Sworn circulation 16J000 Por noomemben .. Foreign Countries V , AM Telephone: Randolp.V'*^ -GLASILO K. ft. K. JEDNOTE" (117 St. Clali Ave. CLEVELAND, O. 11m larrwt SWroalaa OFFICIAL ORGAN K ltia ■ OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION ■tiered « Swoad-Clan Matter December 12th, 1923 at the Peet Ofllee at Cleveland, Ohio, Under the Act el Ac FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF P08TAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 46. — No. 46. CLEVELAND, O., II. NOV1M8RA (NOVEMBER), 1925. Leto XI. — Volume XI. PRIREDITEV NAŠIH DRUŠTEV IZPADLA SIJAJNO. PROSLAVA V S. N. DOMU. j PONUDBE ITALIJE. ITALIJA BO PLAČALA ZDRU ŽENIM DRŽAVAM VES VOJNI DOLG. --Washington, 10. novembra.— Kako ponosno in mogočno je Tu se mudeča posebna italijan-minulo nedeljo plapolala velika ska komisija je imela včeraj pr-zvezdnata zastava nad veličast- vo konferenco z zastopniki na-no stavbo Slovenskega Narod- se vlade glede poravnave vojnega Doma na St. Clair Ave. v nega dolga, ki znaša $2,138,-Clevelandu. Da se ima v tem 000,000. Italija je pri volji to Domu vršiti nekaj posebnega, ogromno svoto plačati, toda v sta naznanjali tudi dve zastavi pred poslopjem na cestnem hodniku. ' Da, v resnici, to vam je bil nas Veliki dan, ko smo na sija- gotovih letnih obrokih; najprvo, po 25 milijonov dolarjev, kasneje pa vedno več, do $60,000,-000. Odplačevanje dolga se bo| ravnalo po ekonomskih razme-; jen način obhajali zmago minu-1 rah v deželi, le jubilejne kampanje. Ta dan Italijanski komisarji so naši so vsa naša krajevna društva vladi skušali dokazati, da je iz države Ohio stopila na noge, Italija zmožna toliko na leto od-in pokazala ameriški javnosti, plačevati, dasiravno so sedaj v kaj mi zmoremo, in kaj lahko Italiji bolj slabe delavske in go- priredimo. O tej proslavi, oziroma tenr shodu so pisali celo spodarske razmere. Letos se je v devetih mesecih v Italijo uvo- vsi clevelandski angleški listi i žilo za 153 milijonov dolarjev že na preddan, tako pa tudi št. 29, Joliet, 111., kajti na omenjeni (&n je predsednik društva sobrat Martin Težak prvikrat otvoril sejo z Zlatim kladivom, katero je bilo temu društvu darovano od K. S. K. Jednote v znak zmage. * Društvom širom Združenih Držav, spadajoČim pod okrilje K. S. K. Jednote je znano, da se je bila vroča bitka za posest Zlatega kladiva, katerega je glavni odbor določil onemu društvu, ki bo imflo največje število članstva koncem septembra, 1925. V tej izvanredni kampanji sta se zopet spoprijela dva največja društva K. S. K. Jednote in sicer: društvo sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., in naše društvo sv. Frančiška, št. 29, Joliet, 111, Dasiravno so bili naši vrli sobratje v Pueblo zelo aktivni, vendar Jolieta niso premagali, in na podlagi tega je ostalo, oziroma se je prvikrat otvorilo sejo z Zlatim kladivom pri društvu sv. Frančiška Šaleškega, kar bo ostalo v zgodovini društva. Tega dogodka se bodo še poznejši člani spominjali, ko bo že sedanje člane društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 krila črna zemlja. Ponosni smo, kakor tudi je lahko ponosna vsa jolietska naselbina, da se je ravno v Jolietu, kjer je tekla zibelka naše slavne K. S. K. Jednote — prvikrat rabilo Zlato kladivo pri otvoritvi kake društvene seje, in s tem je društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 rešilo čast Jolietu kot rojstnega kraja K. S. K. Jednote. Na označeni seji je bilo navzočih tudi več pijonirjev, oziroma članov, ki so bili začetniki društva, ki so orali ledino in zasadili mlado, šibko drevesce, ki se je v teku 29 let spremenilo v močno drevo, koje danes rodi tolažilen sad za vse člarie in članice društva in K. S. K. Jednote. Zadnji čas je nam pa celo rodilo zlati sad in to v obliki Zlatega kladiva. Seja, na kateri se je prvikrat rabilo Zlato kladivo, je bila zelo pomembna za naše društvo, kajti poleg društvenih članov sta se te seje v znak spoštovanja vdeležila tudi dva glavna odbornika in sicer brat glavni tajnik Joseph Zalar in brat glavni blagajnik John Grahek. Ko je predsednik otvoril sejo s primernim nagovorom, je dal besedo glavnemu tajniku, bratu Joseph Zalarju, ki je častital našemu društvu nad sijajnim uspehom zmage in pozdravil navzoče v imenu glavnega odbora ter celokupnega članstva K. S. K. Jednote. Govoril je približno sledeče "Člani društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 imate danes, na Vseh Svetnikov dan zelo pomembno sejo, ki bo Napisana v zgodovini vašega društva in katera bo ostala v spominu še po-znejim članom vašega društva, kajti na tej seji se je prvikrat rabilo Zlato kladivo." , . Nadalje je omenil, da mu je žal, da ni navzoč pri tej seji tudi naš vrli glavni predsednik brat Anton Grdina, in da naj bi on namesto njega izročil Zlato kladivo nad vse delavnemu predsedniku, oziroma predsedniku največjega" društva K. S. K. Jednote, sobratu Martin Težaku. Burno odobravanje od strani na vzočih. Govornik je spodbujal prisotne člane, da naj bi bili še v bodoče tako delavni na društvenem polju in da bi tako obdržali Zlato kladivo še v bodoče. / Brat predsednik Martin Težak se je bratu glavnemu tajniku Joseph Zalarju lepo zahvalil za častitko, kakor tudi za vse lepe besede v spodbudo članstvu še za nadaljno složno sodelovanje. .( Drugi govornik je bil brat glavni blagajnik John Grahek. Tudi on je častital društvu nad sijajnim uspehom in izrazil željo, naj bi še nadalje delovali za rast in napredek društva in K S. K. Jednote. Brat predsednik se je govorniku bratu John Gra-hcku lepo zahvalil. Nadalje je predsednik dal besedo vsem navzočim društve-him uradnikom in nekaterim članom. Culi so se nasveti, da naj bi glavni odbor določil,. da naj Zlato kladivo ostane društvena last, katero društvo bo trikrat zaporedoma zmagalo v tekmi za Zlato kladivo. Navzoči člani so se zelo navdušeno izrazili, da bodo vedno na straži, in delali kolikor bo v njih moči, da^ nas mogočna armada na zapadu ne premaga v številu članstva. Torej, naprej člani društva sv. Frančiška Šaleškega! Vsi na plan iii na delo za pridobivanje novih moči! Dasiravno je naše društveno polje v Jolietu že zelo obdelano, vendar se še najdejo rojaki in rojakinje, ki še niso pod okriljem naše slavne matere K. S. K. Jed-note. Ne pustimo, da bi dal glavni odbor potni list Zlatemu kladivu, temveč glejmo, da bo to kladivo ostalo v rojstnem jok* stu Jednote, kjer se je rabilo prvo kladivo za našo slavno in dično K. S. K. Jednoto! Sobratski pozdrav članstvu društva sv. Frančiška Šaleškega in vsemu članstvu K. S. K. Jednote, / John Gregorich, tajnik. Dasta vek uredništva: Cenjeno društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29: Prejmite k pridobitvi Zlatega kladiva naše iskrene častitke, kakor tudi častitke vseh krajevnih društev iz naše države Ohio, ki je zmagala v jubilejni kampanji. Če boste kaj popustljivi, bomo skušali do prihodnje konvencije izposlovati prestopni list za Zlato kladivo in sicer za državo Ohio??II o magee. kate&ie uiao.člani naše Jednote." Na tej prireditvi bo slovesen aprejem novih kandidatov v K. S. K. Jednoto. Torej na svidenje na Martinovo nedeljo na banketu društva sv. Štefana, it 1, ker bo v«]i ko vžitka za vse. Za odbor, t Louis Železnikar, tajnik. ZAHVALA. V imenu društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, K. S. K. Jednote izrekam lepo zahvalo našim vrlim igralcem in igral kam, ki so igrali na naši minuli igri tako izvrstno in lepo. Čeravno so imeli nekateri težke uloge, so tiste v popolno zado-voljnost gledalcev rešili. Lepa hvala tudi sobratu Frank Zu-pancichu za njegov trud in delo kot režišer pri tej igri. Hvala tudi vrlemu Jpevskemu zboru cerkve sv. Jožefa iz Jolieta in Rockdale, ki so nam zapeli nekaj lepih pesmi med igro. Hvala Mr. Rafko Zupan cu kot pevovodji, ker je nam ta pevski zbor preskrbel. Hvala tudi Miss Bernardki in Genevie Sitar in njih sfestri, ki so med igro pele ter igrale na g laso vir m druge instrumente, in sicer tako izvrstno, da so ljudje kar povpraševali, kdo ali čigave so ta dekleta! Hvala tudi Mrs. Musich m njeni hčeri, ker so pripravile igralcem tako okusno večerjo K sklepu izražam še enkrat lepo hvalo vsem skupaj, ki ste nam pripomogli do tako lepega uspeha na tej igri. Z bratskim pozdravom, Martin Težak, predsednik. VABILO. Društvo sv. Štefana, št 1, K. S. K. Jednote, Chicago, 111., ponovno prav uljudno vabi vsa sobratska društva iz Chicaga in okolice ter vse posameznike na zanimivi banket, ki ga priredi na Martinovo nedeljo, dne novembra t. 1, v novi šolski dvorani sv. Štefana, W. 22nd in Lincoln St. Pričetek bo točno ob 3. uri popoldne. Kot se poroča, glavni govornik na banketu bodo Very Rev. Dr. Hugo Bren, O. F. M. iz Lemon ta. Govoril bo tudi Mr. John Egan, Grant Knight Kolumbovih Vitezov. Na programu bo več drugih govornikov, tako da ne bo nikomur žal, ko se bo te prireditve vdeležil. Sobratje in sosestre, agitirajte za veliko vdeležbo. Dovedite v$e svoje sorodnike, prijatelje in NAZNANILO. Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. 72, Ely, Minn., se naznanja, da h*j pridejo člani polnoitevilno na pri hodnjo sejo dne 6. decembra, ker se bo vršila volitev novega odbora za leto 1926. Kdor se ne vdeleži te seje, bo moral plačati 50 centov, kazni v društveno blagajno ali bpApa *usj>endan za en mesec. V _ , . V . ' Tudi prosim člane, da poravnajo svoje asesmente za mesec december, da nam bo bolj lahko knjige zaključiti in urediti. Seja se bo vršila ob 7:30 zvečer v Narodnem Domu. Z bratskim pozdravom, Joe Palcher, jr., tajnik. Društvo Marije Pomagaj, it. 78, Chicago, IU. Opozarjam članice našega društva, da se redna seja vrši v nedeljo, 15. novembra, točno ob 1. uri popoldne. Seja se zač ne eno uro preje vsled tega, ker ima društvo sv. Štefana isti dan ob 3. uri svoj "banket," da se lahko po seji vdeležimo tega, katera bo to želela Prosim tudi, katera še ni plačala, oziroma vrnila vstopnic za zadnjo veselico, naj to stori gotovo ta mesec, da se račun zaključi. Katera želi imeti sliko blago-slovljenja naše zastave, jo lahko dobi na tej seji.. Vse nove članice in tiste, ki so spremenile svoje certifikate,' naj gotovo pridejo na sejo, da dobijo iste, ali pa pridejo na moj dom po nje. t : i \ -f Obenem naznanjam, da je še prost pristop v društvo in Jednoto, in to do konca decembra Zatorej je samo eden mesec še čas za agitacijo. Ako imate kako novo kandidatinjo, peljite jo k Dr. Uršiču, potem pa prinesite meni zdravniško spričevalo. - ' Obenem naznanjam članicam ih vsem drugim Slovencem in Slovenkam,.da naše društvo priredi maškeradno veselico v nedeljo, dne 24. januarja, 192«. Na to se opozarjajo posebno oitata društva, da Ba isti dan ne prirejajo veselic. Ob tej priliki se v imenu društva najlepše zahvaljujem vsem tistim članicam, ki so delale ha zadnji veselici, kakor tudi vtem fantom In možem, ki so nam pomagali, da se je veselica tako lepša zahvala. :. ' Končno še enkrat opozarjam članice, da se te seje polnoitevilno vdeleže, ker imamo važne točke za rešiti. Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. Kansas City, Kans. — Naše društvo sv. Veronike, št. 115 je zopet izgubilo iz svoje srede eno izmed svojih dobrih in vnetih članic in sicer sosestro Marijo Janeš, ki je spadala k društvu skoraj od začetka društva. Nikdar ni godrnjala radi kakih posebnih naklad. Dobro se še spominjam njenih lepih besed, ko sva še skupaj delale v tovarni, ki je večkrat rekla: "Držimo skupaj, in le katoličanke naj bodo naše sosestre, oziroma članice našega društva." Zalibog, da je pokojna sestra zadnjih par let bolehala in posebno zadnje čelo leto; tekom bolezni je bila. večkrat previde-na s svetimi zakramenti, in tako je v Gospodu zaspala dne 28. oktobra. Njeno lepo življenje nam kaže, kako je t?ila čislana od ljudi; to se je poWazalo pri njenem pogrebu,' kajti spadala je k trem društvom: društvu sv. Veronike, Altarnemu društvu sv. Rešnjega Teleša in k hrvatskemu društvu Matere Božje. Sprevod se je pomikal od hiše žalosti do slovenske cerkve sv. Družine, kjer se je brala sveta maša zadušnica; cerkev je bila natlačeno polna. Drage mi sestre društva sv. Veronike, kako vesele in srečne se moremo šteti, katere spadamo pod zastavo društva sv. Ve* .ronike in pod okrilje naše matere K. S. K. '-Jednote. Ko bi pas že vse rim • svetu zapustilo, in ko bi ne imele sorodnikov, članice tega*druitva so, ki bodo stale ob naši' strani vi bolezni in ob smrti, in zastava sv. Veronike je, ktotera vas bo spremila v cerkev; vihrala bo pred krsto v znamenje: to je bila moja članiofei: / ; • ;y*e .'dgvget, ^rojakinje, ki še niste pri nob^aem društvu, ali pa spadate-' v katero nekatoli-ško društvd, pridite vse in pridružite se nam; z veseljem vas sprejmemo in bodite naše sestre ter hčere K. S. K. Jednote. Ob koncu tega dopisa se pa se enkrat poslovim od tebe, draga sosesUpa v imenu celega društva, ,sv^ ^'eronike. Mjrno spayaj in odpočij se, ker dosti si prestala v tej solzni dolini; spominjale se te bomo v molitvi vse sosestre, posebno pa še jaz. Marija Guštin, predsednica fir. sv. Veronike, št. 115, KSKJ. movati, če smo pri tej organizaciji; kot katoličani moramo biti na to celo ponosni. Zahvalim se tudi dvema spremljevalcema, ki sta prišla ž njimi iz Pueble in sicer Mr. Pritekel in Mr. Zobec. Se posebno se pa moram zahvaliti našemu sobratu Matt. Jermanu, ker nam je na svojo krasno harmoniko zaigral take lepe po-skočnice in to povsem brezplačno in to do ene ure čez polnoč. • Zahvalo izrekam tudi vsem članicam, ki so žrtvovale svoj trud in delo pri tej veselici, tako tudi bratu George Pa-vlakoviču, ki je nam toliko pri tej prireditvi pomagal; hvala vsem vdeležencem ali cenjenim gostom našega zadnjega vese-ličnega večera. S sosestrskim pozdravom, Mary Perme, tajnica. Iz urada društva Marije Poma j gaj, št. 190, Denver, Colo. Tem potom se želim zahvaliti vsem vdeležencem veselice, katero smo priredile dne 11. oktobra. Prireditev je bila popolnoma uspešna. Vsled slabega vremena smo imele malo upanja, pa vendar se je vse prav dobro obneslo. Pripomogli so nam do uspeha trije glav ni odborniki K. S. K. Jedpote iz Pueblo, CSolo,, in sicer sledeči: brat podpredsednik Matt Jerman, brat nadzornik John Germ in brat pravu) odbornik John Butkovich. S tem se jim prav lepo zahvaljujem za njih trud in požrtvovalnost v imgiu vseh članic našegs društva, ker so prišli tako daleč in.ppsetili našo naselbino in nam napravili tako vtisne govore v prilog napredka našega društva Spodbujali so navto zdrava telesa. Omogoči otroku pridabit? -ia tc-;:. k« jo mora imeti, če ht>£* fitj .» nermalen. Sprejeli so ga in pripor.K--li zdravniki tekom zadnjih 65 let radi njegove izborne kakovosti. Matere bodo iznašle ,da se normal.ii in zdravi otroci stalno razvijajo pri vživanju Eagle Mleka. Ce ne veste, kako uoo-rabljati Bordenovo Eagle Mleko izre-žite kupon voglasu ,ki izhaja v našem listu ter ga pošljite Borden Co. in ta vam-bo poslala zastonj navodila v vašem lastnem jeziku, kako prehranjati otroka ter tudi druge vai-.ie spise, ki vam bodo dali polne informacije, kako skrbeti za vaše dete in zase. Citajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo. Vi ne morete plačati preveč, da se iznebite traku! je. Na milijone dolarjev bi ne bilo preveč, da se uspešno preibne trait ulje ic črevesja on.-ga. ki j« ima. kajti ta pošast odjeda iivjensko silo bolnik« ter mu. dobe«edno rečeno, odjeda ti. I jen je. Predstavite ti petdeset č<-vljc-v dolgo trakulj«. ki je soke. katero črpa želoder ia pouiite hrane in ki ki se morala izpreateni-ti v zdravo rdečo kri Trak ulja pouiije vse to za lastno prehrano. Pa kar je ie več. dnevno raste, vsled česar potrebuje ved hrane, kar pomenja, da vi dobivate vedno maaj in manj iivljenakc hrane. Noben motor in noben »troj ne more teči brex gonilne sile. Si manj pa more obstajati brri hrane človeško telo, ta čudeš stvarstva. Posledic«- so prev«č strašne da bi jih tukaj navajali. Najtetje pri tem je, ker ima navzočnost trakalje skoro ista znamenja, kot jih imajo razne dru-e bolezni in jo je vsled i era teiko dognati. In kaj je posledira ,ega 7 Ubogega bolnika zdravijo za kako drugo botezea, seveda brez uspeha, dočim se da trakuUo hitro odstraniti, te se jo razkrije. Tisoče moških, tens k in otrok »e zdravi za kako drugo bolezen in . icer neuspešno, dočim jt njihova resnitna bolezen poiast — trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izru-ba teka z v časnim izpehavanjem. pokrit jezik, agaga. bolefiae v hrbtu, stegnih in nogah. omotica, glavobol, občutek omedlevice h praznim ielodetm. veliki, temni kolobarji krog oči. telodee je teiak ia napihnjen. Človek tudi čuti, kot da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno kožo. malo trhta. ima slabo sapo. Poiaat, ki včasih doseie doliino iS čevljev, povaroča boijastne na-Ttade. . Ce te splazi v sapnik, lahko ^aduši svojo trle v. Iznebite ae takoj te pošaati. dokler ne izpodkopljc zdravja. Pošljite $10.48 za zdravilo Laxtana. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja —a samo to slavno zdravilo zoper trakuljo. dan.-* Laxal Co.. 14t Laxal Wide.. Box 961, Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka ISc. tioaebej. nt*.' i ■ .ib <04—r 1M —Adv't. CLANEK 138. Od 18. 24. meseca — Štirje obedi m dan. Ob 7. zjutra. — Koruzni, ovseni ali šenični zdrob, (o zgoraj navedeno), iervirajte z mlekom aH pa s surovim maslom in soljo. Po eno mehko ku-hano jajce vsaka dva ali tri dni. Včasih rszseksno kokošje meso na kruha. Csio mleka. Otrobni piškoti in surovo maslo ali pa star kruh in surovo maslo. Ob 9. zjutraj. — Suho goveje meso zdrobljeno ali pa nastrgano. Srce jan-čje, zarebernice, fino razsekano. Kokoš, špinača, glavice špargljev — pre-i*jeni paradižniki, dobro kuhano ko-tt'nje .zmečkana karfijola. Pečena jabolka ali kuhana jabolka. Suh kruh ia sarovo maslo. Po 2-. mesecu pečen krompir* in dobro kuhan stročji fižol Ob 3. popoldne. — Kokošja, goveja Sli janječa juha z ritem ali starim kruhom, zdrobljenim v juho. Pudding iz koruznega škroba ali navadnega ri-žs ter kohaoe četplje. Piškoti iz otrobov ter sarovo maslo ali pa star kruh t surovim maslom. Ob S. zvečer. — Pšenlčni zdrob, pfctoičn* smetana, kuhana po dve uri —Dajte eao de treh veliki* žlic z mirkoir ali pa surovim maslom in ieoij-j. Cat o m.eka, prepečenca sli pa Nad sedeminšest-deset let so zdravniki predpisovali i n priporočali Bordenovo Eagle Mleko materam, ki niso mogle dojiti svojih otrok. Eagle Mleko je čista, varna in o-kusna hrana, posebno pripravljena za hranenje otrok. Če pošljete ta o-glas The Borden Company Borden Building, . New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 2 GLASILO JC.S.K. JEDNOTE bhsls LMtofcu Kni|*(i BmnUi t *4fp*a* M «17 Bk. Q$k A*. ' VnitMM |e m *vam«*j ^ CLEVELAND, who. U u Be J0J4 £8 OFFICIAL OBGAN of the GIANO CABNI0UAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STABS OF AMEBIC*, bee* by and la the latereet «1 tfce Ie»aed eunr Weda— OFFICE: <117 it Clair At«. Telephone: Beadolph 3012. CMCTUND, QHIO AU SE IZPLAČA CHATI ČASOPISE. Prejeli smo ta članek od Foreign Language Information Service in ga drage volje ponatiskamo: Nedavno so časopisi priobčili naš članek o deportaciji tukaj nastanjenih inozemcev. Kmalu potem,smo od neke mlade ženske iz države Iowa dobili pismo, ki je bil odmev pretresljive družinske tragedije. Ona in mož sta prišla v Ameriko pred kakimi štirimi leti, polna zdravja in upanja v boljšo bodočnost. Rodili so se otroci, mož je pridno delal, dobro uspeval, kupil si hišico na odplačila. Naenkrat je zbolel na jetiki in nesreča je prišla nad družino. Poslan je bil v javno bolnišnico in žena, v strašni stiski, je sprejela nekoliko miloščine iz javnih skladov. Ali zakon je neizprosen. S tem je družina postala "javno breme." Deportacij-sko postopanje je bik) uvedeno in sedaj so vsi stali pred izgonom nazaj v stari kraj. Obup žene in matere si vsak lahko predstavlja. Vprašala je prijatelje in sosede za nasvet, nihče ji ni mogel pomagati. "Ravnokar sem čitala članek Foreign Language Information Service v svojem časopisu," pravi v svojem pismu k nam. "Ali mi morete vi pomagati?" vpraša nazadnje. Kako bi ne? Saj smo za to tukaj. Dobila je takoj primeren nasvet, storjeni so bili potrebni koraki, s pomočjo nekih njenih prijateljev je bilo aranžirano vse, kar je bilo potrebno v tej zadevi. Vsa družina je bila rešena deportacije. Zdravje moža se je začelo obračati na boljše. V zadnjem pismu, polnem hvaležnosti, nam žena piše, da se je mož povrnil domov in da že dela lahka dela. En sam članek v časopisu je rešil celo družino pred kruto usodo. In potem naj kdo pravi, da se ne izplača čitati časopise. Zgornja značilna dogodbica je le nekaj vsakdanjega v delu Foreign Language Information Service. Dnevna rutina dela je napolnjena z enakimi primeri, ki odsevajo tragedije in tež-koče priseljeniškega življenja. Vsak članek Foreign Language Information Service, ki podaja kako važno ali zanimivo informacijo za priseljence, ima za 'posledico nadaljna vprašanja za podrobnejše informacije v tej ali oni posebni zadevi. Najboljši vir informacije za priseljenca je njegov časopis. Pros viti j eni ameriški krogi danes priznavajo neprecenljivo vrednost tujejezičnega časopisja v Ameriki kot činitelja, ki pomaga priseljencu prilagoditi se k svoji novi okolici. Iz svojega sedeža v New Yorku Foreign Language Information Service pošilja že mnogo let koristne in informativne članke tujejezičnim časopisom. Teh je čez 800 in njihovih čitateljev je mnogo milijonov. Uredniki tujejezičnih časopisov radi sodelujejo z nami s tem, da ponatiskajo naše članke, ker so prepričani, da so v korist njihovim rojakom, zlasti za to, ker so naši članki nestrankarski, nepolitični in brez nikake postranske tendence. Osobje Foreign Language Information Service obstoji iz tukaj rojenih Amerikancev, večinoma pa od priseljencev samih, ki so sami poskusili težkoče, s katerimi se mora priseljenec boriti iz samega začetka v tej deželi, in znajo, kake informacije so najbolj potrebne novodošlecu. O kakovosti člankov Foreign Language Information Service ni treba čitatelju mnogo povedati. Tičejo se navodil o vprašanjih, ki jih priseljenec srečava vsa kdan — o naturalizaciji, o priseljevanju, o kompenzacijah in o vseh mogočih zakonih, ki se tikajo življenskih interesov priseljencev. Trudili smo se razlagati ameriške postave na poljuden način. Obračali smo zlasti pozornost na nove postave in naredbe, ki so važne za priseljence. Opisali smo v neštevilnih člankih ameriški sistem vladne uprave, zakonodaje in pravosodja. Seznanjali smo tujerodce s pravdniškimi zadevami. Polagali smo tudi važnost na poljedelstvo, zlasti kar se tiče nakupa farm in svarili pred goljufijami. Veliko važnost smo polagali člankom glede zdravja. Sploh poskusili smo, v kolikor je to mogoče, čeprav iz polja najširšega človeškega interesa o posebnim pogledom na priseljenca, in to polje je neizčrp ; vo. Tekom dol: 1. let je Foreign Language Information Service pisala vam. Zuaj bi hotela, da vi pišete njej. Hočete, da pišemo nadalje svoje članke, kakršne je urednik vašega lista dosedaj tako generozno priobčeval v tem časopisu? Razlog je enostaven. Moramo pokazati podpornikom naše organizacije, da obstoji zares zanimanje za te članke. Nihče jim to ne more zameriti. Ako je yas to naše delo zanimalo, ga smatrate za koristno in ako je vam kdaj v čem pomagalo, pišite svojemu uredniku ali pa naravnost, nam. Naša adresa je: Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City. Ako imate kak nasvet za nove članke ali kritiko, pišite nam. Verjamemo, da vsak nima časa ni volje, da se usede za mizo in napiše pismo. Verjamemo pa tudi, da je mnogo čitateljev, ki bodo nam storili to uslugo. Par vrstic zadostuje. Zahvaljujemo se vam vnaprej. Foreign Language Information Service. -i—o ■ Da se vloži "izjava o nameri" (Declaration of Intention) ali. kakor s^-že pravi, da-se vzaqae prvi papir, zahtevajo se sledeči predpogoji: inozemec mora biti belega ali afrikanskaffa plemena; star mora hiti najmanj 1$ j let; živeti mora v delokrogu sodišča kjer se mu izda prvi pa- Potrebni koraki za natu . ralizaci jo. Federalni naturalisacijski urad je priobčil sledeči kratki, ali jako jasni izvleček natureli-zacijskih predpisov, vsebujočih najnovejših določb: Prvi korak. t MffJ (9PJ fiffcl' Postopanje; inozemec naj si najprej preskrbi in izpolni tiskovin, Form 3313. Ako je prišel v Združene države pred dnem 3. junija, 1921, naj se s to izpolnjeno tiskovino poda na sodni urad (Clerk of the Court), ki mu izda prvi papir. Ako je prišel dne 3. junije, 1921 ali kdaj po tem dnevu, naj podUe izpolnjeni formular 2213 najbližnjemu zastopniku natu-ralizacijskega urada; njih naslov je spodaj naveden. Prič ni treba. Pristojbina znaša |1, ki naj se plača le sodnemu klerku. Ako inozemec ne zna pisati, naj se podkriža Prvi papir velja za sedem let od dneva, ko je bil izdan. Drugi korak. Možitev prošnje za naturaliza cijo (drugi papir). Da sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanske-ga plemena; star mora biti najmanj 21 let; njegov "prvi papir" mora biti najmanj dve leti in največ sedem let star; živeti mora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo; mora biti neprenehoma hastanjen v Združenih državah najmanj pet let in v isti državi najmanj eno leto, od dneva vložitve prošnje nazaj računaje; imeti mora dve priči, državljana Združenih držav, ki naj prisežeta, da osebno znata o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo kar isti živi v dotični državi, in da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živel v tej sami državi vso predhodno petletno dobo, on mora dokazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali pgtom' drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče ali potom pismenih zapriseženih izjav (affidavits). Ako treba teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika naturalizacijskega urada (Naturalization Examiner); pr^edn^ se vloži prošnjo. Zahteva se, da zna govoriti angleški razun ako to ne more radi telesne hibe ali ako ima homestead na javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša $4, ki naj se plača sodnemu klerku. Postopanje: Najprej priskrbi si tiskovino Form 2213, bodisi od sodnega klerka, ali od naturalizacijskega urada ali pa od kakega ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formular ni nikake pristojbine in naturalizacij ski urad ali ljudskošolski učitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examiner-je (zastopnika naturalizacijskega urada), katerega adresa je navedena v formularju. Na-turalizacijski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obvestil kandidate, kdaj in kje naj se oglasi s pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo. Tretji ali končni korak. Sodno zaslišanje. Predno prosilec sme priti prfed sodnika v svrho končne rešitve njegove prošnje za naturalizacijo, je treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega časa objave o tej prošnji ostene nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan, kdej naj se prosilec zglesi na sodišču v svrho končnega zaslišanja (final hearing), in obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ob zaslišanju. Ako sodnik najde, da je prosilec opravičen do naturalizacije, mora ta zapriseči zvestobo Združenim državam fn dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturelize-tion) ali "drugi papir." Tiskovine (forms) in nadalj-ne, informacije dobite, ako pišete (oziroma vidite osebno na naturelizacijski urad v Wash-ingtonu (Commissioner of Naturalization), njegove zastopni- v. spodaj navedenih mestih, klerke neturalizacijskih sodišč, ftelske oblasti in na razne organizacije. , V zadnjem času so nekoliko preuredili naturalizacij ska okrožje širom Združenih držav. Podružnice naturalizacijskega urada se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravitelj nosi naslov "Head Naturaiiza-, tion Examiner" oziroma "District Director of Naturalization." Obrnite se na onega, katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi stanujete. Sedež naturalizacijskih izpra-ševateljev se naheja v sledečih mestih: Washington (Department of Labor Building), Du-luth (Custom House), New York City (154 Nassau St., Tribune Building)* St. Louis, (Custom House) in v Post Office Buildings sledečih mest: Birmingham, Ala., Boston, Mass.; Buffalo, N. Y.; Chicago, 111.; Cincinnati, 0.; Cleveland, 0.; Denver, Colo.; Detroit, Mich.; Forth Worth, Tex.; Kansas City, Mo.; Lps Angeles, Cal.; Newark, N. J.; New Haven, Conn.; New Orleans, La.; Omaha, Neb.; Philadelphia, Pa., Pittsburgh, Pa.; Portland, Ore.; St Paul, Minn.; Salt Lake City, Utah; San Francisco, Cal., Seattle, Wash., i» Utica, N. V. -o- Poglavitna ameriška mesta. ( ' Chicago. ' Foreign Language Information Service Jugoslav Bureau Chicago je klasičen vzgled naglega razvoja "po ameriški, kakršnem se Evropa ne more načuditi. Pred sto leti je bila tam še divja pokrajina, danes pa tam leži eno izmed največjih mest na svetu. Izvirni vzrok prve naselbine je bila lepa lega blizu pristanišča ob michigan-skem jezeru in blizu prevažali-šča med vodovjem tega jezera in pritoki reke Mississippi. Za časa, ko je divjala vojna ameriške revoitffeije, je* neki črnec iz ,San Dominga, imenom John Baptiste de Saible (ali au 3a ble) prodrl 'do reke Chicago in se tam nastanil, da trguje z Indijanci. Okoli leta 1777 je zgradil hišo in ta je bila začetek neprestanega naseljevanja v Chicaški pokrajini. Leta 1796 prodal je svojo hišo nekemu francoskemu trgovcu, ki jo je s svoje strani prodal John Kin-zie-ju leta 1803. Kinzie je bil .prvi ameriški naseljenec. Leto kasneje so Združene države zgradile tam trdnjavico na re-sorvaciji šestih kvadratnih milj, ki so jih Indijanci odstopili Združenim državam. Ime trdnjave je bilo Fort Dearborn. Naselbina je začela rasti še le po vojni leta 1812, pa tudi potem le jako počasi. Še leta 1830 je bil Chicago mala vas koč iz hlodov; prebivalstvo je bilo manj od sto duš. Začetek razvoja naselbine v mesto je baje pripisati izgradnji Illinois-Michigan kanala, ki jo je kongres sklenil leta 1827. Leta 1837 je bilo prebivalstvo narastlo na 4,170 duš, in tega leta je Cliicago bilo inkorpori-reno kot mesto. Od tedaj je bil razvoj mesta naravnost čudežen. Leta 1850 je Chicago imel 28,269 prebivalcev. Deset let kasneje jih je imel desetkrat toliko, namreč 298,977. Leta 1870 je prebivalstvo štelo čez po! milijona in leta 1880 čez milijon. Mesto je nadalje hitro rastlo do leta 1920, ko je bilo zadnje ljudsko štetje, ki je iz-kazalo prebivalstvo od 2,701,705 duš. Cook County, v kateri živijo samo oni, ki stanujejo v mestu Chicago ali pa tam delajo, šteje čez tri milijone prebivalcev. pva najpomembnejša dogodka v zgodovini mesta Chicaga je veliki požar od leta 1871 in svetovna razstava v letu 1892-1893. Veliki požar, ki je vničil velik del mesta, je povzročil ogromno gmotno škodo, ki se je cenila na 187 milijonov do-jaraV. _ _ . T,.. Ali tfka je bila energi- ke (Naturalization Examiners) Jja njegovih prebivalcev, da te- kom dveh let je na pogorišču stalo nanovo sezidano mesto. Svetovna razstava pa je veliko prispela k slovesu mesta Chicago po vsem svetu; razstave je bila posvečena odkritju Amerike pred štirimi stoletji. Mesto Chicago poseduje občudovanja vreden sistem javnih parkov. Ves osrednji del je obkoljen na vseh strani od parkov, ki so med seboj spojeni po širokih boulevardov. Poleg tega niza velikih parkov ima Chicago prekrasno obrežje ob jezeru. Michigan Avenue ob jezeru je ponos vseh Cikažanov. Izmed poglavitnih javnih poslopij naj omenimo Chicago Public Library na Michigan Ave., ki je stala dva milijona dolarjev. Ta knjižnica ima 33 podružnic po vsem mestu. Eno izmed najlepših poslopij je Chicago Art Institute, posvečeno umetnosti; v njem se nahaja muzej in umetniška šola. V Chicagu se nahajajo tudi druge slovite knjižnice, kot je Newbery Library, John Crera Library, Library of the Chicago Law Institute in knjižnica zgodovinarskega društva. Mesto ima mnogo ustanov za višjo izobrazbo: Univerziti of Chicago, poklicne šole Illinoiške univerze, Loyola univerzo, zdravniško šolo Illinoiške univerze, Lewis Institute in razne neodvisne šole za pravdništvo in zdravništvo. Chicago je po prebivalstvu drugo največje mesto v Združenih državah in glavno trgovsko središče na zapadu. Chi cago je važno železniško križišče; poleg tega pa je njegova lega ob jezeru Michigan jako ugodna za plovbo po Velikih jezerih. Triindvajset železniških prog se osredotoči v Chicagu. To mesto je zbirališče za vse pridelke zapada, ki naj se od-premijo na vzhod. Nobeno mesto na svetu nima take trgovine z žitom, živežem, živino in lesom. Največje klavnice na svetu se nahajajo v Chicagu, kjer se kolje živino za vse Združene države in tudi za izvoz. Ali tudi industrija železa, usnja, čevljev, tobaka, kemikalij itd. je zastopana v velikem obsegu. Prebivalstvo mesta Chicago obstoja večinoma iz priseljencev in njihovih sinov. Od njegovih 2,701,705 prebivalcev je bik) po ljudskem štetju leta 1920 nič manj od 72 odstotkov "tujega pokoljenja." Ameriška uradna statistika namreč vedno uvažuje takozvani "foreign white stock;" pod tem se razu mevajo tujerodci in njihovi v Ameriki rojeni. sinovi. Cez 800,000 je bilo tujerodcev. Zalibog iz uradnih statistik ni razvidno razmerje poedinih tujerodnih narodnostnih , skupin. Razvidno pa je, da je leta 1920 bilo v Chicagu 137,611 ljudi, ki so se rodili na Poljskem, 121,018 na Ruskem, 112,-288 na Nemškem, 59,215 v Italiji, 58,563 na Švedskem, 50,392 na Češkem, 30,491 v Avstriji, 26,106 na Ogrskem, 9,963 v Jugoslaviji itd. Kar se tiče Jugoslavije, je Število veliko prenizko; precejšnja porcija onih rojenih v Avstriji in na Ogrskem bi spadala pravzaprav v Jugoslavijo. Naravno je, da mesto s takim velikim tujerodnim prebivalstvom ima mnogo organizacij tujerodcev, na tisoče. Veliko je tudi število tujejezičniji časopisov; 30 čeških, 12 nemških, 12 švedskih, 9 poljskih, » iit-vinskih, 8 italijanskih, 7 slovenskih, 7 slovaških, 7 židovskih, 5 hrvatskih, 5 norveških, 3 grški, 3 španski, 2 francoska, 2 danska, 2 srbska, 2 ruska, 2 madžarska, 1 ukrajinski, 1 kitajski in 1 holandski časopis. -o- ■ Ameriška zgodovina v novembru. Foreign Language Information Serri«« 1 Jugoslav Bureau Dne 1. novembra, 1765 — Stamp Act. Tega dne je angleški parlament sprejel "zakon o kolkovanju" (Stamp Act), ki je igral tako važno vlogo v do-godljajih, ki so dovedli do ame- riške revolucije. Zakon je kolonistom nalagal kolke na vse pravdniške dokumente, obveznice, zavarovalne police in časopise. Prihodek iz kolkov naj bi se potrošil icključno za kolonije. Sprejem tega zakona je izzval viharni protest v Ameri ki. V Bostonu so demonstrant-je porušili poslopje, ki je bilo baje namenjeno za kolkovni urad, in so oplenili in vničili stanovanje glavnega sodnika. V Virginiji je proslavljeni govornik Patrick Henry predložil resolucijo, ki so obsojale ta zakon. Ko so nekateri člani ta-mošnjega kolonijalnega parlamenta (House of Burgesses) vzkliknil, da je to veleizdaja, je Patrick Henry zavrnil: "Ako je to veleizdaja, pa naj bo." Onega dne, ko bi zakon moral stopiti v veljavo, so zazvonili vsi zvonovi, vprizorili so se sprevodi v poglavitnih mestih, ljudstvo je pokopalo ali sežgalo proglase zakona. V koloniji Connecticut so se kolonisti po-lotilT kolkov in jih sežgali. V vsaki koloniji se je organizira la družba pod imenom "Sons of Liberty (sinovi svobode). Člani tega udruženja so ustrahovali kolkovne agente, jih prisiljeva li k ostavki in marsikje izvrševali nasilje. Zakon je bil formalno v veljavi tekom štirih mesecev in pol, ali v tem samem času takorekoč niti en kolek ni bil prodan. Trgovina je zasta la. Nihče ni riskiral sprejemati nekolkovanih dokumentov in nobena ladija ni mogla dobivati kolkovanega dovoljenja za odhod. Angleško se je končno zavedalo, kako stvari stojijo v Ameriki, in zakon je bil odpravljen. Kakor znano, ni to nič kaj spremenilo na nadalj nem razvoju položaja, kajti ustaja kolonije je bila že preveč dozorela. Dne 3. novembra, 1794 — Rojstni dan William Cullen Bryant-a. Ta ameriški pesnik in žurnalist se je rodil v Cum-mington, Mass. Leta 1815 je postal odvetnik. Istega leta je začel pisati za North American Review, v kateri reviji je pri hodnje leto bil priobčen njegov poem "Thanatopsis," v katerem v stihih razpravlja o smrti. Takoj od začetka se je to delo smatralo kot literarni umotvor in postalo tako popularno kot malokatera druga ameriška pesnitev. Leta 1825 je Bryant popolnoma zamenil pravdništvo z literaturo in se preselil v New York, kjer je ustanovil New York Review in leto kasneje postal urednik starega časopisa New York Evening Post, s ka terim je ostal v zvezi do smrti. Kot urednik tega lista se je boril proti suženjstvu in podpiral Unijo. Leta 1830 je izdal drugo zbirko svojih pesni. Obiskal je Evropo mnogokrat in njegova potovanjska pisma so bila pri občena v posebnih zvezkih. Njegovo zadnje najvažnejše delo so bili njegovi prevodi "Ili jade" in "Odiseje," kateri prevodi se od strani mnogih kritikov smatrajo za najboljše v angleščini. Umrl je vsled solnča-rice, ko je govoril ob odkritju nekega spomenike v newyor-škem Central Perk. Dne 7. novembra, 1805 — Lewis-Clark-ova ekspedicija. Ko so Združene Države nakupile od Francije ono ogromno pokrajino, Louisiana Territory, s katerim nakupom se je površina Združenih DrŽav kar naenkrat podvojila, je predsednik Thomas Jefferson želel, da se nova obširna pokrajina raziskuje. Imenoval je svojega tajnika, Meriwether Lewis, poveljnikom eks-pedicije, ki naj prepotuje ves kontinent. Stotnik Clark je bil njegov podpoveljnik. Poleg te dvojice je ckspedicija obstojala ^ treh narednikov, 23 vojakov in treh tolmačev. Potovali so ob reki Missouri gor do izvira,' preiazili Skalnato Pogorje, dospeli [do zgornje struje reke Columbia, in na plaveh po tej reki dosegli Tiho Morje, kamor so dospeli 7. novembra, 1805. Od stotišča rek Missouri in Mississippi do Pacifika je mala skupina prepotovala 4,000 milj, večinoma peš. Lewis je ne poti zbiral zanimive stvari in zabeleževal vse dogodke. Nazaj v Washington so prišli 14. februarja, 1807. Toliko Clark kolikor Lewis sta predložila podrobno in skrajno zanimivo poročilo o ekspediciji, ki je bilo popolnoma izdano še le leta 1903. Doživljaj te ekspedicije — Lewis and Clark expedition — so vzbudili tedaj nepopisno zanimanje. Še danes tvorijo pretresujočo poglavje ameriški ekšploraciji. Ta slavna ekspedicija je v ameriškem narodu vzbudila smisel za važnost in bogatost Zapada. Dne 13. novembra, 1833 — Rojstvo Edwin-a Boot h-a. Edwin Thomas Booth, slavni ameriški gledališki igralec, se je rodil v Bel Air, Md. Spremljal je svojega očeta na njegovih gledaliških turnej ih in je tako že v mladih letih prišel v stik z gledališkim življenjem. Leta 1851 je starejši Booth igral v drami "Richard III" v gledališču National Theater v New Yorku. Ker je nenadoma zbolel, je Edwin prevzel njegovo vlogo. Od tedaj začne njegova slavna gledališka karijera. Leta 1861 8£ je podal na Angleško, kjer je njegova kreacija v drami "Richelieu" vzbudila največjo populariteto. Po obisku v Parizu povrnil se je v Ameriko leta 1863 ter vzel v najem Winter Garden Theater, kjer je njegov Hamlet kmalu zaslovel. Brat njegov, John Wilkes Booth je oni igralec, ki je umoril Lincolna. Vsled te tragedije se je Edwin Booth za nekaj časa umaknil v zatišje, ali leta 1866 je na nagovarjanje prijateljev zopet nastopil v New Yorku. Ko je Winter Garden pogorel, je Booth izgubil mnogo dragocenih predmetov. Dve leti je potoval okoli, da bi nabral zadosti denarja za vstano-vitev svojega gledališča. Končno je bilo gledališče — Booth Theater — izgrajeno v New Yorku ob strošku milijon dolarjev. Nekoliko časa je bilo podjetje dobičkanosno, ali kmalu je prišlo v zadrego in ob paniki leta 1873 je Booth zbank-rotiral. Njegovi turneji širom Amerike • pa so ga zopet spravili na noge. Leta 1880 in zopet 1882 je odšel na Angleško in v Nemčijo, kjer so ga povsod proslavljali kot velikega igralca. Ob povratku v Ameriko je ponovil svoje prešnje uspehe. Hamlet je bila Boothova najbolj popularna uloga, za njo Kralj Lear in Othello. Dne 15. novembra, 1763 — Mason and Dixon Line. Ta mejna črta med Severom in Jugom igra veliko vlogo v zgodovini Združenih Držav. Imenuje, se tako po Charles Mason-u in Jeremiah Dixon-u, ki sta premerila mejo med Pennsylvanijo in Marylandom. Prišla sta na lice mesta dne 15. novembra, 1763. Med dediči William Penn-a in Lorda Baltimore se je od davno vodil spor glede mejne črte, ki naj deli kolonijo Pennsylvania od kolonije Maryland. Sporne stranke so se končno dogovorile, naj Mason in Dixon pregledata in označita mejno črto za daljavo 260 milj. Ta mejna črta se je do Civilne vojne splošno smatrala kot meja, ki je izvirno trinajstorico zveznih držav delila v Sever — kjer ni bilo suženjstva — in v Jug, kjer je bilo suženjstvo dovoljeno. Ko so začeli spori glede pripustitve novih novih zveznih držav onkraj Allegheny pogorja, so voditelji Juga zahtevali, da se "Mason and Dixon line" raztegne tudi proti zapadu kot severna meja suženjskega ozemlja. Severni voditelji so se temu protivili in kontno je bil zemljepisni vzporednik (parallel) 36 stopinj 30 minut določen kot delilna črta med Severom in južnim suženjskim ozemljem. Ta črta je bila južna meja držav Kansas, Colorado in Utah. (Dalje at ieeti strani; Jednota 2097 ROSALIE PRAH — Star« 51 let, članica društva sv. Opravičena do podpore $100. Štefana, it. 1, Chicago, 111., umrla 3. oktobra, 1925. Vzrok smrti: 204 srtn* bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 23. Wia rnmmmm v JoUetiL nu dM 3. aprila 1884. htkorporiian« t IUinoia, dna 12. januarila, 1888. GLAVNI UBAD: \HA N. CHICAGO ST., JOUR, ILL. folventnoat aktivna«« eddelka xnaia 10028%; a delka xnaia 124.18%. Od ustanovitve do 1. oktobra, 1925, znala skupna izplačana podpora $2,597,612 _ GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 Eaat 62nd _ L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, _ II. podpredsednik: Aaton Skubic, P. O. Aurora, Mitt. HI. podpredaed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave, Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. Pomožni tajnik: Stove a Vertin, 1004 N. Chicago St, J«|Mi DL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliot, IU. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St, Ck .Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 Amor. «0 Grant ft st Sistit Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOBl Prank Opeka, 26—10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1848 W. 22nd St, Chicago, I1L John Germ, 817 East «C" St, Pueblo, Colo. John Zulkh, 15301 Waterloo Rd, Clevelrnd, Ohio. Martin ShukJa, 811 Am "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, W4 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kromcaec, 2004 Coulter St, Chicago, 111. , Frank Trempuah, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOBl John Dochman, Box 528 Forest City, Pa. John Morn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. T. john Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTB-: Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828: IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Od več društev sem dobil naznanila, da gotovi člani in članice razreda "A" in "B," želijo pristopiti v razred "C." Z drugo besedo rečeno, da želijo gotovi člani in članice zamenjati sedanje (dosmrtne) certifikate z onimi 20 letnega zavarovanja. Ker so pa taki člani ali članice opravičeni do gotovega kredita, oziroma do znižanja asesmenta, na podlagi njih rezerve, mi ni bilo mogoče dati na vprašanja po vol j nega odgovora, dokler nisem prejel od aktuarja nalašč v ta namen pripravljene tabele, na podlagi katere se preračuna kredit vsakega posameznega t lana ali članice. Od aktuarja sem sedaj prejel v to potrebno tabelo in zato prosim vse cenjene tajnike in tajnice, da mi naznanijo imena vseh onih članov in članic, ki želijo zamenjati sedanje navadne certifikate z onimi 20 letnega zavarovanja. Pri imenu člana ali članice naj se navede tudi certifikat številko in razred, da se zamore stvar pravilno urediti. Pripomniti moram, da člani in članice razreda A in B, ki želijo prestopiti v razred C, se jim računa na podlagi njih sedanje rezefve manjše asesmente, kakor pa jih plačujejo na novo pri-stopli člani, pristopivši v razred C. Znižanje asesmenta se računa na podlagi let, koliko časa je eden ali drugi pri Jednoti, kakor na primer: Clan N. N. jo pristopil k Jednoti leta 1905, star je bil 20 let. Zavaroval se j« za $1,000. Dne 1'. januarja, 1915 je bil star 29 let. Sedaj želi zamenjati certifikat za onega 20 letnega zavarovanja. Tak član bi bil sedaj 39 let star. Njegov ases-ment na podlagi plačilne lestvice, stran 86 Jednotinih pravil bi znašal mesečno $2.57, za $1,000. Ker je pa tak član opravičen do gotove rezerve, zato se na podlagi te rezerve njegov asesment zniža za 51 centov mesečno, tako da bi tak član plačeval na mesto $2.57 le $2.06. n - . Član N. N. je pristopil k Jednoti julija meseca, leta 1920. Ob času pristopa je bil 35 let star. Bil je član Jednote pet let in je sedaj 40 let star. Tak član bi moral za $1,000 zavarovalnine plačati na podlagi plačilne lestvice $2.64 mesečno. Ker je pa ta član plačeval pet let v razred dosmrtne zavarovalnine, zato ima v tem razredu gotovo rezervo in na podlagi \e rezerve se takemu članu zniža asesment mesečno za 31 centov. Torej namesto, da bi plačeval $2.64, plača le $2.33 na mesec. Na enak način se na podlagi tabele računa za vse ostale razrede, tako da je za vsakega posameznega člana mogoče določiti njegovo rezervo, oziroma kredit, do katerega je opravičen, ako zamenja sedanji navadni certifikat z onim 20 letnega zavarovanja. Zato se tem potom prosi vse cenjene tajnike in tajnice, da to članstvu pojasnijo. Istočasno pa naj se naznani na glavni urad imena vseh onih članov in članic, ki želijo prestopiti iz razreda A in B v razred C, nakar bom preračunal kredit za vsakega posebej. Obvestiti hočem potem vsakega tajnika irr tajnico in ako bo član zadovoljen, se bo prememba zavarovalnine uredila. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, glavni tajnik. NAŠI STENSKI KOLEDARJI. Stenski koledarji K. S. K. Jednote za leto 1926 bodo v nekaj dneh dogotovljenl.. Zaradi tega se prosi tajnike in tajnice krajevnih društev, da v najkrajšem času ko mogoče sporočijo na glavni urad, koliko koledarjev potrebujejo za članstvo njihovega društva. Ker se je naročilo le gotovo število koledarjev, zato ne bo mogoče na društva poslati za vsakega Člana ali članico po en koledar. Za družine naj se računa po en koledar. Ravno tako naj se računa po en koledar za vsakega člana nahajajočega se na potnem listu, ter en koledar za člane samqe, ki živijo pri družinah, ki ne spadajo k naši Jednoti. Društvene tajnike in tajnice se prosi, da blagovolijo to vpo-števati in kakor hitro mogoče naznanijo na glavni urad, koliko koledarjev želijo. Z bratskim pozdravom, , JOSIP ZALAR, glavni tajnik. •Joliet, 111., 4. novembra, 1925. Imena umrlih članov in članic Zaporedna st. 109. 24255 IGNAC ZELEZNIKAR — Star 53 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., umrl 20. septembra, 1925. Vzrok smrti: ubit od strele. Zavarovan za $250. Pristopil k Jednoti decembra, 1922, R. 50 110. 16200 FLORIAN HALOŽAN — Star 43 let, član društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Cok), umri 25. septembra, 1985. Vzrok smrti: kap. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 15. avgusta, 1909, R. 33. 111. januarja, 1904, R. 40. 118. - 3639 FRANK PAPE2 — Star 58 let, član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111, umrl 2. oktobra, 1925. Vzrok smrti: zlomljen križ. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 13. febru arja, 1902, R. 48. 11$. 2406 TEREZIJA GERBIN — Stara 64 let, članica društva Marije Sedeme Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 11. oktobra, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 16. februarja, 1905, R. 54. 114. 24740 JOHN KLANČAR — Star 20 let, član društva sv. Družine, št. 136, Willard, Wis, umrl 24 septembra, 1925. Vzrok smrti: ubit od spenjače. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 14, maja, 1923, R. 18. 115. ' 2799 JOHANNA JANC — Stara 41 let, članica društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, S. Chicago, IU, umrla 30. septembra, 1925. Vzrok smrti: želodčna in jeterna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 19. julija, 1906, R. 31. 116. 8639 JOHN NOVAK — Star 65 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa, umrl 12. oktobra, 1925. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 22. avgusta, 1905, R. 55. 117. 5985 AMALIJA TRELC — Stara 33 let, članica društva Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa., umrla 3d septembra, 1925. Vzrok smrti: srčna kap. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 11. januarja, 1914, R. 22. 118. 6214 JOHN BUČAR — Star 60 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O, umrl 13. oktobra, 1925. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 19. oktobra, .1903, R. 46. 119. 619 HEDVIKA ZUPAN — Stara 70 let, članica društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrla 3. oktobra, 1925. Vzrok smrti: obistna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, R. 55. 120. 2111 MARGARETA TEŽAK—Stara 54 let, članica dr. sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich, umrla 20. oktobra, 1925. Vzrok smrti: želodčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 27. februarja, 1904, R. 44. 121. 6949 VINCENT KAPETA — Star 59 let, član društva Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa, umrl 26. oktobra, 1925. Vzrok smrti: povožen od avtomobila. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 5. julija, 1904, R. 49. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. -Zaporedna št. 188. h 23248 FRANK KATICH — Clan društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, IU, operiran 31. avgusta, 1925. Opravičen do podpore $100. ~ 189. 222 FRANCES GORNIK — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn, operirana 3. oktobra, 1925. Opravičena do podpore $100. 190. 7445 ANQELA BAUDEK — Članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo, operirana 26. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 191. 1832 JOSEPH GREBENC — Clan društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo, operiran 12. avgusta, 1925. Opravičen do podpore $100. ~ 192. 2449 LOUIS ZALETEL — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111, operiran 12. septembra, 1925. Opravičen do podpore $100. 193. 22900 JOSEPH E. TOMETZ — Clan društva sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn, operiran 27. avgusta, 1925. Opravičen do podpore $100. 194. 24471 ALBERT RADMELICH — Clan društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont, poškodovan 4. julija, 1925. Opravičen do podpore $200 za izgubo štirih prstov na desni roki. 195. , • 187-09 JOHN LOUSlN — Clan društva sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn, operiran 9. julija, 1925. Opravičen do podpore $100. 1$6. 1189 ANNA TURK Članica društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich, operirana 22. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 197. 24486 JOSEPH DERCAR — Clan društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans;, operiran 12. avgusta, 1925. Opravičen do podpore $100. 198. •1761 MARY GORUP — Članica društva sv. Alojzija, št. 42, Steetton, Pa, operirana 20. maja, 1925. Opravičena do podpore $100. 199. 25449 ALOIS PRIJATELJ — Clan društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, S. Chicago, 111, operiran 9. oktobra, 1925. Opravičen do podpore $100. ' 200. 11792 ANNA HUDOKLIN — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont, operirana 21. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 20^. 11347 MARY MAROHNlC — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont, operirana 8. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 202. 8640 MARIJA URAJNAR — Članica društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind, operirana 16. oktobra, 1925. Opravičena do podpore $100. C 203. 11648 KATARINA 2&AB0RSKY — Članica društva sv.----- -----.. Petra in Pavla, it. 64, Etna, Pa, operirana 6. septembra, 1925. J 88. oktobra, 192«. 5811 MARY JUDNICH — Članka društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo, operirana 30. septembra, 1925. Opravičena podpore $100. 205. . 11797 JOSEPHINE VIDMAR — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111, operirana 12. oktobra, 1925. Opre vičena do podpore $100. 206. 3035 NEŽA KOŽUH — Članica društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 87, Joliet, IU, operirana 2. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 207. 953 JACOB BRULC — Clan društva št. 95, Broughton, Pa, operiran 15. septembra, 1925. Opravičen do podpore $50. 208. ' 22436 JAKOB VRHOVEC — Clan društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, Q, operiran 5. septembra, 1925. Opravičen do podpore $100. 209. . r ). 7941 HELENA SEGA — Članica društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O, operirana 4. oktobra, 1925. Opravičena do podpore $100. » f 210. 9814 TEREZIJA ZUPANClC—Članica društva sv. Ane, št 120, Forest City, Pa, operirana 21. oktobra, 1925. Opravičena do podpore $100. 211. 12301 SOPHIE SIVIC — Članica društva sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa, operirana 3. oktobra, 1925. Opravičena do podpore $100. ' , ' 212. 8319 FANNIE PUNTAR — Članica društva sv. Ane, št. 120, Forest, Pa, operiranaN17. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 213. , 6328 ANNA BLODNIKAR — Članica društva sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa, operirana 11. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 214. 5720 IVANA BEDELNIK — Članica društva sv. Ane, št. 120. Forest City, Pa., operirana 9. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. 215. 1880 GERTRUDE SUSMAN — ' Članica društva Marije Pomagaj, št. 121, Little Falls, N. Y, operirana 16. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 216. 15364 JOHN PERNUSH— Clan društva Marija sv. Rožnega Venca,, št. 131, Aurora, Minn, operirana 16. septembra, 1925. Opravičen do podpore $100. 217. 25053 ANTON BREZOVNIK — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 144,- Sheboygan, Wis, operiran 3, septembra, 1925. Opravičen do podpore $100. 218. 2179SLJGSEPH FABIJAN — Clan društva sv. Jožefa, št 146, -Cleveland, O, operiran 23. julija, 1925. Opravičen do podpore $100. 219. 12334 MARY FLACK — Članica društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O, operirana 8. avgusta, 1925. Opravičena do podpore $100. 220. 12364 ANNA PUCKA — Članica društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgej>ort, Conn, operirana 18. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 221. 10362 ANNA KALPlC — Članica društva sv. Mihaela, št 163, Pittsburgh, Pa, operirana 10. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 222. 12875 CLARA GERICH — Članica društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis, operirana 19. septembra, 1925. Opravičena do podpore $100. 223. 10943 HELEN DUH — Članica društva sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa, operirana 16. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna št. 54. 141 MARCUS PLUT — Član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, III, izplačalo $50. 55 109 KATARINA KEZERLE ~ Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU, izplačalo $50. \ 66' „ 238 PAVEL KEZERLE — Clan društva št. 2, Joliet, III, izplačalo $50. / 57. 1 15477 JOHN CHADONICH — Clan društva sv. , Janeza Krstnika, št 14, Butte, Mont, izplačalo $50. 58. 9546 FRANK PUSH — Clan društva sv. Barbare, št. 74, Springfield, IU, izplačalo $50. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 214. 12756 MARY GOLOB — Stara 4 leta, 5 mesecev in 24 dni, članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., umrla 4. septembra, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Pristopila 31. marca, 1926. Bila je članica 5 mesecev in 3 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Opravičena do podpore $29, kateri znesek je bil nakazan 16. oktobra, 1925. 215. 8042 ANTHONY ŠUKLJE — Star 4 leta, 9 mesecev in 10 dni, član društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., umrl 20. septembra, 1925. Vzrok smrti: vnetje možgan. Pristopil 24. februarja, 1922. Bil je član 3 leta, 6 mesecev in 26 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 6 let. Opravičen do podpore $58, kateri znesek je bil nakazan 16. oktobra, 1925. 21«. 10883 ANTON P. SPRAITZ — Star 4 leta in 11 dni, član društva Friderik Baraga, št 93, Chisholm, Minn, umrl 5. oktobra, 1925. Vzrok smrti: utonil. Pristopil 9. septembra, 1924. Bil je član 1 leto in 27 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne § let. Opravičen do podpore $48, kateri znesek je bU nakazan JOSIP ZALAR, glavni tajnik. MOJA IZJAVA Nekateri me * povprašujejo, kaj naj sedaj sterijo, ko se je postavila S. N. P. Jednota odločno na protiversko stran. Za enkrat, dokler ne pride odločni odgovor od cerkvene višje oblasti, zamorejo katoličan je še ostati člani, a to le samo kot Člani za zavarovanje. Nikakor pa ne more človek, kateri bi sedaj še pristopil k S. N. P. Jednoti trditi, da je katoličan. Kakor katolik ne more pristopiti k framazonom (prostozidarjem) in ostati katolik, tako tudi tukaj ne more nihče še trditi, ki sedaj pristopi, da je katolik. Ravno tako tudi ne morejo sta-riši še nadalje vpisovati svoje otroke v označeno jednoto, ^četudi so sami zabredli v njo. Kar se tiče Jednote same, je prav, da je dala te izjave, se vsaj ne skriva hinavsko pod plašč nepristranstva, kako se je popred in sedaj nima nobeden vzroka trditi, da je omenjena Jednota nepristranska, ker ni. Slovenska Narodna Podporna Jednota je odločno protiverska in kot taka je tudi podpisala morda svojo lastno smrtno obsodbo in pogin? Nobena Jednota ni obstala na tej podlagi v preteklosti, in tudi £a ne bo, ampak bo šla rakovo pot dokler ne izgine. To bo pokazala bodočnost. Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. J. -o- Amer. škof umrl na Nemškem. Helena, Mont., 5. novembra. — Pred nekaj tedni se je podal na svetoletno potovanje v Rim tukajšnji škof Rt. Rev. John P. Carroll; spotoma si je ogledal tudi Nemčijo. Danes je semkaj došla brzojavka, da je naš helenski katoliški škof umrl dne 4. novembra v Freiburgu na Nemškem. Njegovo truplo bo prepeljano v Ameriko. Pokojnik, ki je bil drugi katoliški škof v tem mestu, je bil v mašnika posvečen dne 7. julija, 1889, v škofa pa 21. decembra, 1904. Njegova škofija obsega 51,922 milj v zapadnem delu države Montana, kjer živi okrog 64,000 katoličanov. Novorojenček z zobmi. V mestu San Antonio, Tex, je bil te dni rojen družini Bernard Butler sinček, ki je imel dva, do cela dorastla zobova. Ponosen oče pravi, da ga bo pričel kmalu hraniti s "štekom," ker se boji, da bi uboge matere pri dojenju preveč ne grizel. Nadškof Cieplak pride v Cleveland. Cleveiandski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs je dobil te dni obvestilo, da bo v naslednih dneh naše mesto obiskal znani nadškof Cieplak, ki je bU pred dvema letoma od sovjetske vlade na smrt obsojen. Semkaj dospe okrog 10. ali 11. novembra. Nadškofa Cieplaka so Rusi na smrt obsodili, ker je na Poljskem ruval proti sovjetski vladi in se je poganjal za katoliško vero. Istodobno je stalo pred "čeko" (sovjetsko tiransko sodnijo) več duhovnikov. • Med temi je bil tudi generalni vikar tega nadškofa, Msgr. Konstantin Bučkovič, katerega so bolj-ševiki dne 31. marca, 1923 ustrelili. Tudi nadškofa Cieplaka bi mdrda zadela stična kazen, dasi se ni tedaj ves katoliški svet, osobito sv. Oče s protestom dvignil proti tej smrtni obsodbi. Nadškofa Cieplaka bodo osobito slovesno sprejeli v Cleve-landu živeči Poljaki, kojih se broji nad 75,000. —Mrs. Fanny J. Madison, 81 let stara v Iowi, je pred kratkim podedovala od enega izmed njenih sorodnikov $15,000; navedenka je živela zadnjih 15 let v neki hiralncii. Ko so ji izročili to svoto, Mrs. Madison ni hotela zapustiti one ubožne hiše, katere se je že tako privadila; za naprej bo morala za stanovanje in hrano plačevati v oni hiši $50 na mesec. Unreel Provost • TIHOTAPEC TOM. Prerel A. Debel jak. Ves široki pas obale, ki se razteza od Dunkerqua do Fur-nesa, je podoben peščeni pustinji, ra2orani vsled notranje prekucije. Sipine predstavljajo pogorja, sodobne, globeli, struge presahlih hudournikov — pravcati pritlikavski goropis, kateremu m manjka niti doz-devek lednikov, kadar bledo flandersko solnce mavričasto ožarja blesteči lošč vrhov. In Severno morje požira to alpsko Saharo — Severno morje, ki ni sinje kot Sredozemsko, ne zelenkasto kot Ocean, ampak svinčeno, opasano z žoltimi črnimi, temnomodrimi lisami, otožnejšimi nego žalostno nebo, napeto nad njegovimi valovi. Nekaj korakov proč od obrežja ni nobene steze več; peščeni napisi prikrivajo morje; nobena visoka točka ne kaže ceste potniku, in kadar se spustiš v pokrajino brez severnice in brez vodnika, se neizogibno izgubiš v nji. To sem izkusil nekako pred dvema letoma. Odšel sem iz Rosendaela proti štirim popoldne in si izbral za cilj izprehoda staro cerkev, katere zvonik se je videl na seve» ru onostran belgijske mejev Strma tla so se komaj čutno vpogibala navznoter, čim sem hodil naprej; pomalem se je zvonik manjšal na obzorju, nato je izginil. Korakal sem pa vseeno dalje in se trudil, da ne bi krenil s prvotne smeri; toda na vsak način sem se moral ogibati gričkom in mečavam: čez nekoliko kilometrov nisem več vedel, kam grem. Poznate li mrzli drget, ki iz-preletuje polt osamljenemu človeku, kadar stopa po nepoznani deželi — sipini, gori ali gozdu, tik pred večerom in priznava sam sebi, da je zablodil? To ni bojazen, saj ni kaka nevarnost ne preti; vendar pa je sorodno čuvstvo rojeno iz zavesti, da ne moreš učinkovito delovati v samoti — iz silne potrebe, da gledaš, poslušaš in se dotikaš sebi podobnih človeških bitij. To je tudi negotovost glede tega, kaj bo potem — izjemna prikazen v družabnem življenju — negotovost glede prihodnjega obeda, negotovost glede pri-strešja. Kakor vsaka bolj redka duševna razburjenost sem zadostil prilike, da jo okušam in razkrajam, medtem, ko sem taval preko flandrskih sipin, iščoč bivališča ali živega krsta. Večer je bil že zdavna v sivo odel peščeni rob in glob, ko sem iznenaden zagledal kakih sto korakov pred seboj lučko — vso majavo in slabotno. Nekaj trenutkov kasneje sem trkal na vrata ene izmed onih modro poslikanih hiš s slamnato streho in štirioglatimi okni s prebelimi zavesami, kakor jih vidiš toliko nasejanih po flan-drski deželi tik ob granici. Visokorasel mož resnega obličja, sivečih las, oblečen v prtenine kot lovec in obut v škornje, je prišel odpirat. "Gospod, dober večer," se je oglasil. Odgovoril sem: "Oprostite, oprostite, ker vas motim. Zabredel sem v pešče-ninah, in rad bi vedel, kje sem." Možak je stopil na stran, da bi me spustil 'noter! znašel sem se v veliki, tlakovani, prav snažni sobi š hrastovim pohištvom, kakor nizozemska kuhinja. V sosednjo sobo so bile duri priprte. "Tukaj si v hiši pri Zelenem Gojzdiču," se je oglasil moj gostitelj. "Jaz sem Mihael De-wachter. In vas tu zraven je Forduyet." "V Belgiji?" "V Franciji. Ravno na meji" "Kako daleč je Dunkerque?" 'Približno devet kilometrov." "Ali bom našel v Forduyctu voz. da bi me popeljal tja?" "To! Seveda." Ni me bila volja, vnovič pričenjati svojo pustolovsko šet-Bajk'/ " • y njo po produ, zlasti v trdi noči. bilo karkoli. Tom, gospod, je Sicer pa so v vasi menda kaj pogosto zaslužil tri franke s slabo razumeli francoščino. Vprašal sem: "Ali bi me mogli spremiti v Forduyet in mi preskrbeli voz?" Mož je premislil za hip. Potem pa: "Precej . . . da . . . lahko to storim, gospod. Ampak Šele, kadar se vrne Gudula . . . zakaj zdaj, veš, ne smem iti z doma." Tedaj je privrelo zateglo, parajoče ječanje iz sosednje čum-nate. Mihel Dewachter je teke! tja. Skozi odprte duri sem ga videl sklonjenega nad posteljo in slišal, kako je mrmral v flamščini besede, ki jih nisem razumel. KiuoAp zajq «|iq af »d ja)j Ko se je vrnil, so mu bile oči vlažne. Imate bolnika?" sem vprašal. Zmajal je z glavo. "Tom bo umrl," je jeknil. podoba, da ne razumem dobro, je pristavil: To je Tom, moj pes, katerega so mi ubili carinarji, gospod. Ga hočeš videti?" Prikimal sem. Sel je pred mano v sobo, in ondi sem videl ta-le nenavaden prizor: velik rumen pes, nekakšen hrt, je bil zleknjen kakor človek na odejah. Kri se je strjala okrog desnega ušesa, ena sprednja noga se je zdela odsekana, in krna je bila ovita v krvave cunje. Bok mu je utripal z ne-obično naglico. Jezik je napol molel izza zob, oči so bile priprte, žival je hropla. Mihel Dewachter se je približal, poljubil umirajočega psa na ubogi, trepetajoči gobec in dejal: Razbojniki! Razbojniki! Plačali mi ga bodo, zares!" Vrnila sva se v veliko dvorano. Moj gostitelj je segel po kositarjevem vrču v shrambi in vzel dvoje velikih kozarcev, ki ju je napolnil z.rdečim pivom: Počakava na Gudulo, gospod." je izpregovoril kažoč mi stolico, "in medtem izpijeva po-žirek. Hočeš jesti? Drugega nimam, ko maslo in kruh, veš?" "Hvala. Pii bom rad. La cen pa nisem." ""In kadil boš tudi? Na, tu je dobra cedra, to lahko rečem, pa tobak, ki ga carinarji ne ukradejo tako brž." Ko sva zapalila pipe, sva sedela za mizo s kozarcem pri rokah. Mihel Dewachter je ne kaj časa molčal. Izza priprte duri se je čulo grčanje ubogega Toma. Mihel je slednjič izprožil: "Ta pes, gospod . . . mislite si, da se je vrnil iz Dunkerqua, kjer so ga prejkone ujeli, do sem čisto sam z odrezano šapo in dvema debelima svinčenkama v ušesih. Moj Bog! Ti prokle-ti carinarji! Ravnati takisto z ubogo živaljo! Ampak prvega, ki ga srečam, ga ustrelim!" Izpil je čašo piva v dveh- po-žirkih, potem pa, ker ga je brez dvoma njegova bridkost napravila zgovornega: "Pet let bo, kar je ta žival delala z nami, gospod. To tebi lahko povem, saj nisi carinar, v naših krajih se pečamo s tem poslom; čipke, žigice in tobak tihotapimo iz Belgije v Francijo. Moja mala, ki se bo vsak čas vrnila, je ravno danes na potu za stran tobaka. To je dober posel,. seve; ampak težak vendarle." "Kako pa vam je Tom pomagal?" sem ga vprašal. "Je-li svojim delom na dan, kakor moški. Ti tatinski carinarji seveda tudi urijo pse, da tečfejo za našimi; ampak T6m je imel vrle noge in se ni ustrašil nobene živali. Samo svinec gre hitrejše, ko pasje noge, kaj ne?" Bolestnejši grgot je prekinil Dewaehterja. Vstal je mahoma, šel pogledat žival, borečo se s smrtjo in se vrnil, rekoč prav tiho: "Ne bo več dolgo, uboga para." "Ampak," sem poizvedoval, "čemu ta grozovitost od carinar jev, da režejo psu lapo?" Mihel je stresel z glavo. "Ha, to delajo zavoljo nagrade, veš! Kadar so takole zasačili pasji tovor, ga pošljejo načelniku carin, tjakaj na Francosko; in če pridenejo k zapisniku pasjo nogo, dobijo nagrado, dosti denarja, 25 ali 30 frankov. To pot se jim je mudilo menda ka-li, ali pa so menili, da je pes mrtev. Bodisi kakorkoli, Tom se je vrnil davi domov po treh nogah." Koraki so zadoneli pred pragom/ "Gudula je," je dejal Dewachter. Bila je v resnici ona. Opazil sem veliko, plaho plavolasko, ki me je nezaupno ošinila s pogledom in takoj jela govoriti s svojim očetom v flanščini. Oba sta se podala k Tomovemu vzglavju. Začutil sem Gundu lino ihtenje; in tolikšna je razkrajajoča moč ženskih solz, da sem bi! še sam ginjen radi smrti tega psa toča rudarska naselbina Elyr PABERKI. . Piše urednik. ^ sem ga vprašal bil na preži?" Se že vidi, da nisi iz tega kraja, gospod," se je odrezal Mihel Dewachter. "Pse kakor Tom, veš, učijo čisto zmlada potovati med dvema krajema, iz Belgije na Francosko. Potem jih navadijo bežati pred carinarji. Za to, gospod, se oble-čem v suknjo teh falotov in tol-čem po ubogemu psu. Kadar oblečem to obleko, vselej dobi batine. Tedaj pa kmalu, brž ko zagleda zelene hlače, teci, beži, kar se da . . ." "Kaj pes prenaša duhan?" "Duhan ali boljše platno ali Smo že skupaj! Kmalu zatem, ko se je urednik "Prole-tarca" izjavil, da ne odobrava od Mr. Terbovca aasyetovanega načina vporabe preostanka pokojnega J. R. Z., že se je oglasilo več rdečih bratcev, ki svetujejo tudi v "Prosveti," naj se oni denar vporabi za zgradbo Jugoslovanskega Socialističnega Doma v Chicagu. Jaz sem mnenja, da bodo oni tisočaki več zalegli in pomagali slepim invalidom v Ljubljani prkzgrad-bi njih doma, kakor pa neslepim ameriškim slovenskim socialistom, ki so že prejeli lep delež iz tega sklada. * V Sheboygan, Wis., imajo tamkaj na slovenskem hribčku velik top (sistem nemške "Ber-the), ki pošilja svoje šrapnele in granate celo do Chicaga (Lawndple). Proti New Yorku (Cortlandtu) pa grmijo topovi iz Clevelanda, Chicaga in Lead-ville. Kdo bo v tem bombardiranju zmagal? Resnica in pravica. • Zadnji teden, ko je pri nas snežilo, sem srečal na našem St Clairju nekega "coklarja" brez klobuka, brez vrhnega suknjiča z odprto srajco in v copatah. Mislil sem si: "Vrhničani imajo pa res 100% kri!" Poleg tega sq pa tudi zelo varčni pri obleki, ker v hudi zimi niti "re-kelcev" in čevljev ne nosijo. Minn., kjer opravlja to službo (Postmaster) naš rojak Mr Frank Schweiger. Tukaj Clevelandu ga še ne bomo tako kmalu dobili, ker nam je šla še za enega slovenskega council-mana trda. Iz Pittsburgha, Pa., sem prejel nedavno jako laskavo pismo in ček za $4, da naj si kupim eno "bučo" letošnjega ohijčana. Spomnili so se me, ko so obha jali 45. rojstni dan nekega mojega znanca, ki mi je tudi lan sko leto poslal primerno spominsko darilo. Hvala za pozornost vsem štirimi pošiljal cem. Cek sem zamenjal in je bil O. K. Bučo onih zdravil sem prihranil za kasneje, kajti zadnje dni nismo v Clevelandu nič žejni, ker noč in dan dežuje, da smo vedno mokri. * Nedavno so v neki iztočni naselbini obhajali zaroko sreč nega para. Pri tej priliki so pevci ženinu v pozdrav zapeli znano ganljivo pesem: "Ujetega ptiča tožba." Bolj primerne pesmi pa res ni za zaroke in poroke! Zadnji petek po noči je na našem jezeru tako tulilo, pisfca-lo in rjulo, da nisem mogel dolgo zaspati. Človek bi mislil, da se oglašajo vse krave iz države Ohio; šele kasneje mi je padlo v glavo, da je to velika električ na svarilna piščalka pri svetilniku, ki Clevelandčanom naznanja, da je na jezeru gosta megla. Odpomagal sem si s tem, da sem si z bpmbaževino zamašil ušesa. Take kravje koncerte imamo večkrat pri nas v Clevelandu. * Prihodnjo nedeljo bo zelo luštno v Slovenskem Domu v Collinwoodu na prvi plesni veselici naših brhkih Helene. Torej fantje, na noge! O KLOBASAH (Napisal prijatelj klobas) Pri nekem slovenskem urarju nasproti Slovenskega Narodne ga Doma na St. Clairju kaže velika ura na trotoarju že tri* ted ne vedno enako: 1:30 popol. dne. Ce bi imel jaz ključe, bi jo bil že zdavnej navil, ker me je že par krat goljufala. • Najbolj v časti imajo "bor-derje" v našem sosednem Collinwoodu. Neki večer sem videl na Holmes Ave., ko sta dva rojaka peljala na krasnem potniškem avtomobilu enega praznega in sicer z 40 milj brzine na uro. Tema se je gotovo mudilo, da sta ga napolnila. Zadnjič sem omenil, da imajo tamkaj na zapadu v neki naselbini Slovenca za poštarja. S to častjo se lahko ponaša tudi cve- Ko prejmem novi slovenski leksikon iz Ljubljane, bom naj-prvo pogledal, kdo je bil izumitelj naše znane narodne jedi: klobase. Po pomenu besede bi človek lahko trdil, da so jih pričeli že stari Slovani delati in uživati, kajti beseda klobasa je pristno slovanskega izvora: "kolo-.bašem" (klobasa). Basali so gotove stvari v čreva v obliki kolobarja ravno tako, kakor delamo Slovenci še dandanes. Vsekako so morali biti baš naši Kranjci-pravi mojstri v izdelovanju klobas, ker so prekajene kranjske klobase dandanes znane že po vsem svetu, še celo semkaj v naši ameriški Ljubljani. Klobas je več vrst: so krvave, mesene, jetrne, riževe, kas-nate in sladke. Dalje so hrenovke, frankfurterice (hot dogs) in navadne salami; slednje izdelujejo najbolj Italijani; je polovico svinjskega in polovico oslovskega mesa v njih. Dober tek! Sladke klobase delajo naši rojaki na Primorskem. Namesto mesa rabijo godljo, rozine, cimet, sladkor in pinjole. Take klobase smo osobito radi uživali že pred 30 leti v tržaški "betuli;" pa so nam služile tudi namesto potice! Največja je veljala tam pri Kvasu samo 6 krajcerjev. Katere vrste klobase so baš najboljše, je težko dognati, kajti nemški pregovor pravi, da sta okus in zaušnica zelo različna. Meni so vse lju in drage, samo če so dobro pri pravljene. Da bi se dognalo, kateri slovenski mesar v Ameriki je najboljši mojster klobas, bi bilrf umestno enkrat prirediti velik kontest ali tekmo. Isto naj bi se zaključilo z narodno konvencijo naših jugoslovanskih mesarjev in sicer v hotelu Stat-tler, Cleveland, O. Vsak izdelovalec klobas naj bi prinesel enb košaro svoje najboljše robe za poakušnjo. Tukaj v Clevelandu je nas dosti prijateljev krvavic, hrenovk, mesenih in drugih izdelkov. Za določbo prve nagrade bomo izbrali posebne sodnike, katerim bom načeleval jaz. Kdor bo dobil prvo nagrado na tej razstavi, ga bomo imenovali za dosmrtnega častnega klobasarja ali nadmojstra klobas. Tako bo tudi kontest, kdo^ bo spravil največ klobas svojemu želodcu v okrepčilo. Kislo zelje in solato bomo preskrbeli mi ClevelandČani in sicer iz Močilnikarjeve farme ter Plevnikovega vrta. Tudi kisla repa se bo dobila pri Pintarje-vih. Res, huda bo borba med chikaškimi (Kremeščevimi), jo-lietskimi (Pasdertzevimi, Gor-sichevemi, Strukljevimi), min-nesotskimi, štajerskimi (Sheboygan), se drugimi produkti in med našimi elevelandskimi klobasami. Cleveland bo gotovo zmagal in odnesel Zlato blo-baso. Pri Tonetu Malenšku delajo zdaj še boljše, ker ima posebno skušnjo za izdelovanje istih. S tem sem opisal klobase, ki so za uživanje. Imamo pa še eno drugo vrsto klobas, ki pa niso nič kaj prijetne za onega, ki jih čuti po hrbtu; "mora-lične klobase," ker učijo pored-neža, da se drži morale in da rad uboga. Posebno pri poredni mladini se pojavijo te vrste klobase zelo rade. Niso sicer tako občutne, Če je dotičnik dobro oblečen, vse drugače pa vplivajo na goli del telesa, da človeka spravijo v krik. Leta, fco sem tudi jaz dobival te vrste klobase, so že davno minula; rad se jih pa še danes spominjam, ker so mi več koristile kot škodovale. Najbolj hude so meseca decembra po sv. Miklavžu, če spletena miklavževka po plečih zapoje, in če je treba isto v zahvalo še poljubiti? Tretjo vrsto klobas najdem Janežičevem besednjaku: klobasač," klobasati," "klosa-nje." Kaj ravno te besede pomenijo, vam menda ni treba razlagati? Človek, ki pove kaj posebnega za smeh, je klobasač. Vstarem kraju imajo na kmečkih "vohcetih" svojega ktobasača, ki skrbi za zabavo in smeh med svati; tak človek mora biti izvanredno dobre volje; za'ta posel so najboljši Rib-ničani. Klobasanje pa najdemo tudi na časnikarskem polju. Ako spiše kak rdeči ali komunistični urednik kak članek poln puhlih fraz, pravimo da klobasa in mu ničesar ne verujemo; take klobase naj bi dotičnik ohranil za se. (Nadaljevanje iz Četrte strani) Dne 15. novembra, 1777 Tega dne je Kontinentalni Kongres sprejel prvo zvezno ustavo, takozvane Articles of Confederation. Ustanovljena je bila precej rahla oblika državne zveze, ki je ostala v veljavi, dokler ni bila konstitucija sprejeta leta 1789. Dne 15. novembra, 1806 — pravijo da so najboljše one, kjer (Odkritje gore Pike's Peak. Ze- bulon Montgomery Peak, poročnik in kasneje general v vojski Združenih Držav, je imel nalog, da vodi skupino raziskovalcev skozi sredino pred kratkim nakupljenega Louisiana teritorija. Tekom te ekspedicije je Pike odkril goro, ki se od tedaj po njem imenuje Pike's Peak (izgovori Pajkspik — Peak pomenja vrh). Nahaja se v državi Colorado in je 14,-108 ečvljev (4,628 metrov) visoka nad morsko gladino. Smrekova drevesa pokrivajo obron ke gore do višine pribliino 12,-000 čevljev. Dve • globeli se raztegata skoraj od vrha do vznožja. Vrh je malone ravna površina približno 60 akrov. Z vrha se uživa razgled neprekos-ljive krasote in veličine; za celih sto milj vsenaokoli vidi se razsežna pokrajina gor in dolin Dne 16, novembra, 1864 — Shermanov pohod skozi Georgi-in vmes bistre reke in jezera, jo. Načrt generala Grant, predsednika Lincoln in generala W. T. Shermana je bil, da se odpošlje oddelek unijske voj- ske skozi državo Georgia do Savannah, v svrho da se tako razcepi južna konfederacija in da se vniči veliki vir, iz katerega je konfederirana vojska črpala svojo zalogo. Dne 16. novembra ob 7. uri zjutraj se je velika unijska vojska 60,000 mož začela pomikati od mesta Atlanta, ki ga je bil Sherman poprej zavzel. Vojska je mar-širala v štirih divizijah po štirih vsporednih poteh. Vsaka divizija je štela 15,000 mož. Marširali so 15 milj vsak dan, se preživljali na račun pokrajine, skozi katero so marširali, in odjemali hrano, kjerkoli so jo dobili, dostikrat tudi z nasiljem. Srečali so le malo oboroženega upora. Vojska je ta-korekoč slekla do nagega zono, 60 milj široko, vdolž vse države. Na tisoče črncev je zapustilo plantaže in se priključilo unijski vojski. Železnice, stro-jarne »tovarne oblačil in vsi stroji za izdelovanje vojnega materijala so bili porušeni. Da-si se je prelilo le malo krvi tekom vsega tega izvanrednega vojaškega pohoda, vendarle je bilo nemogoče preprečiti kruta dejanja s strani posameznih vojakov, tako da je na tisoče lju-li v Georgiji trpelo veliko gorje. Vendarle po mnenju vojaških avtoritet in državnikov v Evropi je bil ta veliki pohod strategično potreben, pne 21. decembra. 1864 je general Sherman s svojim štabom prihajal v mesto Savannah, od koder so se konfederanci poprej umaknili in pohod do morja je tako bil uspešno dovršen. Ta pohod je dal povod k znani ameriški vojaški koračnici — "Marching through Georgia." Dne 19. novembra, 1795 — Jay-ova pogodba z Angleško. Nekaj časa po zvršetku revolucionarne vojne in ob izbruhu vojne med Angleško in Francosko so odnošaji med Angleško in Ameriko postali napeti. Angleška je ugovarjala proti ameriški trgovini s Francijo in angleške vojne ladije so začele zaplenjati ameriške ladije, plo-veče k francoskim otokom. Proti ujetemu moštvu so postopali z nenavadno strogostjo. Malo kasneje je prišla vest, da je Angleška ukazala, da se ujamejo vse neutralne ladije, ki prevažajo francosko blago. Wash-r\2gton je bil alarmiran in ameriška vlada se je odločila poravnati ta s por potom pogodbe z Angleško. John Jay je bil odposlan tja, da izposluje pogodbo. Po tej pogodbi je bilo Amerikancem dovoljeno trgovati z Britansko Zapadno Indijo, ali nič ni bilo rečeno glede plačila za zaplenjene ladije. Ameriške ladije, ne večje od 70 ton, so smele prihajati v pristanišča Britanske Zapadne Indije, ali jim je bilo prepovedano pfevažati zapadno-indijske produkte, vštevši bombaž, v Evropo, dočim na drugi strani ni bilo nikake omejitve za an gleško trgovino v pristaniščih Združenih Držav. Angleška trgovina naj uživa v ameriških pristaniščih položaj najbolj favorizirane države. Ta pogodba je sprva vzbudila viharno ogorčenje, ali končno je bila sprejeta kot najboljši kompromis pod prevladujočimi razmerami. Da so Združene Države to pogodbo odklonile, bi se bile gotovo zapletle v vojno, za katero niso bile pripravljene. Dne 30. novembra, 1835 — Rojstvo Mark Twain-a. Samuel Langhorne Clemens, bolje poznan pod svojim pisateljskim imenom, Mark Twain, se je rodil v Florida, Mo. Imel je le malo šolske naobrazbe. Leta 1848 je postal tiskarski vajenec in delal v tej obrti v Philadel-phiji in New Yorku. Potem je zaporedoma postal pilot na reki Mississippi, tajnik svojega brata in delavec v rudnikih Nevade. Leta 1862 je postal urednik nekega časopisa v Virginia City, ali kmalu potem ga najdemo kot reporterja v San Francisco. Leta 1866 je odšel na Sandwich otoke in po svojem povratku je nastopil svojo predavateljsko karijero. Potoval je mnogo in precej prizorov in dogodi ja jev v svojih spisih je zajel iz svojih potovanj. Ko je leta 1907 obiskal Angleško, je bil povsod pozdravljen z velikim spoštovanjem in podeljen mu je bil častni doktorat ox-fordskega vseučilišča. Njegov humor je tipično ameriški. Najboljši njegovi knjigi sta "Huckleberry Finn" in "Tom Sawyer;' v teh povestih se je Mark Twain izkazal mojstrom humorja in patetične sugestije. Noben drugi pisatelj ni tako živahno opisal neukrotljivega ameriškega dečka. Pod tem, kar se morda zdi držna lahkota, se v nekaterih njegovih delih zapazi bistroumno opazovanje in zdravi razum. Med njegova poglavitna lela spadajo: "The Inocents Abroad" (Nedolžniki na tujem), "The Gilded Age" (Pozlačena doba), "A Tramp Abroad" (Potepuh po inozemstvu), "A Horse's Tale" (Ko-njeva pripovedka), "Joan of Arc" in "The Jumping Frog" (Žaba skakalka). Mark Twain-ove povesti so prevedene v vse kulturne jezike sveta. Tudi v slovenšeiniNje prevedeno mnogo, zlasti krajših povesti. Dne 19. novembra, 1831 — Rojstvo James A. Garfield-a. Dvanajsti predsednik Združenih Držav, James A. Garfield, se je tega dne rodil v Orange, Cuyahoga County, Ohio. Izvoljen je bil za predsednika leta 1880 in je bil predsednik le štiri mesece, kajti je bil umorjen. Neki Charles Guiteau, ki je bil razočaran, ker ga ni predsednik imenoval za federalnega uradnika, je dne 2. julija, 1881 ustrelil predsednika na železniški postaji v Washingtonu. Predsed nik Garfield* je umrl nekoliko časa kasneje vsled zadobljenih ran, in je pokopan v Cleveland, Ohio. '•• Ženske znajo. Kakor znano, so ženske jako dobre kupovalke; te zahtevajo 100 centov vrednosti blaga za vsak izdani dolar. Kdo kupuje zdravila ? Gospodarica hiše. Kot dobra žena in mati ima baš ona nalogo, da skrbi za zdravje svojega moža in otrok; ona mora paziti na njih udobno zdravje, kajti v slučaju da kdo zboli, mu tudi ona streže. Ona tudi dobro pozna najboljše zdravilo zoper želodčne neprilike in bolečine v hrbtu. Na tisoče žena v Združenih Državah in v Kanadi ima tekom leta vedno pri rokah Trinerjevo grenko vipo, Trinerjev Liniment in druga Trinerjeva zdravila, ker so prepričane, da je to zdravilno vino najbolj uspešno za odpravo slabega okusa, zabasanosti, sape v trebuhu, glavobola in drugih sličnih bolezni. Ženske znajo, da je Trinerjev Liniment hitra odpomoč pri bolečinah revmatiz-ma in nevralgije, in da je Trinerjev olajševalec kašlja (Tri-ner's Cough Sedative) najbolj priporočljivo zdravilo zoper prehlad. Ako teh zdravil ne morete kupiti v bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Adv.) VABILO. Jaz podpisani Jožef Jerič uljudno vabim moje sorodnike, prijatelje in znance k redki slavnosti ob priliki 25 letnice moje poroke, ko sva jaz in moja soproga stopila pred oltar. To pa hočeva še enkrat ponoviti, da kar je Bog zavezal, naj nobeden ne razveže. In sedaj hočeva ponoviti, kar sva obljubila 25 let nazaj. Zato vas še enkrat uljudno vabim, da pridete na Martinov večer 11. novembra, ki je obenem tudi moj rojstni dan. ko bom ravno 50 let star, v Slovenski Narodni Dom v New-burgu. Z največjim spoštovanjem vam udani Jožef Jerič. Cleveland-Newburg, O., 10. novembra, 1925. (Adv.) 11. NOVEMBRA, 1825. •GLASILO K. S. K. JEDNOTE, rinim vodstvom opravlja materino. delo na manjši!?, bratcih in scstricah. Na ta način so z otroki oblagodarjene družine za bodoče matere najprimernejše šole. Dekle pa, ki doma ali v i bližnjem sorodstvu nima tako pripravne učilnice, naj se ne sramuje tudi v soseščini poiskati primernega pouka za svoje delo v bodočnosti. Ker pa je za otroka vzgoja njegove duše najvažnejša, je tudi za bodočo mater pouk v tej vzgoji posebno važen. Ako je sama pri sebi vajena, da ceni dušo nad telo, ne bo ji težko v tem smislu delati tudi za otroka. Ne vnajnost in zgolj vna-nje lastnosti, nego' notranjost in otrokova duša sta. za njeno delo posebnp važni. Ker je otrokova duša glavni predmet vzgoje»in ker je mati otroku prva -'božja namestnica in ker otrok vedno ostane božja last, mora vso vzgojo pronicati globoka vernost (religioznost). Otrok mora ob materini roki spoznavati vero in se z njenim zglednim sodelovanjem udejstvovati v pobožnosti. Versko mlačna ali pa celo versko mrzla mati nima niti prepotrebne moči za pravilno vzgojo svojega otroka. Najgloblje in^najnežnejše strune strune otroške duše ostanejo tihe in neme, ako ne najdejo ter ne začutijo sozvočja v materini duši. Brezverna mati je prava nesreča za svojega otroka in se zelo pregreši zoper prvo in najvažnejšo materino dolžnost. Z -molitvijo in 'bogovdanim življenjem, s pogostim prejemanjem' svetih zakramentov, naj se dekle pripravlja na svoj bodoči poklic. Bodoča mati ne moli nikoli preveč} saj si ne more nakupičiti dovolj milosti za oni čas, ko postane mati in ne bo imela več toliko časa za molitev, ker bo imela preveč drugih ddlžnosti. ' Kako srečna bo'tedaj, če si je že zgodaj nabrala za ta čas obilo božje pomoči" Toda zgolj, ^q^flit^y, še ne ustvarja značŠje\Mn \udi ne vzgaja še dobre matere. "Moli in delaj!" je tudi za ta slučaj merodajno. Bodoč«1 mati mora delati ob svojem lastnem zna-5 čaju. To pa najlaže stori z ubogljivostjo napram lastnim Starišem;' kajti nič ne krepi volje bolj kakor pokorščina in na nobeni otroški čednosti ni toliko blagoslova kakor na tej. Dalje pa bo bodoča vena v enakem razmerju s svojim možem, v kakršnem je zdaj s svojimi stariši. Če se zna hči v pokorščini premagati, ji' celotna sa-movzgoja ne bo delala težav. Saj je ne razburja vsaka malenkost-; ne vdaja se vsakovrstnemu razpoloženju. Premagati zna malenkostno nervoznost, ki pogosto iTT drugega kot slabost volje. Ne boji se malenkostne bolečine; rada in lahko si kaj odreče in ne da se ujeti v mreže sebičnosti. Z lahkoto se uži- vi v dejstvo, da kot žena in mati nima le pravice, ljubezen prejemati, ampak v prvi vrsti dolžnost, jo deliti. Za kar se bodoča verna mati vzgaja sama, to mora zahtevati od bodočega moža, od očeta svojih otrok, da je značaj, cel in dober, katoličan. Nobena slepa ljubezen, nikaka preraču-njena misel na" preskrbljenje je pri izbiri moža ne sme bolj prevzeti kot pa resna in mirna pre-vdarnost^o plemenitem značaju njegovem. Preden ga po lastnem opazovanju in po oceni svojih stari-šev ne spozna za takega, naj ne bo izrečena med njima odločilna beseda. In če se pred ppro-ko pokažejo bistvene napake v njegovem značaju, je še vedno čas, da se odpove pomembnemu in velevažnemu koraku; kajti očetov značaj prehaja tudi v otroka. Po poroki,ima žena glede nase in glede na moža še vedno dovolj prilike za samovzgojo. Sola premagovanja se je zdaj vprav pričela. Naše žene bi v tem pogledu prav mnogo storile, , še bi s pristno žensko ' dostojnostjo združevale krščansko moč. S tem bi polagale temelje otrokovi sreči. Najvažnejša doba .pripravljanja za bodočo otrokovo vzgojo pa so tajinstveni meseci, ko nosi mati. otroka pod srcem. Utrip njenega srca je njegov utrip, vse njeno notranje življenje je njegovo notranje življenje. Tesnejšega združenja dveh človeških življenj sploh ni. Vse, kar se dogaja v materi, preide na otroka. Če je mati v tej dobi jezljiva, ničemurna, razposajena, poltena, skopa, le na vnanje navezana, potem se preneso ta razpoloženja kot kali na otroka in mu zelo, zelo otežujejo vse njegovo poznejše življenje. Jasno je, da je marsikatera mati prvotni vzrok za vse težave in boje, ki jih vlači otrok za sabo vse življenje. Nekatere matere iščejo v teh mesecih le lepo okolico in družbo lepih ljudi, češ, da bo zato -tudi otrok lep. Mnogo bolje pa stori tista mati, ki v tem času skrbi za lepoto svoje duše in jo blaži in plemeniti, ker s tem zbira bogat kapital lepih duševnih zmožnosti in moči, ki jih ponese otrok v svoje bodoče življenje. Če kdaj, potem mora mati v tej dbbi živeti kar najbolj mirno in zbrano življenje, brez vnanjega hrušča. Zase in za svojega otroka naj moli, v svetem obhajilu pa prejema Ljubitelja malih, ki je nekdaj vzel svoje telo iz zemeljske matere. i Tako pričakuje krščanska mati v svetem strahu in s pravilno pripravo velikega trenut- In vendar leži za vsako pravo, pošteno in čisto ženo najlepši zvok v drugi besede: otrok. Otrok ji je že od prvih detin-skih let, ko se je igrala s svojo punčko, ostal kot zlata sanja njenega hrepenenja, ki ga more premagati samo velika moč Boga darovanega devištva. Tako torej stoji otrok kot vzor v bistvu ženskega mišljenja. Zato pa je otrok tudi nekaj velikega in svetega, zlasti še zato, ker ni pri njegovem spočetju neposredno sodeluje Bog, ko ustvari njegovo neumrjočo dušo. Največjo lepoto in najvišjo vrednost pa prejme otrok po Kristusu. Pri svetem krstu ga zopet sprejme za božjega otroka. Sam je s svojim detin-stvom posvetil otrokovo detin-stvo. Trideset dolgih let je namreč ostal pravzaprav otrok v otroškem razmerju napram svoji materi in svojemu redni- Vaši prihranki ^vloženi pri nas, »o vedno C verni. Vi živite lahko v u- C J^KffOra d teriKoli izmed naših drŽav, l ^^EmSm d 1 jjwh **nc^ar ste lahko vložnik ^^BBHM ičIs^bIj na naši banki, prav kakor bi jj živeli v našem mestu. Pišite ^flMMlmBSraBŽH S b| fj n*m 11 pojasnila in dobili ipggj r> »J " S M boste odgovor z obratno po- ■MJ^Žik?* BUHi j fl Q ft Z j ito v svojem jeziku. Mi pla- inli^llPwrTrjdlfa čujemo po S odsto obresti na .^pplpjrapw 3 r» fva jr* prihranke, in jib prištejemo flfoi I iMsegH^ ffjSslJI ■Br b Klavnici dvakrat na leto ne M^^I^HHHaK^HBBBM glede na to ali vi predložite iMKHHStKK^^^ mak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. BARAGA, JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STL « JOLIET, ILL. Wm. Redmond, prede. Que. a Peenfc kmfr Joeeph D end a, peaei. keelr. In kako je ljubil otroke! "Če ne postanete kakor otroci, ne morete v nebeško kraljestvo." Otroka nam je postavil za ideal; njegovo čistost, skromnost, ponižnost, vdanost nam postavlja za vzgled. Kako visoko stoji otrok v božjih očeh! . V enakem pomenu je izrekel Kristus tudi ob drugi priliki besede: "Pustite male k meni!" Otroke pa je kot nekaj posebno dragocenega tudi izročil javnemu varstvu z besedami: "Kdor pohujša katerega izmed malih . . ." In to tako veliko dragocenost izroča Bog materi v vzgojo, v varstvo, v last. Z materjo je otrok najtesnejše združen, njena duša ga vsega napolnjuje in oklepa. Pred vsem drugim gre pri vzgoji za čast in vrednost otrokove duše. Mati mora otroka usmeriti na pravo življenjsko pot, ki vodi v večno življenje. Zato mora biti prvi in edini smoter vsake vzgoje, vzgoja duha za Boga; vsi drugi smotri se morajo temu podrediti. Otrok spada'k materi in vsa njegova vzgoja je od hje odvisna. Zato sta pa neposredna smotra vzgoje: pokorščina in zaupanje. Glavno vzgojno sredstvo pa je samopremagovanje matere. To troje, četudi v današnjih razmerah tako malo vpošteva-no, je temcijna misel domače vzgoje. Materina skrb pred otrokovim rojstvom. Kakršna dekle, taka mati, kakršna mati, tak otrok., Zato začne otrokova vzgoja pri sa-movzgoji dekletovi. Otrok naj postane po vzgoji lep in plemenit značaj. Nihče pa ne more drugemu dati, česar sam nima. Torej če mati nima nikakega značaja, tudi otroka ne moi4 vzgajati za značaj; zato se mora dekle pred zakonom potruditi za plemenit in dober lasten značaj. Vnanje spada k značaju dobre žene in matere, da svoje gospodinjske in materinske zmožnosti, »ki jih je prejela od Boga, kar najbolj izobrazi in izpopolnjuje. Vsako dekle, ki misli postati žena in mati — in nato mislijo vse — se mora z vso resnobo, četudi je v dobri službi, lotiti dela in priprav za ^voj pravi poklic gospodinje, žene, matere. Zato naj se vestno in z vnemo uči: kuhanja, pranja, šivanja, snažen j a in splošnega gospodinjstva. Kajti ako se vsega tega ne priuči, potem požene svojo družino v pomanjkanje, ker preveliki izdatki in domači nered motijo družinski mir in odpirajo na široko vrata revščini. Da potem o dobri vzgoji otrok ne more biti govora, je samo po sebi umevno. Drugo in neizogibno pa je: praktična izvežbanost v negi otroka in praktični študij otrokove duše. Oboje seveda brez teoretičnih" križpotov, ki so prej v oviro kakor pa v pospeševanje resničnega znanja. Najboljša šola v tem pogledu pa je za doraščajočo hčer domača družina, kjer pod mate- ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko t odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere U stoje K. S. K. J. smo jib MI prodali v popolno zadovoljno«t. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljcmo ponudbene cirkularje. Vsa njena okolica pa ima dolžnost, da jo podpira pri tem delu; saj je skrb za naše matere enakega pomena s skrbjo za srečno bodočnost naroda in človeštva. A. C. ALLYN & CO 67 W. MONBOE ST„ CHICAGO, ILL. Demokratsko politično stran-ko najdemo v zgodovini najpr-vo pri Francozih leta 1790; ta beseda izvira iz grščine (demokrate«)' *ljttdska vlada." Isto leto so pri volitvah nastopili francoski demokratje kot nasprotniki aristokratov. RAZPRODAJA Bodi potrpežljiv pri prenašanju napak drugih; kajti tudi ti si napakam podvržen. Da naredimo prostor novi zalogi knjig smo se od ločili, da damo naslednje knjige za polovično ceno ako se jih naroči skupaj: Pratika za leto 1926 ......................................$ .25 Na negotovih potih, povest ..........................30 Povesti. Rev. John Plaznik ............................20 Več luči, zanimivi članki, 1. in 3. zV............20 Spolnuj zapovedi, dva velika zvezka ................1.00 Tolefon pisarne: 6498 Telsfon stanovanja: (24 SLOVENSKA CVETLIČARNA. vogal N. Chicago in Indiana St JOLIET, ILL. V zaloci imam sveie rote; izdelujem vence za posrrebe, lop k« a« poroke in sa bolnišnice. Naročila •« (prejemajo tudi pismenim, telefoničnim in brzojavnim potom. Via naroČila •« isTrft« po salo nitki eeni in točno. Po« k as i t« a naročilom enkrat pri meni. Skupna vrednost ...............$1.95 ' ZA EN DOLAR. Ako pa poleg gori navedenih knjig naročite še Molitvenik za amer. Slovence, zlata obreza, cena $1.00, dobite osem knjig v vrednosti $2.95, za $1.50. Ta izredna ponudba velja samp do 1. decembra ali dokler zaloga ne poide. NaroČite takoj! Knjigarna it izdelujem HARMONIKE, NAD 20 LET ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljfte. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalne plains iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenska In druga PIANO ROLLS In PLOŠČE ZA GRAMOFONE. Pišite po cenik. Pri meni boete dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko oeno. Blago razpo*iljam pe celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, •Ml 8T. CLAIR ATE. CLEVELAND, OHIO. Za cene vseh drugih knjig, katere ima v zalogi naša knjigarna, nam pišite po cenik. NA MILIJONE ljudi t bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabili Wahči-čevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspeina na svetu za ■ proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive las«, od katere postanejo lasje popolnoma naturni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčnate pike in prahute na glavi, za revmatizem ali trganje, kurje oči, bradovicc, potne no- Ee i. t. d. Kateri zi rabil moja zdravi-i brez uspeha, mu povrnem denar Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob WAHCIC. * DOMAČA ZDRAVILA. V zslogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-Hrana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Piiite po brezplačni cenik, v katerem je nakratfco popisana vsaka rastlina za kaj sc rabi. V ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari. MATU PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA! W. F SEVERA CO. CLOAR RAPIDS, (OWA 'GLASIT.O K. S. K. JEDNOTE," 11. NOVEMBRA. 10?* EAStAVE, BANDERA, REGAL!JE in ZLATE ZNAKE M ter flano IL 8. h. J. Izdeluje EMIL BACHMAN VAŽNO ie za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edlnole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih Eogodb, pooblastil, vsakovrstnih po-otnic, oporok, dolinih pisem, v preiskovanju stanja zemlji« in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj ali v starem kraju, in ae rojakom toplo prlpo-ročam. ■ ANTON ZBA4NIK, slovenski javni notar, 4S05 Butier Street, Pittsburgh, Pa. majhnim grobom zunaj na božji njimi. Zemlja se ni mogla več videti, toliko cvetlic sta na-| sadili ona in otrokova žalostna mati. - Nekega večera proti koncu meseca so opravljali v breški cerkvici majniško p^božnost. Kaplan je klečal pred podobo in lahno molil, dva nežna otroška glasova, srebrnojasni sopran in zlatočlsti alt, sta pa pela na ko-ru lavretanske litanije, ki so ju spremljali naj nežnejši in najslajši registri orgel, katere je pritiskal Matija Kamenšek po otrokovi smrti morda še bolj mojstersko kot prej. Ni bilo več starega veselja v zvokih, ki jih je izvabljal . . . toda če je igral breški učitelj na orgle ob teh majniških večerih, se je zdelo, kot da bi vstalo v cerkvici med pobožnimi verniki, veliko hrepenenje v blesteči podobi angela s široko razprostrtimi* snežnobelimi perutmi in reklo: "Domov želim, pojdite vsi z menoj!" Proti bolečinam Joseph Perko SHOES FOR The whole family 2101 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Slavnemu občinstvu v Chi-cagi in okolici se toplo pripo-jfr* N J ročam za obilen poset. Imam veliko zalogo jesen-jf^P^ skega in zimskega obuvala vseh vrst. e Svoji k svojim! Večno hrepenenje Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. 0. T. v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabi we (Nadaljevanje) Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Cena »0 in 60 centov. Zahtevajte najpraj pri lekaiju. LMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiuiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuuiuuiir K. S. K. J. Društvom: * Kadar naročate zastave, regalije j In drugo, pazite na moje ime in : naslov, če hočete dobiti najboljle ■ blago za najaiije cene. Načrti in vsorei ZASTONJ 1 : j^T-Jfe** po najnižji cehi Wfiffi^' Najboljše flHr blago »tobit« i« uit veletrgovine. Proda-jamo