' k '
KEALJETINA ŠEBA, HETATA I SLOTENAOA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 47 (3)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15.. FEBRUARA 1925,
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2553.
Nordiska Kullager Aktiebolagef, Gdfebor, Švedska.
Naprava na kotuljnili ležajih.
Prijava z dne 28. marca 1921.	Velja od 1. januarija 1924.
Prvenstvena pravica z dne 3. oktobra 1918 (Švedska).
Predležeči izum se nanaša na takšne kotuljne ležaje, kojih kotulje niso izobražene kot točni cilindri, ampak so izdelane po proti geometrični ležajni osi konveksno upognjeni tvornici. Takšne kotulje, pri katerih je krivinski polumer krivulje proizvodnice vrčji kot polu-mer kotulje v njenem največjem krogu imajo lastnost, da se same uposta\ijo, ako tečejo pod obtežbo. Ako se zasuče ramreč takšna ko-tulja iz svoje delovne lege, tedaj se premaknejo dodirne točke med kotuljo in tekalnimi jarugami, s čimur nastane dvojica sil, ki vodi kotuljo v svojo pravo lego nazaj. Ta lastnost je neodvisna od kotuljne širine in je voditi zgolj na razmerje krivinskih poluraerov zunanje kotulje ploskve na na dve dodirni točki med kotuljo in tekalnimi jarugami navpično eden na drugega stoječe prereze nazaj.
Zgoraj omenjeni pojav se pa ne udejstvi, kakor hitro dospe kotulja na neobteženi del ležaja. V slučaju namreč, da se vrti poljubno rotacijsko telo okoli ene skozi svoje težišče idoče osi, poteka to vrtenje, ne da bi nastal katerikoli prekucni moment ako je samo vrtilna os identična z eno glavnih osi vstraj-nostnega elipsoida telesa. To ravnotežje je svekakor labilno, ako je vrtilna os identična s katerokoli drugo osjo kot največjo teh glavnih osi. Ako bi se zgodilo vrtenje na primer okoli najmanjše glavnih esi, tedaj bi bil proizveden prekucni moment, kakor hitro bi bilo zasukano telo iz svoje vrtilne ravnine za še tako majhen kot. Ta moment učini povečanje uvedenega odstopa, Ako se pa vrti telo okoli
svoje največje glavne osi in nekoliko iz svoje vrtilne ravnine ven, tedaj nastane prekucni moment, koji si prizadeva dovesti telo v svojo prejšnjo lego nazaj. Vstrajnostne sile si pre-zadevajo potemtakem, da izpostavijo telo med njegovim gibanjem tako da se vrši vrtenje okoli največje glavne osi vstrajnostnega elipsoida. ,
V pred ležečem slučaju je vsaka kotulja kotuljnegu ležaja rotacijsko telo, kojega vstraj-nostni elipsoida, v katerem imata dve glavnih osi isto dolžino. Tretja glavna os je rotacijska os kotulje in more biti ali večja, manjša ali iste velikosti, kakor prvo omenjeni dve osi. Kotuljni ležaj se bo zadržaval potemtakem na popolnoma različen način, po tem kakoršna je tretja glavna os, daljša ali krajša, kakor ostali dve osi. Za slučaj, da je krajša, se bodo upostavile kotulje, kakor hitro dospejo na neobtežani del ležaja, pod vplivom morebitnih neenakomernosti v svojem gibanju ali eventuelno vsled pretresanj, vprek proti svoji začetni legi. Nasprvti pa, ako je omenjena glavna os vstrajnostnega elipsoida največja, tedaj se bodo postavile kotulje samodelno v svojo začetno lego nazaj, v slučaju da bi bile slučaju nekoliko zasukane iz te lege. Ta domneva je potrjena potom izkušenj.
Predležeči izum obstoja v bistvu v tem, da je izvoljena masa vsake kotulje tako, da postane njen vstrajnostni moment, opisan na normalno rotacijsko os, večji kot vstrajnostni moment okoli katerekoli druge, skozi težišče kotulje položene osi.
Din. 10
Žaželjeni oblik vstrajnosinega eiijpsoida se doseže, ako se kotuljno širino odgovarjajoče zmanjša. Pri polnem cilindru ne sme prekoračiti širina vrednosti R 1^ 3 pri čemur je K == kotuljnemu polurnem. Ako je kotulja izvedena kot votli cilinder, tedaj ni merodajna kotuljna širina sama, ampak formula vstrajnega momenta postane v tem slučaju v nekoliko zamotana, kakor je geometrična oblika kotulje.
Samo ob sebi umevno se more uporabljati izum tudi potem, ako so predvidjeni bežni obroči kotuljnega ležaja z jarugami ali s sle-ričnimi odn. cilindričnimi tekalnimi ploskvami, ravnotako pri eno in večvrstnih ležajih.
Pri jaruginih ležajih se doseže z omejitvijo kotuljne širine nadaljno prednost, da se more uvesti večje število kotulj kot doslej, med bežne obroče, ne da bi bilo potrebno, da se snabdi obroče z vpolnilnimi odprtinami. To je omogočeno potom sledečega dejstva. Ako se kotuljna širina v toliko zmanjša, da zahtevajo vse kotulje v navpični legi k svoji normalni legi okoli zasukane in gosto ena poleg druge vložene v tekalno jarugo obroča, ali celo malenkost čez, je mogoče uvesti notranji obroč ekscentrično k zunanjemu obroču in nato upostaviti v centralni legi. Nato se premaknejo kotulje vzlolž vmesnega prostora med obroči in enakomerno razdeljene in ko-mčno zasukana vsaka kotulja 90 stopinj okoli svoje las ne centralne osi, s čimur je sozgradnja kotuljnega ležaja dokončana.
V risbi je shematično predočen uvajalni postopek in sicer za enovrstni kotuljni ležaj s kotuljami po predležečem izumu.
Fig. 1 predočuje stranski ris ležaja ob početku sestavljanja.
Fig. 2 kaže ležaj z vsemi kotuljami na svojih delovnih legah.
Fig. 3 kaže prerez dela ležaja, fig. 4 každ stranki ris ležaja s konečno veljavno v svoje delovne lege »postavljenimi kotuljami.
Notranii obroč je v risbi označen z a, zunanji obroč z b in kolutaste kotulje s c.
Fig. 1. kaže, kako je držan notranji obroč a v ekscentrični legi k zunanjemu obroču b, medtem ko, se uvaja kotulja e’ v tekalno jarugo, s tem da se jo utakne med robove obeh obročev.
Fig. 2 kaže, kako so spravljene vse kotulje v zgornji pol uk rožni del vmesnega prostora med obema bežnima obročema, pravokotno k svoji normalni delovni legi o»oli zasukane in gosto, potisnjene ena ob drugo. Notranji obroč a je pokazan tu v koncentrični legi nasproti zunanjemu obroču b, kar je mogoče, kakor hitro so vložene kotulje v svoje tekalne jaruge. V fig. 4 je konečno predočeno, kako so zasukane kotulje v svojo končnoveljavno delovno lego in kako so razdeljene med bežnimi obroči.
PATENTNI ZAHTEVI:
1.	) Kotuljni ležaj, označen s tem, da je krivinski polumer aksiaffio potekajoče tvornice kotulj na sebi znan način večji kot polumer naj večjega kroga kotulj in da je istočasno vstraj.ii moment kotulj nanašan na normalno rotacijsko os istih večji kot vstrajni moment, nanašan na katero koli drugo skozi težišče kotulj idočo os.
2.	) Izvedbenaoblika kotuljnega ležanja po patentnem zahteva L), označena s tem, daje širina kotulj tolikšna, da je produkt iz števila kotulj in širine vsake kotulje jednak ali čisto blizu jednak polovici ležajovcga obsega, merjenega ob periferiji notranjega tekalnega obroča.
A dpatent broj 2SS3.
-3
;

J


• -1'
.
'	' ’• 4'