objekti tehnologije oprema O CE?LAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: B54 - 203 številka 22, cena 50 tolarjev Velenje, 4. junija 1992 LOKALNA SAMOUPRAVA — Zakaj je reforma potrebna? V Sloveniji naj bi jo izpeljali do 23. decembra leta 1994. STRAN 3 BO VELENJE SPET NAJLEPŠE? Nekoč je že bilo STRAN 8 NAVDUŠUJOČE MOJSTRSTVO — Na Trebeliškem je bila v nedeljo dirka, kakršne še ni bilo. STRAN 16 Zasedanje zborov velenjske občinske skupščine Težko, a vendarle sprejeli proračun Ušteli so se tisti delegati, pripravljavci in morda še kdo, ki so pričakovali, da bo sprejemanje letošnjega proračuna občine Velenje na torkovem nadaljevanju seje velenjskega skupščinskega parlamenta steklo »kot po maslu«. Čeprav so predlagatelji amandmajev in člani posebne skupščinske komisije uskladili besedila osmih amandmajev (ta na prejšnjem zasedanju niso bila sprejeta v vseh zborih) je razprava na začetku nekoliko »skrenila« s poti. Skrenila predvsem zaradi nekaterih znova načetih. Pred glasovanjem o proračunu ni bilo tako malo takih poslancev, ki so opozarjali na resne motnje, ki bi nastale ob morebitnem nesprejetju tega dokumenta. Najresneje Majda Gaberšek iz velenjskega vzgojnovarstvene-ga zavoda, kjer so nesprejetje proračuna že močno čutili. Gor-dijski vozel je »presekal« predsedujoči skupnega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine Pankrac Semečnik. Odredil je namreč krajši odmor za uskladitev v poslanskih klubih ter za zagotovitev večje udeležbe zlasti v družbenopolitičnem zboru. Ta in pa zbor združenega dela sta bila na robu sklepčnosti, za sprejetje pa je bila potrebna večina prisotnih na seji. In tako so poslanci proračun (končno) izglasovali. Ob vsem tem pa je treba omeniti še sklep, zapisan ob koncu poročila medzborovske komisije. V njem je zapisala, da se primanjkljaj proračuna, nekaj manjfc. kot 7 milijonov tolarjev, ki je nastal kot posledica sprejetih amandmajev, pokriva tako, da se podaljša pokrivanje primanjkljaja iz lanskega leta do konca letošnjega, in da se neskladje uravnoteži ob sprejemanju rebalansa. Po trikratni uvrstitvi na dnevni red je na torkovem zasedanju, ta teden, vendarle prišlo v velenjskem občinskem parlamentu do razprave o gospodarstvu Šaleške doline. Poročilo o lanskoletnem doseganju rezultatov poslovanja seveda ni bilo zanimivo, informacija o letošnjih gibanjih pa je nekatere delegate zadovoljila, pri drugih pa zaskrbljenosti ni odpravila. Čeprav je na eni strani podatek, da se je industrijska proizvodnja zadnja dva meseca povečala glede na lansko obdobje, čeprav je — po besedah sekretarja sekretariata za gospodarstvo Igorja Meha — proizvodnja v marcu v primerjavi s februarjem višja za 4,5 odstotka, zaskrbljuje to, da je občina Velenje vse nižja na lestvici narodnega dohodka. Zlasti kritičen je bil v razpravi poslanec velenjskih liberalcev Ivan Ateišek, ki je za marsikaj slabega krivil velenjski izvršni svet. Ker ta še vedno nima strategije razvoja, mu je predlagal (če sam tega ni sposoben) ustanovitev »odbora sposobnih ljudi«, ki bi pripravili stališče za razvoj. V bran Atelškovi razpravi se je oglasila poslanka velenjskega odbora slovenskih krščanskih demokratov Milica Kovač. Primerjava doseženih nekaterih velenjskih kazalcev z republiškimi, je zatrjevala, je ugodnejše za občino Velenje: manjši padec industrijske proizvodnje, povečanje izvoza,. . . Marjan Gaberšek (velenjska liberalno demokratska stranka) je ob tej točki dnevnega reda izrazil resno zaskrbljenost zaradi neodgovorne devizne politike, ki izvoznike »nagrajuje« s klofutami ter na zaposlovanje mladih. Ob koncu se je oglasil še predsednik izvrš- nega sveta Franjo Bartolac. Seznanil je delegate, da se tukaj kapital, od katerega vsi toliko pričakujemo, v velenjski občini najbolj zanima za gostinstvo in turizem, nato za trgovino in šele na tretjem mestu so vlaganja v industrijo. Vendar vsi tujci za zdaj le »tipajo«. Do resnejših aktivnosti okrog tega pa ni prišlo tudi pri potencialnih kandidatih v domačem okolju. Svojo razpravo je zaključil z opozorilom o manjkajoči globalni strateški usmeritvi glede vlaganja tujega kapitala v Sloveniji. Na torkovem zasedanju so poslanci velenjskega parlamenta dobili na mizo tudi odgovor Vlade Republike Slovenije v zvezi z izdajo garancije za najetje investicijskega kredita TES za nadaljevanje ekološke sanacije. Nanj so imeli že kar nekaj pripomb in pomislekov. Natančneje pa ga bodo »prečesali« na velenjski ekološki skupščini, ki naj bi bila še ta mesec.« ^ ^ Ob svetovnem dnevu nekajenja Kadim.Kajenje je najmanj razumljiva naslada in razvada. Tobakov dim in čad, umazan, smrdljiv, žgoč in grizoč, postane ti življenjska potreba; več nisi vesel, zadovoljen in živahen, če ne puhaš in ne kadiš. Tobakov dim kvari zobe, suši telesne sokove, da se sušiš in oblediš, slabi oči in spomin ter naga-nja kri v pljuča in glavo. Strasten kadilec se izpostavlja opasnosti, da začne kašljati kri, da se mu grlo posuši in da podleže jetiki. Tako beremo v slovarju naravnega zdravilstva iz leta 1926. Kaj dodati? Le letošnje geslo Delovna mesta brez tobaka bolj varna, bolj zdrava. Nesprejemljivo je, da so ljudje, ki se z delom preživljajo izpostavljeni dodatnim nevarnostim zaradi nekoristnih in nevarnih navad drugih delavcev. Upoštevanje nekadilcev s tem, da jih ne dušimo s cigaretnim dimom, ni samo vljudnost, ampak mora biti urejeno s predpisi. Sodelujmo torej vsi in naredimo vsaj en korak naprej k varnejšemu in bolj zdravemu delovnemu mestu. Majda Menih Najboljši med najboljšimi Vsem tistim, ki so v zadnjem letu, dveh prisluhnili ubranemu petju mešanega mladinskega pevskega zbora cij.Sj resnično lahko samo še ''/ želittio. (mz, foto Bogdan n Mtfkerle) Da mladina sobotnih juter ne mara ali jih raje prespi, je prvi zaključek po minulem velenjskem nadomestku za nekdanji Dan mladosti, ki se je letos že drugič zgodil na velenjskem gradu. Po nekaj organizacijskih zapletih (sploh okoli odra za nastopajoče), se je ročk koncert pričel kasneje. Mladina se je na prizorišču zbrala v večjem številu šele zvečer in potem je bila noč še dolgo »mlada«. Zato so popoldanski nastopi (nekateri zelo kvalitetni), šli nekoliko »mimo«, množico pa je dodobra razgrel šele Jani Kovačič ... foto: Aleš Ojsteršek Kmetijski razvoj je dobro zastavljen GOSPODIČNA Prešernov trg, Šoštanj Jeans za mlade. Pričakujemo vas! VSE ZA ŠOLO Naša knjiga Celje Občina Velenje sicer nima veliko možnosti za razvoj kmetijstva, saj je odvisna pretežno od višjeležečih območij. Površine v dolini so zaradi izkopavanja premoga v dobri meri degradirane. A vendar dosegamo na tem področju dokaj dobre rezultate, še zlasti na področju govedoreje, kjer izkazujemo tržne viške tako na področju prireje mlade pitane govedi kot pridelovanju mleka. Šibki pa smo na področju Cridelave poljščin in povrtnin, pa tudi sadja, ki i lahko bilo tudi izvozno zanimivo. Znova bi bilo potrebno obuditi vinogradništvo, ki se je na našem območju močno skrčilo. V razvojnih možnostih kmetijstva v občini Velenje poudarjajo tudi domačo pre- delavo, ki je lahko dopolnilna dejavnost, v povezavi s primarno kmetijsko dejavnostjo pa omogoča zaposlitev posameznih članov v okviru družinske skupnosti. Ob obravnavi razvojnih možnosti kmetijstva v občini Velenje je velenjska vlada ocenila, da so bile pretekle usmeritve pravilne, saj daje kmetijstvo dobre rezultate in je potrebno tovrstno proizvodnjo ob upoštevanju nekaterih spoznanj (zlasti ekoloških) usmerjati tudi v prihodnje. Prav zato naj bi iz proračunskih sredstev tudi v bodoče izboljševali agrarno strukturo, z regresi pospeševali proizvodnjo, ohranjali poselitvene in kulturne izglede krajine ter izobraževali kmetovalce. (roz) Zakaj ne del naročnine tudi lokalcem SDP Slovenije Velenje je predsedniku poslanskega kluba Miranu Potrču podala pobudo o drugačni delitvi sredstev, ki se zbirajo z RTV naročnino. Verjetno vam je znano, da so ta sredstva namenjena zgolj našemu centralnemu mediju, medtem ko so lokalne radijske postaje iz teh sredstev popolnoma izvzete. Še več — v novih predlogih, na; bi lokalne radijske postaje pokrivale tudi stroške oddajnikov. Velenjsko SDP je k takšni pobudi, da naj bi bil del sredstev zbranih z RTV naročnino namenjen tudi lokalnim radijskim postajam, vodilo zadovoljstvo. Radio Velenje in tednik Naš čas sta v času, kot so v pobudi zapisali, >ko se naša stranka nahaja na republiškem nivoju v medijski blokadi< odigrala pomembno, nepristransko vlogo. (mkp) Mlečna kriza se bo nadaljevala Kot je povedal Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije na ustanovnem zboru Kmetijske zadruge šaleška dolina, se bo mlečna kriza še nadaljevala. Skupaj s pristojnim ministrstvom si sicer zveza Crizadeva rešiti kopičenje zalog, za prerazporeditev denarja iz repu-liškega proračuna, s katerim bi težave mlečnih proizvajalcev in mlekarn malo omilili, vendar v bližnji prihodnosti na obzorju ni prave rešitve. (tp) Srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije Jutri se bo na OŠ Gustava Šiliha v Velenju pričelo že 23. srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije. Letošnje raziskovalne naloge so pripravili na temo Zgodovina otroštva ko sem še majhen bil. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri, ko bodo na šoli sprejeli mlade zgodovinarje, hkrati pa bodo raziskovalne naloge že na ogled. Ob 10. uri bo gostitelj pozdravil prisotne in tako uradno pričel srečanje. Učenci bodo potem delali v skupinah in predstavili najzanimivejše dele naloge, pomagali pa si bodo z besedo, razgovorom, sliko, modo, igrami in celo prehrano. Popoldne si bodo gostje ogledali še velenjski grad in muzej, ob 16. uri pa bodo s kulturnim programom in svečano podelitvijo priznanj srečanje zaključili. Če imate čas, si delček otroške ustvarjalnosti oglejte tudi vi! (bš) Zadružna zavarovalnica Vloga in pomen kmetijskih zadrug v tržnih sistemih gospodarjenja zajemajo tudi področje zavarovalništva. Zato si v slovenski Zadružni zvezi prizadevajo za ustanovitev svoje zavarovalnice, katere dejavnost bo namenjena predvsem njenim članom. Zaž.ivela naj bi I. januarja prihodnje leto in kot smo slišali, bo to največja zavarovalnica v Sloveniji. (tp) Nabor v mozirski občini Pred naborno komisijo občine Mozirje se je prejšnji teden zvrstilo 146 mladih Zgornjesavinjčanov, letnik 1974. Če malo za šalo in malo zares ugotovimo, da je bilo to leto zares plodno, pa povsem zares velja razveseljiva ugotovitev, da so bodoči vojaki slovenske vojske prekipevali z zdravjem. Le kakšen odstotek nabornikov se sooča z zdravstvenimi težavami, o kakršnemkoli poskusu izmikanja služenju vojaškega roka seveda ni bilo niti sledu, prav nasprotno. Komisija je svoje delo kot vsako leto tudi tokrat opravila vzorno, v pomoč pa seji bili fantje, ki so se nabora udeležili v polnem številu, brez izjeme. (JP) Obdržati območno organiziranost Novinarji celjskega aktiva DNS so se na četrtkovem občnem zboru v Rogaški Slatini zavzeli za to, da pri organizaciji še vedno ostanejo tudi aktivi po območjih, ne pa le enotna organizacija na republiški ravni. Spremenili tudi niso svojega stališča do ustanovitve novinarske zbornice — ta naj kot cehovska organizacija ureja odnose z državo. Menili so tudi, da so se novinarji dobro prilagodili novim razmeram pri nas: so enako kritični kot so bili prej, enako konstruktivni, pa čeprav so ponekod tudi pod morda še večjim pritiskom. Na občnem zboru so tudi izvolili novo vodstvo: za predsednico so izvolili novinarko Mileno Brečko-Poklič iz Novega tednika — Radia Celje, v izvršnem odboru pa je tudi urednica Radia Velenje Mira Zakošek. (k) Štajerska banka bo »tuja« Iz Štajerske banke obrti in podjetništva, o kateri smo pred časom pisali tudi o nekaterih očitanih nepravilnostih, prihajajo zdaj drugačne vesti. Ta banka se namerava v kratkem kapitalsko okrepiti in bo tako izdala nove delnice v vrednosti 3,9 milijona mark. Posebnost pa je, da bodo večino teh delnic odkupili tujci — prek švicarskega in kanadskega bančnika naj bi v tujini plasirali 7200 delnic v vrednosti 3,6 milijona mark. To pa tudi pomeni, da bo lastništvo banke v večinskem deležu prešlo v tuje roke. Za Štajersko banko pa to pomeni nadaljnji razvoj in uresničevanje tistega, kar so si zastavili že ob ustanovitvi. To pomeni, da bodo lahko začeli tudi z deviznim poslovanjem in investicijskim bančništvom. Za prodajo delnic tujcem so se odločili seveda zato, ker sicer do svežega kapitala ne bi mogli, saj jih doma ne .bi mogli prodati. Ni vse v denarju, je še več... Denar je — o tem nas pouči vsako enciklopedično pojasnilo — posebej izdelan in oblikovan kos papirja ali kovine določene vrednosti, izdaja ga država in služi kol sredstvo za plačevanje. Denar je — o tem nas učijo modreci. ki imajo vselej prav — nekaj, česar ne moreš kupiti s srečo. Narobe se da pa naj se ljudska pamet še tako trudi tolažiti nas drugače. Taista pamet je namreč tudi odkrila, da vsa sreča ni v denarju in dodala, da to velja za tistega, ki ga nima. Denar ni vse — pravijo duhovi teži — niti ni zadosten. Brez enciklopedije, duho-vitežev, modrecev in ljudske pameti pa je povprečnemu človeku tega časa in tega prostora docela jasno predvsem to, da je denar nekaj, česar nima dovolj in da to še posebej občuti sedaj, ko vrednosti naj (ne)ugodnejše možnosti kljub vsemu zasluženega letnega oddiha. Vsaj najnujnejšega tovrstnega standarda vajenemu Slovencu gre to kajpak težko v glavo, ampak vtepsti si bo bržčas treba. S slovenske morske obale, ki je zavoljo znanih okoliščin obetala biti množično oblegana turistična destinacija, sporočajo cenike, ki obetajo nekaj povsem drugega. Cene hotelskih uslug v juliju in avgustu so za domače goste gibljejo od 40 DEM (za najskrom-nejšo ravenJ do 200 DEM, za dvoposteljno zasebno sobo bo treba odšteti od 40 do 44 DEM na noč, v avtokam-pih blizu 10 DEM. Za pivo že sedaj zaračunavajo tudi po 180 tolarjev, za steklenico vina 600 in več. za zrezke 350, 400 in čez. Posebej pogumni so na nekaterih kopališčih. Pobirajo tudi po 440 tolarjev vstopnine (Metropo-lovi bazeni v Portorožu) ne da bi vsaj malo pordeli od sramu. Portorož je ta čas še zelo prazna letoviška prestolnica z mnogimi, ki se čudijo, zakaj da je tako in ki komaj čakajo, da bi se obrnilo na bolje in bi cene lahko še navili. Večina tistih, ki vendarle prihajajo pa išče poceni ali zastonj oddih kjer se le da. Tudi na črno. Turistični delavci pa seveda vpijejo, da njihov dohodek s tem nesramno siromašijo zaradi neplačevanja turistične takse. Do živega pa jim ne morejo in jim tudi ne bodo prišli. Pa še prav je, da je tako, bi rekel tistemu, ki domačega človeka tako »gostoljubno« vabi k sebi in ga pozval, naj vendarle preračuna še enkrat. Domači dopustniki sezone ne bodo reševali prvič in zadnjič zagotovo ne. spomin pa imajo hudičevo dober in občutek za dobronamer-nost tudi. Še posebej tisti mladi dnevni gostje, ki bi se jih na Obali najraje odkriža-li s policijo. Že res. da zganjajo marsikaj nadlažnega. toda res je tudi, da jim drugačnih možnosti ne dajo. Vsem. kijih bo doletelo, velja zato tale misel za tolažbo: v življenju je veliko stvari pomembnejših od denarja. Ampak žal vse precej stanejo. Pa oprostite za dodatek! Cle.0s/sezona< obveznih praks in počitniškega dela, naj ne bo odveč, če spomnimo dijake in študente, da je za nastop takega dela dobro imeti napotnico Mladinskega servisa. Zakaj? Zato, ker v takšnem primeru dela, ki jih opravite preko servisa ne sodijo v dohodnino, niti niso kako drugače obdavčena. Za napotnico potrebujete potrdilo o šolanju, hranilno knjižico Ljubljanske banke in nekaj korakov do Prešernove 1, kjer je sedež Mladinskega servisa. Vsako delo je zavarovano preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pa veliko dobro plačanega dela vam želimo! Morda bo priložnost že občasno varstvo otrok na domu, kar ta servis sedaj pospešeno uvaja tudi v Velenju. Za to, lahko zelo prijetno in hvaležno delo, boste morali imeti najmanj 18 let in opravljen tridnevni seminar. (mkp) kdanjem življenju, je tako lažji. Današnje občine po svojem konceptu predstavljajo v bistvu majhne državice, saj uresničujejo in imajo vrsto pristojnosti, ki so drugače v državni pristojnosti. »Pa je vseeno paradoks v tem, da te pristojnosti imajo in nimajo. Vrsta stvari je, ki morajo biti enotno urejene na ravni države. Nedopustno je, vzemimo primer, da bi v občini Velenje imeli daljši vojaški rok kot pa v občini Nova Gorica. Po drugi strani pa občine s svojim upravnim aparatom danes celo vrsto stvari urejajo za državo.« To pa je obenem tretji razlog za reformo — sistem državne uprave se naj loči od sistema lokalne samouprave, da si, preprosto povedano, ne bosta hodila v zelje. • • • OD KOD DENAR NOVIM OBČINAM? Možnosti je kar nekaj. Prvi vir bi naj bili davki in prispevki, saj ima občina po Ustavi zagotovljeno, da bo lahko predpisovala določene davke in prispevke, zlasti tiste, ki bodo recimo zadevale promet z nepremičninami na območju občine. Drug vir je premoženje in dohodek iz premoženja, tretji vir bodo lahko koncesije, četrti vir krediti, občina bo kot podjetnik vlagala svoja sredstva na način delnic in pobirala divi-dende in ne nazadnje: »Ustava določa, da bo tistim občinam, ki ne bodo imele sredstev, s proračunom naredili izravnavo do tiste mere, ki bo zagotovil približno enak standard vsem občinam.« • • • KAKO PA BO Z . ADMINISTRA CIJO ? To je precej pogosto vprašanje. Predvideva se, da naj bi nove občine imele poprečno pet do šest zaposlenih. To bo odvisno od tega kako velike bodo in kakšne bodo — mestne, podeželske. Odvisno bo tudi od tega kakšna bo občinska politika, koliko stvari bodo občine dale pod koncesijo podjetjem ali zasebnikom in koliko stvari bodo urejale same. Poleg profesionalcev pa bo vsaka občina imela tudi župana, ki bo praviloma volun-ter in svete s približno 21 člani ali več, ne pa več kot petintridesetimi. Sveti bodo imeli odbore za posamezna vprašanja. Okrogla miza, ki so jo pripravili Demokrati Velenja se je tako kot je bilo napovedano dotaknila lokalne samouprave. Čas za reformo je do decembra leta 1994. (mkp) Novi vozni redi vlakov na Slovenskih železnicah Na slovenskih železnicah je začel 31. maja veljati nov vozni red. Organizacijo potniškega prometa so na železniškem gospodarstvu razdelili v tri skupine: InterCity in Zelene vlake, ki povezujejo večja središča na daljših razdaljah in omogočajo dobre zveze z mednarodnimi vlaki; regionalne vlake, ki povezujejo dve ali več regij in omogočajo potovanje na daljših razdaljah brez presedanja in na primestne vlake, ki so namenjeni prevozu potnikov v večja mestna središča in iz njih na krajših razdaljah. Letos so precej okrepili primestni promet, ki je namenjen prevozu delavcev in dijakov, zajema pa vsa večja mesta in njihovo okolico, največja novost pa je poskusna uvedba vlakovne povezave med Mariborom in Ljubljano na vsaki dve uri. Potovalni čas med Ljubljano in Mariborom je 125 minut, ti vlaki bodo imeli postanke v Trbovljah, Zidanem mostu, Celju in na Pragerskem. In-terCity in Zeleni vlaki bodo iz Maribora odpeljali ob 5.50, 6.50, 8.50, 10.50, 12.50, 14.50, 16.35 in 18.50, v obratni smeri pa ob 6.30, 7.10, 9.10, 11.10, 13.10, 15.10, 17.10 in 19.10. Tudi v mednarodnem potniškem prometu bo letos na slovenskih železnicah več no- vosti. Med Zagrebom in Benetkami bo vozil nov InterCi-ty vlak Kras, z odhodom iz Ljubljane ob 8.05, iz Benetk pa se bo vračal ob 15.35, s Trstom bo Ljubljana poleg tega povezana še s petimi vlaki. Potnikom, ki bodo potovali v Nemčijo bodo na voljo štirje vlaki, z odhodi iz Ljubljane ob 5.35, 10.20, 13.10 in 23.35. Spremembe so tudi v potniškem prometu s Hrvaško, iz Ljubljane v Zagreb bo vozilo deset mednarodnih vlakov, do Vinkovcev pet, proti Reki enajst, do Pu-ija sta ostala dva direktna vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 8.05 in 17.30, s prestopanjem v Divači pa vozijo še štirje vlaki. Kako bo Velenje povezano s Celjem in obratno? Med tednom, od ponedeljka do sobote bodo iz Velenja proti Celju vozili vlaki ob 5.40, 6.45, 9.30, 11.25, 14.10, 15.30 in 19.25, do ipetka bo proti Celju odpeljal tudi vlak ob 22.10. Ob nedeljah in praznikih ti vlaki ne vozijo. Iz Celja proti Velenju pa se boste lahko med tednom pripeljali z vlaki, ki imajo odhod iz Celja ob 4.45, 5.35, 8.35, 10.30, 13.01, 14.32 in 18.30 (vozijo tudi ob sobotah!), vsak dan razen ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bo proti Velenju odpeljal tudi vlak ob 20.30. smo spet tam. Stvar okusa je sedanje urejanje, nemogoče pa je tudi, da objekt ne bi služil namenu, tudi zato, ker je edini daleč naokrog, ki v slabem vremenu sprejme pod streho tudi 500 obiskovalcev, tudi zato, ker najrazličnejše prireditve na tem prostoru morajo biti in bodo, pa je pri tem še najmanj pomembno kdo jih bo organiziral. Najlažje »in najslabše« je pač, da vsak dela, načrtuje in govori zase, obiskovalci pa si mislijo svoje in res je nesmiselno, da vsi pozabljajo nanje, govorijo pa v njihovem imenu. Pa je menda ja na eni ali drugi strani Savinje še kakšna klopca z mizo za katero bi lahko (morali) posedli velmo-žje in rekli bobu bob! In kakšna kapljica čistega vina bi se tudi še morala najti, slabih špricerjev je bilo dovolj in preveč, denimo, da tako menijo (tudi) obiskovalci, ki jih mozirske razprtije ne zanimajo. Ali pa še kako! (jp) Ce ne bi ljudje dobro vedeli, kako je hudo, če ni mostu, bi skoraj ne opazili, da je v Lačji vasi zdaj zgrajen sodoben most. Prejšnjega, lesenega, je odnesla povodenj, in ko so gradili že novega, je odneslo še nekaj novogradnje. Zdaj pa so Dreto ukanili in zabetonirali »most in pol«. Druga po!?vjca gre namreč izvajalcem, ki so se zares potrudili. Tako imajo zdaj na meji med Lačjo vasjo in Pustim Poljem kar dva mosta na enem mestu. Pomožni je seveda le še za spomin na hude čase. JOŽE MIKLAVC Dela v Nazarjah so se pričela in zlasti pomembno je, da bodo z njimi končno zavarovali industrijsko in obrtno cono Delavci celjskega Nivoja so na podlagi projektov Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane pričeli z ureditvenimi deli na sotočju Savinje in Drete v Nazarjah. To je prva faza nujnih del, v kateri bodo uredili desni breg Savinje od mosta do sotočja, prav tako Dreto do sotočja. V nadaljevanju bodo urejali levi breg Savinje in s tem končno zavarovali obrtno in industrijsko cono pred uničujočimi poplavami. V načrtu je ureditev brežin na obeh bregovih Savinje s poglobitvijo njene struge nizdol proti Delejevemu jezu, pri čemer bo potrebno delno razstreliti velik skalni prag nižje Gorenje-vih Malih gospodinjskih aparatov. V drugi polovici junija bodo pričeli urejati tudi sporno območje Delejevega jeza nad Mozirjem s tem, da bodo jez pod kotom 45 stopinj podaljšali proti zgornjemu delu Savinjskega gaja. S tem bodo opravili vsa dela, ki trenutno niso sporna, v izdelavi pa je celovita lokacijska dokumentacija za ureditev struge Savinje skoti Mozirje in za dokončno ureditev turističnorekrea-cijskega prostora ob njej. (jp) »Napajalniki« ob Savinjskem gaju Nasprotje okusa in uporabnosti g OB SAVINJI IN DRETI Središče bo lepše Vsaj dve stavbi sta, ki nekako ne sodita v središče Nazarij, vsaj v svoji sedanji podobi ne. Prva je (nekoč) čudovita stavba z gostinskim delom, katere obnova pa bo morala še malo počakati, tudi zaradi denacionaliza-cijskih postopkov. V neposredni soseščini je še druga stavba, nekdanji marof, ki pa se bo kmalu dokončno poslovil in dal prostor lepšemu in koristnejšemu objektu. Vse po zaslugi Trgovskega podjetja Merx Savinja Mozirje, ki je v zadnjem obdobju močno obogatila svojo dejavnost in ponudbo po vsej dolini. V tej neugledni stavbi ima »Savinja« trenutno skladišče gradbenega materiala, ki v središče kraja vsekakor ne sodi, zato ga bodo preselili drugam, večji del sedanje stavbe podrli in zgradili novo, kar bo nedvomno velik zalogaj. Zlasti zato, ker bodo na tem mestu zgradili večji prizidek, katerega zgornji del bo namenjen stanovanjem, spodnji poslovnim prostorom, vse skupaj pa bo polepšalo podobo Nazarij, če drugih prednosti ne omenjamo. (jp) Marofu sredi kraja so šteti dnevi Vsi, ki obiščejo Savinjski gaj v Mozirju, seveda najprej »trčijo« v objekt na prireditvenem prostoru ob Savinji, ki je v lasti Gostinskega podjetja Turist. Nekaterim je všeč (nemara so pred leti dovolili njegovo gradnjo), drugim je trn v očesu. Dejstvo vsekakor je, da je bil objekt v preteklosti velikokrat v nasprotju sam s seboj in s svojimi nasprotniki še bolj, njegove usluge so bile včasih takšne, drugič drugačne, kljub (emu pa je gostil veliko odmevnih prireditev. Vse skupaj ni bilo dovolj, da bi se večini priljubil. Vzdevki kot so »napajalniki«, »hlevi« in podobno še kar živijo, njegova usoda pa je vse bolj nejasna. Nekateri bi ga kar podrli in ves prostor uredili drugače, Turist ima načrte za njegovo preureditev, vsak pa ravna in načrtuje zase, kot da eden za drugega ne bi vedeli. Pa vedo. Vik in krik je nastal spet pred časom, ko so se v Turistu odločili, da ga za silo uredijo. To pomeni, da so njegove vhode zaprli in obenem raztrgane »krajce« nadomestili z bruni. S tem so odpravili večni prepih, sicer pa imajo z notranjostjo kar zanimive načrte. A to »planka-nje« mnogim spet ni po volji. Pri Turistu delajo naprej, čeprav jim marsikaj v zvezi z usodo objekta ni jasno. Pustimo te »nejasnosti« ob strani. Jasno je eno, kritiki se najdejo, če je objekt odprt in če je zaprt jih je še več, pa Stvar okusa sicer, vendar — odpreti ali zapreti NI vprašanje OBČINA VELENJE - ONESNAŽENOST ZRAKA GOSPODARSKE NOVICE V tednu od 25. 5. do 31. 5. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO: prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m1 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 25. 5. AMP TOPOLŠICA 170 mikro-g/m5 AMP ZAVODNJE 160 MAKS. POLURNE KONCENTR. Od 25. 5. do 31. 5. 1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) 29.5. AMP ŠOŠTANJ SOS. TOP. V.V. ZAV. merilne postaje VEL. G.G. ■i 26. 6. na 26. 6. □ 27. 5. H 28. 5. Hi 29. 5. □ 30. 5. • m 31. 6. 170 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga: 1. dnevne koncentracije SO: — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SO* — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 25. 5. do 31. 5. 1992 konc. SO 2 (mikro gram!/m3 zraka) 200 160 100 50 a . ............ 1 n i 11 ■ . ili llljKfJ || SOS. TOP. V. V. ZAV. VEL. merilne postaje G.G. ■■ 26. 6. zm 26. 6. 1 1 27. 6. ■■ 26. 6. nu 29. 6. □ 30. 6. 31. 6. 0 Na območni zbornici Velenje zbirajo ponudbe za sodelovanje z Združenjem malih in srednjih podjetij iz Benetk (API VENEZIA) ter za sodelovanje z Madžarsko. 9 Območna zbornica vabi podjetnike da brezplačno ponudijo svoje izdelke instoritve na »BORZI« ali pa poiščejo izdelke in storitve. • CIS GZS je postal koordinator baze podatkov NETT za vzhodno in Evropo. Baza NETT je baza o tehnologijah in proizvajalcih opreme, znanstvenih institutih, kakor tudi o vseh drugih podatkih, ki zadevajo varstvo okolja. Več informacij dobite na Območni zbornici Velenje. • Avstrijski investitor se zanima za vlaganje v prašičerejo v Sloveniji. Pogoj je dovolj velika površina za prirejo lastne krme. • V četrtek (danes) bo na Območni zbornici Velenje ustanovitvena seja Odbora za turizem za območje Velenja in Mozirja. t Cene na drobno so porasle od maja 91 na maj 92 za 287,9 %; cene življenjskih potrebščin pa za 292,37 %. • S 6,5% stopnjo inflacije v maju je letošnja rast cen dosegla 59,6 %. • Cene življenjskih potrebščin so bile v primerjavi z aprilskimi višje za 7,1 %, v primerjavi z decembrskimi pa za 62,6 %. • V Gornji Radgoni je VIII. Mednarodni sejem embalaže, transporta in tehnike pakiranja od 1. jun. do 5. jun. 4. junija 1992 TO IN ONO naš čas ŽALSKI UTRINEK Bolje preprečiti, kakor zdraviti Zgodovina na novo "Kdor nima v glavi, bi tudi kje drugje težko imel." (Moldavski pregovor) V žalski občini nimamo takšnih težav kot jih imajo npr. Velenjčani. Pri nas ni nobenega kipa pokojnega maršala, nobenega krajevnega znamenja stare socialistične vneme. Nekaj slik, ki so jih nekateri shranili za vsak slučaj, je odšlo v zaslužen pokoj. Nekateri so slike snemali 1988. leta, ko si zato še dobil negativne točke, nekateri so jih javno snemali z novo revolucijo neomadeževanih hroščev, tretji jih tudi za ceno kariere še držijo v svojih poslovnih prostorih. V občini imamo predvsem dve večji obeležji NOB; to sta Smiglova zidanica in spomeniki NOB na Dobrovljah. Ker k sreči župan Milan Dobnik ni MED MNOŽICO NOVIH ZGODOVINARJEV SLOVENIJE in ima normalno mnenje o obeležjih NOB in pomenu belih in rdečih, se v Žalcu nismo preveč ukvarjali s temi obeležji, kot so to na primer počeli v Ljubljani. Težko pa bi dejali, ne da bi se zlagali, da v občini nimamo nobenih razgretih glav. Tako je v vodstvu SLS Žalec gospod Vinko Drča načelen mož, ki ga obeležja za pot do Smiglove zidanice precej motijo. Tako smo v Žalcu pred kakšne pol leta imeli šušljajočo afero o odstranitvi nekaterih smerokazov za Smiglovo zidanico. Stvar je precej smešna na pogled, čeravno v resnici ne gre, da bi se takšni stvari smejali. NOB je prav gotovo ena izmed prelomnic slovenske zgodovine, saj se Slovenci še nikoli do takrat nismo potujčevanju in škornju tlačiteljskih narodov uprli z orožjem. Kako je to pomembno, je nenazadnje bilo jasno razvidno iz očitnega podcenjevanja JLA do Slovencev v lanski junijski vojni, ko so štiridesetletni stereotipi o hlapčevski naravnanosti Slovenk in Slovencev prepričali nekatere ljudi v olivnih uniformah, da se bodo ob prvi demonstraciji vojaške sile razbežali kot gozdne srne in zajci. Slovensko javnost je komaj nekaj dni nazaj razburilo dopisovanje poslanca Jožeta Smoleta in kranjskih liberalcev. Vsebina: spominjati se Tita, pozabiti in pljuvati na Tita. Ker je že od nekdaj veljalo, da se narod mora bati tistih herojev, ki se privlečejo iz svojih krtin, ko ta ali oni heroj umre po naravni poti ali ga odstrani tretji subjekt, priporočam v večerno branje Vladimirja Dedijera Novi priloži za biografiju Josipa Broza Tita (I. in II. del) in Smrt Josipa Viseijonoviča Džugašvilija. Vsekakor je z miti tako: pojmovni del ideologije so tudi stereotipi in miti, ki jih vladajoča struktura lansira med ljudi. In če pomeni nova era obdobje osveščanja slovenske javnosti, torej demokratizacije sfer političnega in civilnega, potem naj se miti odstranijo na način, da se ne bodo zamenjali z novimi. Ljudje nimamo nič od mitov, razen razumske nesvobode. Zgodovina je tista, ki bo mite prikazala takšne kot so in jih dala NAM DRŽAVLJANOM V PRESOJO. Zgodovina, ki si dovoli soditi v imenu ljudstva, je neobjektivna zgodovina ali bolje rečeno vsakdanje politično flancanje. O, bog, oprosti mi, ker nisem vernik, toda, če si me res ustvaril, menim, da me nisi ustvaril zato, da bom verjel vate in ti služil. Daleč od svobode je mnenje, da je človek drugo bitje; če je tako, potem ni razloga, da bi naše bivanje na tem svetu naredil smiselno. Vsi, ki bi radi postali edini pravi pripovedovalci zgodovinske resnice, vedite, da tisti, ki imamo kaj soli v glavi, nismo hodili v šolo zato, da bomo znova nafarbani. Naučili smo se, da je človek človeku volk, da je naša edina pot pot lastnega spoznanja in da je vsaka edina in prava resnica nova neresnica, duhovni zapahi za edino, kar nam je še preostalo v tej vsakdanjosti slovenske gospodarske recesije, to je, da si lahko mislim o vseh politikih, strankah, voditeljih naroda in gobarjih volilnih glasov vse najslabše. Naš pozdrav je zdravo, ne kvarite nam zabavo, če jutri boste vsi, tudi vi, odstopili, brez skrbi, tudi na naše zdravje bomo pili! Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Iz arhiva OO ZSMS Žalec Arterioskleroza in sladkorna bolezen Splošno znano je, da je živ-ljenska doba neozdravljenih sladkornih bolnikov krajša za približno tretjino. Ali to pomeni, da je vsak bolnik obsojen na (pre)zgodnjo smrt? V resnici poteka pri nezdravljenem sladkornem bolniku nek proces hitreje, kot pri zdravih ljudeh. Imenujemo ga arterioskleroza. Obolenje pozna vsak: manj kvalitetno ožilje, "poapnenje" žil, nabiranje kalcijevih soli v steno žil. Zakaj je nezdravljen sladkorni bolnik manj odporen? Ni čisto vsaka sladkorna bolezen tudi nujno povezana s pospešeno arteriosklerozo. Sladkorno bolezen že dolgo poznamo kot skupek bolezni, ki imajo svoje posamezne značilnosti tako v nastanku bolezni, kot tudi v kasnejših zapletih. Nekdaj imenovana "mladostna" sladkorna bolezen, ki za svoje zdravljenje potrebuje hormon inzulin, še zdaleč ni tako zelo povezana z nastankom arterioskleroze, kot tako imenovana "starostna". Mehanizem nastanka prve oblike sladkorne bolezni je namreč največkrat (več kot 50%) zdravljenje omejeno na "samo" pravilno prehrano in redno telesno aktivnost. Tu pa že naletimo na prvo težavo; bolnik, navadno starejši, močnejše postave, se namreč počuti povsem dobro, kljub prisotni nekoliko višji vrednosti bolnika za primerno prehrano in aktivnost, je naložba za "stare dni". Kakšen pa je približen mehanizem nastanka škodljivega procesa? Pri bolniku s prekomerno telesno težo, pogosto neaktivnem, se zaradi preobilice neuporabljenih hranljivih snovi v krvi sproži proces, s katerim telo skuša normalizirati previ- Matkov škaf V nedeljo pot pod noge Nedelja, 7.junija, bo vsem ljubiteljem planin in zlasti lepe narave ponudila nove užitke. Zanje bo poskrbel Matkov škaf, edinstvena naravna znamenitost v Matkovem kotu. Pohodniki se bodo ob 8.uri zbrali pri penzionu Žohar na začetku Logarske doline in od tam krenili na pot. Sneg in seveda "škaf' sta letos visoka do 18 metrov, ogled te zanimivosti pa ni edino kar bo privlačno. Na obsežnem sneženem plazu bodo člani kinološkega društva Mozirje prikazali reševanje s pomočjo lavinskih psov. Vsem skupaj bo gotovo prijetno pri lovskem domu v Matkovem kotu. Op) Drobtinica iz velenjskega šolstva Minilo je četrt stoletja, odkar so zapustili šolske klopi prvi srednješolci v Velenju. Z iztekom meseca maja 1967, se je izteklo tudi pet-letno šolanje rudarskih tehnikov na RŠC, sedanjem, Centru srednjih šol Velenje. Čeprav jih je bilo samo deset, so vendarle prva ge-neraci-ja, ki je končala srednjo šolo v Velenju. Njihova maturantska obleka je bila rudarska uniforma. Namesto maturant-skega plesa so imeli "Skok čez kožo" 3. julija. Spomin na čas pred 25. leti jim je vedno lepši, pa tudi malo ponosni so, da so bili prva generacija velenjskih srednješolcev. (J.Z.) soke vrednosti krvnega sladkorja; močno se poveča izločanje hormona inzulina. Le-ta naj bi deloval telesu koristno in "uredil" pravilno presnovo sladkorjev in maščob. Učinek bi torej moral samo koristiti, zakaj torej telesu tudi škoduje? Obilna presnova krvnega sladkoija pogojuje nastanek lahkih maščobnih molekul, iz katerih se pospešeno tvori tudi telesu škodljivi holesterol. Žal pa ta učinek ni edini; zaradi visokih vrednosti hormona inzulina se povečuje vezivno tkivo v steni krvnih žil, s povečano napetostjo stene raste krvni pritisk, ki je pri sladkornih bolnikih zato še pogostejši, kot sicer pri "zdravih", kjer ga najdemo v 20% ! Moteno je pravilno strjevanje krvi, motena je pravilna prehrana živčeja in čutil. Telo se proti tem učinkom upira tako, da postane manj občutljivo na učinke inzulina, kar pa ponovno vodi v njegovo večje izločanje (t.i. hiperinzu-linemijo, kasneje pa v izčrpanje trebušne slinavke, ki inzulin tvori in v nastanek od (umetnega) inzulina odvisno bolezen. Krog je s tem zaključen in ni dvoma, da slabo vodena (ali malomarno!?) bolezen bolnika nujno pripelje k "obljubljeni" prezgodnji smrti, saj se sladkorni bolnik stara hitreje, kot njegovi vrstniki. In zdravljenje? Enako kot za druge bolezni presnove (povišan holesterol ipd.) je tukaj prva zahteva normalizacija telesne teže. Že znižanje teže za 4 do 5% sproži obraten mehanizem kot debelost. Posveča se odgovor organizma na hormon inzulin, s tem pa zniža potreba po njegovem prekomernem izločanju. Že blaga telesna ak- V Izrael tivnost normalizira krvni pritisk, normalizira pa tudi tvorbe sladkorja in maščob v jetrih, "očisti" žile odvečnih snovi, ne nazadnje pa pospeši nastajanje drugih hormonov, ki telo bolje pripravijo na vse stresne dejavnike dana-šnjega "hitrega" življenja. Idealno bi bilo: zniževanje telesne teže po 450 g na teden, pri hitrem hujšanju učinek ni tako ugoden. Idealna telesna aktivnost bi morala biti redna, vsaj 3X tedensko; če ni mogoče drugega, vsaj sprehod 3-4 km. Če je mogoče, naj bo aktivnost v popoldanskem času, zjutraj pa žrtvujte 20 min. časa za "telovadbo". Če vam je všeč drugačna športna aktivnost, nimate glede izbire nobenih omejitev. Na žalost pa nimajo vsi sladkorni bolniki tako blage sladkorne bolezni, da bi za zdravljenje zadostovala le dieta in redna aktivnost. Vendar ne bo nobena druga, še tako popolna in zahtevna terapija uspešna, če je ne bomo gradili na tej osnovi. Nobene tablete, niti inzulin, niso tako "močne", da bi bolnika spremenile v "mladega zdravega" fanta ali dekle. Res je čudno, da natanko to pričakujejo od zdravil vsi sladkorni bolniki, saj nobeden, niti srčni bolnik, niti bolnik z astmo ali samo kožnim obolenjem ne zanika, da se bolje počuti ob ustrezni dieti in ustrezni aktivnosti. Vsaj z besedico pa naj vendarle omenim zdravljenje: s strani arterioskleroze je ugodneje, če bolnik prejema poleg diete le "tablete", ki bodo znižale krvni sladkor. Tablete (oziroma pero-ralna terapija, v katero sodijo tudi vsi diabetični čaji), namreč nimajo učinka samo na sladkor, ampak delujejo direktno na stene krvnih žil, pa tudi na jetra. Deloma popravljajo presnove maščob, preprečujejo pretirano strjevanje krvi in tako nedvomno ščitijo bolnika predvsem pred srčno-žilnimi obolenji, kot sta možganska in srčna kap. Vendar vedno ne moremo za zdravljenje uporabiti tablet: predvsem pri dolgoletnih bolnikih učinek tablet pada (se izčrpa, kot se izčrpa tudi trebušna slinavka, ki pod učinkom tablet pospešeno izloča inzulin). V takem primeru in v nujnih primerih, ki povsem iztirijo normalno presnovo (tudi pri bolniku "na dieti"; lahko je to hujša angina, pljučnica, manjša operacija), pa je vsaj začasno potrebna hormonska nadomestna terapija. Bolnik bo prejemal toliko inzulina, kolikor mu ga manjka, včasih tudi dnevne potrebe po inzulinu v celoti. Možnosti je veliko in so povsem individualne. Pogosto je mogoče kombinirati inzulins-ko in peroralno terapijo, če je to za bolnika ugodneje. S čim naj zaključim? Ni dvoma, da je sladkorna bolezen eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek arterioskleroze, vendar bolezni nikakor ni mogoče predstaviti kot "obsodba" bolnika. S pravilnim zdravljenjem in dobrim sodelovanjem bolnika se razlika med "zdravim" in "bolnim" izenačuje. Potrebno pa se je zavedati, da je sladkorna bolezen resna kronična bolezen in da jo je kot tako treba upoštevati-enako kot tudi bolnika! Pravica in vloga sladkornega bolnika v sedanjem svetu je že povsem natančno oblikovana, vendar o tem kdaj kasneje. dr. med. Damjan Justinek, diabetolog ......... , . BSI _ Dare Bencik Po celem tednu v tej "rajski" vasi sva se z Zmagom poslovila. Zaradi študijskih obveznosti se je vrnil domov, jaz pa sem nadaljeval pot v Izrael. Proti Izraelu sem potoval po obalni cesti zaliva Akaba in prispel v obalno turistično mesto Elat. Takoj sem bil navdušen nad čistočo in urejenostjo mesta. Po Egiptu sem imel občuetk, da sem nekje v zahodni Evropi ali Ameriki. Žal, se v' tem znanem turističnem mestu nisem ustavil za dlje časa, ampak sem ponoči potoval v sveto mesto Jeruzalem. Že naslednji dan sem si ogledal Jezuralem, kjer se stikajo različne religije. Ena najbolj znanih znamenitosti je židovski "Zid objokovanja in molitve". Stari del mesta pa je razdeljen na več četrti - vsaka četrt pripada eni verski skupnosti. Odločil sem se, da se v to mesto še vrnem. Moj naslednji cilj je bilo mesto Tel Aviv, ki leži ob sredozemski obali. Tu sem dobil tudi informacije o organizaciji mošav in se včlanil. Med bivanjem v Tel Avivu sem spoznal Avstralca, ki mi je predlagal, naj grem z njim na snemanje filma Železni orel II, ki so ga Američani takrat snemali v Izraelu. Statisti smo bili iranski vojaki, dobili smo uniforme, snemanje pa je potekalo v nekakšnem bunkerju. Eksplozije so se kar vrstile in mi smo morali bežati pred njimi. Delo je bilo zanimivo, dobil pa sem tudi nekaj žepnine in spoznaval ostale popotnike in domačine. Ob vsem tem sem kar užival. Nato sem se odločil, da bom Izrael za kratek čas zapustil. Vrnil sem se z Adria Airways v Ljubljano, saj je bila takratv ta letalska povezava možna. Čez tri tedne sem se vrnil v Izrael. V Tel Avivu sem preživel že nekaj dni in v tem času sva tudi z Američanom Toddom, s katerim sva se že srečala v Grčiji in Egiptu, odšla skupaj na snemanje reklame kot statista. Snemali smo reklamo za jogurt, ki je bila v stilu petdesetih let -torej ples na rock'n roll glasbo. Med snemanjem sva se spoprijateljila z ostalimi, ki so sodelovali. Po snemanju reklame sem v pisarni moshava izvedel, kakšno delo so mi poiskali. Sprejel sem delo v avtomehanični delavnici v mestu Enhabsor nekje med Gazo in Bershevo. V našem naselju je bila pisana mednarodna druščina, najbolj pa sem se spoprijateljiv z Brigito in Shilo, ki sta isti dan prispeli v to naselje. Doma sta bili iz Južne Afrike, ostali pa so bili še iz Avstralije, Brazilije, Anglije in Kanade. Čeprav sem hotel ostati tri mesece, sem se po enem mesecu odločil, da grem nazaj v Tel Aviv. V tem mestu je bilo več življenja, filmov in vsega, za to pa sem potreboval denar, ki je kar hitro "hlapel" iz žepov. Zopet sem si moral poiskati delo. Najprej sem delal v kuhinjah, kasneje pa v tovarni aluminija. To mi je bolj odgovarjalo, saj je bilo delo stalno, ob prostih vikendih pa sem lahko potoval po različnih delih Izraela. Tako sem si lahko ogledal veliko znamenitosti: Cesarejo, Haiffo, jezero Gallili, Jeriho pasem v enem izmed prostih dni prepotoval na avtoštop, ki mi je kar uspeval. Mesto Naz-areth je zanimivo, ker v njem živijo pretežno Arabci. Vendar je polovica mesta po veroizpovedi krščanska, druga polovica pa muslimanska. Zidje, ki v samem Nazaretu ne živijo, pa so si zunaj mesta zgradili svoje naselje. Najbolj je bila zanimiva pot preko Jeruzalema v Betle-hem, kjer sem si ogledal cerkev, posvečeno Kristusovemu rojstvu. Po ogledu sem nekoliko tvegano došel tudi južno od Betlehema skozi mesto Hebron, v katerem so bile ravno takrat velike palestinske demonstracije. Nekako sem le uspel priti preko ozemlja West Bank in se potem ustaviti pod znano goro Masa-do. Ta gora je v židovski zgodovini znana po tem, da so se Židje na tej gori upirali rimski vojski, in na koncu, tik preden so jo Rimljani zasedli, vsi naredili samomor, ker se niso hoteli predati. Skupaj z ostalimi sem se naslednje jutro ob 4 h zjutraj odpravil na vrh te gore, da bi videl sončni vzhod. Žal nam jo je zagodla oblačnost in le malo je sonce pokukako skozi oblake. Kakorkoli, bil je zanimiv ogled vrha, kjer je bila zgrajena tudi vas. En Gedi je bila naslednja znana turistična točka ob Mrtvem moiju. Mrtvo moije je specifično po svoji gostoti soli, ki onemogoča, da bi telo lahko normalno plavalo. Možno je le nekekšno lebdenje na vodi. Voda in posebno blato je lahko tudi zelo koristno za kožo, zato ju izvažajo kot zdravilo za nekatera kožna obolenja. V bližini sem si še s petimi Izraelkami ogledal zanimiv Narodni park s slapom in sladko vodo. V tem času sem si na ameriški ambasadi v Tel Avivu tudi priskrbel vizo za ZDA. Od ostalih popotnikov sem izvedel, da je v Egiptu mogoče dobiti karto za študente, ki stane le 188 USD, a dobil sem jo z muko in podkupovanjem. Tako sem se lahko podal Ameriki naproti. (konec) gorenje Mtefnp ©pogrni) d.o.o. Kopalnica Gorenje -kopalnica za več generacij Posebne ugodnosti za kupce kopalnic Gorenje. V Prodajnem studiu na Primorski 6 b v Šoštanju vam nudimo: O 30 % popusta pri nakupu z gotovino ali možnost nakupa na 4 čeke. 4 ob nakupu treh izdelkov osnovnega kopalniškega sestava vas čaka praktično darilo. V dneh do 20. junija nas obiščite od 10. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure ali nas pokličite po telefonu 882 122. BISTRO ALF Cesta talcev 3, Šoštanj Vljudno vas vabimo vsak dan od 9. do 21. ure NO PROBLEM! HA - HA - HA G- ALF in gosp. ALFIKA Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. Vpis učencev v Glasbeno šolo "Fran Korun - Koželjski" Velenje za šolsko leto 1992/93 ZA NOVINCE: od 5. junija - 15. junija 1992 vsak dan od 10. - 14. ure torek in četrtek od 17. - 19. ure MALA GLASBENA ŠOLA (starost 6 let) PRIPRAVNICA (od 1. - 5. razreda osnovne Jole) OPZ 'CICIBAN' (starost od 4. - 6. leta) IZRAZNI PLES (starost od 4. leta dalje) NEPOSREDNI VPIS je možen k naslednjim instrumentom: violina, violinčelo.kontrabas. nauk o glasbi, pozavna, hiba ZA DOSEDANJE UČENCE: od 15. junija - 24. junija 1992 vsak dan od 10. - 14. ure torek in četrtek od 17. do 19. ure NAKNADNEGA VPISA NE BO! Avtocenteb Meh ^<§ervii rta srecolovom v Sevc^oAi f=>ri /&njt^j Nastopajo: AlpsKi kvintet r^Eaped stiaw fant]e J ^f/irn^ SEMENARNA BRAZDA Primorska 4, Šoštanj Ugoden nakup vseh vrst pesticidov, semen, krmil, orodja . . . Del. čas: vsak dan od 8. —18. ure, v soboto od 8. —12. ure. Tel.: (063) 882-749 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. vam nudimo različne možnosti za naložbo prihrankov, ki ohranjajo realno vrednost denarja, hkrati pa vam lahko z dobrimi obrestmi zagotovijo tudi povečanje premoženja. Tolarski depoziti in vezave Depoziti, vezani od 10 do 30 dni Depoziti, vezani od 31 do 90 dni Depoziti, vezani nad 3, 6, in 12 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 12, 24 in 36 mesecev Vrednostni papirji Blagajniški zapisi z valutno klavzulo nad 181 dni, vas varujejo pred morebitnim razvrednotenjem denarja. Obveznice Republike Slovenije vam zagotavljajo davčne olajšave. Nakup deviz po najugodnejših menjalniških tečajih v gotovini ali s takojšnjim pologom na novo devizno vlogo s prostim razpolaganjem. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. JUNIJA 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: Vabimo vas, da se oglasite v banki in se pogovorite o tem, kako najbolje naložiti vaše prihranke. letne obrestne mere mesečne obrestne mere Tekoči računi občanov 47,73% 3,25% Žiro računi občanov 47,73% 3,25% Hranilne vloge na vpogled 47,73% 3,25% Varčevalna knjižica 115,61% 6,50% Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 137,17% 7,33% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 139,32% 7,41% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 143,64% 7,57% Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 78,73% 4,87% Depoziti, vezani od 31 do 90 dni — depoziti do 50.000,00 SLT — depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT — depoziti nad 100.000,00 SLT 122,08% 124,23% 126,39% 6,76% 6,84% 6,93% Depoziti, vezani nad 3 mesece — depoziti do 50.000,00 SLT — depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT — depoziti nad 100.000,00 SLT 126,39% 128,54% 130,70% 6,93% 7,01% 7,09% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 132,86% 7,17% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 137,17% 7,33%" Dovoljena prekoračitev stanja na TR 158,73% 8,10% Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 188,91% 9,08% OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje w Sola v naravi nekoliko drugače \/f,oi;i; c /~v in ra m • I • II • _ '__1' !_l . j* < • 1 Mislili so in se domislili: zimsko šolo v naravi, ki nam je odpadla zaradi neugodnih snežnih razmer, bomo zamenjali z nekoliko drugačnim druženjem prijetnega s koristnim. Svojo zamisel so v začetku tega meseca z organizacijo poletne šole v naravi tudi uresničili. Na Slemenu sta se tako mudili dve skupini petošol-cev osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje, ki sta ob spoznavanju narave, njenih zakonitosti, posebnosti, življenja v njej doživeli veliko prijetnega. Vse vtise, spomine so strnili v spisih, fotografijah, grafikonih, panojih ... Mnogo več kot to pa najbrž veljata zadovoljstvo in ugotovitev učencev ter učiteljev, da so iz te »odnesli« več kot v klasični zimski šoli. Za nameček pa so zanjo odšteli še manj denarja. Tri tisoč tolarjev na učenca je znašal strošek bivanja v domu na Slemenu, zanjo pa so pridno varčevali že od lanskega septembra dalje. Ob spoznavanju delovne vzgoje so prijetno vzdušje »ustvarjale« tudi teme, ki so jih pripravili učitelji zanje v obliki predavanj. Bile so tako ali drugače povezane z naravo (spoznavanje taborniških veščin, življenje v naravi, pla- ninski izleti, predavanje diapozitivi o planinskih poteh po Sloveniji, vzpon na Kilimandžaro, srečanje z lovcem, peka kruha in delo na kmetiji, orientacija ...), športnorekreacijskimi dejavnostmi, malo časa pa je bilo namenjenih tudi uram rednega pouka. Njihovo bivanje na Slemenu pa so po svoje popestrili še pripadniki teritorialne obrambe, ki so se zgolj slučajno mudili v njihovi bližini. Čeprav je bila ta oblika poletne šole v naravi za učitelje zahtevnejša, zaradi natrpanega programa tudi za učence, so njene prednosti velike. Zaradi teh bodo na takšen način spoznavali naravo in vse kar sodi na »njeno področje« tudi v prihodnje. Lidija Asta bo tudi v Velenju predstavila svojo knjigo Skozi trnje do zvezd ali Avtobiografija triintridesetletnice Ljubno ob Savinji Srečni v obnovljenem domu Nastopajoči so res navdušili polno dvorano Prosvetnemu društvu Ljubno ob Savinji bo pretekli konec tedna verjetno ostal dolgo v spomi- (Foto: Ciril Sem) Zgodilo se je... 4. JUNIJA LETA 1954 Šaleško dolino je v teh dneh pred skoraj štiridesetimi leti prizadela huda naravna nesreča. Neurje, ki je zajelo naše kraje, je namreč povzročilo v dolini precejšnje razdejanje. Vsi slovenski časopisi so seveda o tej katastrofi obširno poročali, mi pa povzemamo članek Slovenskega poročevalca z naslovom »Poplave in nesreče v šoštanjskem okraju«: »Veliko neurje, ki je divjalo včeraj proti večeru in ponoči, je povzročilo v šoštanjskem okraju občutno škodo. Posebno je bila prizadeta Šaleška dolina, kjer voda ni bila tako velika od leta 1932, ko je bila visoka nad 2 metra. Preteklo noč pa je voda narasla še za en meter. Okoli polnoči je pridrvela ogromna količina vode, ki je podirala vse, kar ji je bilo na poti. V Ložni-ci je porušila hišo, zaprla cesto Kavče—Ložnica s peskom in poškodovala bližnje sadovnjake in travnike. Na Paškem Koz-jaku je velik plaz zasul hišo, v kateri je bilo osem ljudi. Od teh je pet mrtvih, trije pa ranjeni. Ceste iz Velenja v Celje, Slovenj Gradec in Polzelo so več ali manj poškodovane, zadnja pa je zaradi plazov zaprta. Poplava je razen tega zahtevala še dve smrtni žrtvi. V Pes-jem pri Velenju seje utopil F. L. (naš bivši dopisnik), v Šoštanju pa J. P. Poleg velike škode na njivah in travnikih je ogromno gospodarske škode, posebno za Šoštanj. Na gradilišču Gra-disa, objektu termoelektrarne v Šoštanju, sta Paka in Velunja vdrli v novo strugo, porušili štiri lesene mostove in onemogočili delo na regulaciji. Poleg tega sta odnašali reki ogromne količine lesa. V tovarni usnja v Šoštanju je vdrla voda, zalila električni agregat in uničila velike količine surovin. Na ta način je povzročila nad 300 milijonov škode, ne računajoč izpada proizvodnje, ker tovarna ne bo mogla obratovati najmanj sedem dni. Paka je poplavila v Šoštanju tudi pet trgovin, uničila večje količine živil in zalila nad 40 hiš.« Mislim, da je pri tem članku vsak komentar odvečen in nepotreben. Mogoče samo tole: »Bog obvarji nas takih nesreč!« LETA 1957 Tudi naslednji krajši novici smo izbrskali v Slovenskem poročevalcu. Prva z naslovom »Šolo bodo gradili« je s Paškega Kozjaka: »V Paškem Kozjaku, ki je za dve uri hoda od Velenja, že nekaj let pogrešajo šolsko poslopje. Pouk imajo v neprimernem prostoru privatne hiše. Letos pa je občina zagotovila 8 milijonov dinarjev za gradnjo nove šole. Sami prebivalci so se obvezali, da bodo sami zbrali za okrog 2 milijona din raznega gradiva. Prav vsi pa bodo radi pomagali, saj si zelo želijo, da bi bila nova šola čimprej dograjena.« Če si je kdo zaslužil novo šolo, so bili to zagotovo otroci s Paškega Kozjaka, saj še danes mnogi med njimi pešačijo do svoje šole uro in več. Spominjam se številnih polemik in hude krvi izpred nekaj let, ko so morali nekatere otroke z Gorice prešolati na šolo v centru Velenja. Pa je z Gorice do centra Velenja le dobrih pet minut hoda! Novica iz Šmartnega ob Paki pa je zelo primerna letnemu času, ki prihaja: »V Šmartno ob Paki prihaja vsak dan s svojim vozičkom prodajalec sladoleda iz Šoštanja in čaka na prihod otrok iz šole, da bi jim ga prodajal. Po naših cestah pa je precejšen promet, ki povzroča dokaj prahu, zato prodaja sladoleda ob takih cestah vsekakor ni primerna. Prav zaradi tega želijo starši otrok, naj bi sanitarna inšpekcija takšno prodajo sladoleda prepovedala.« Vozičkov za prodajo sladoleda v naših mestih ne vidimo več, čeprav bi z njimi danes močno popestrili, vse prej kot bo-gato turistično ponudbo. DAMIJAN KLJAJIČ t nu. Ob 70-letnici ustanovitve in delovanja so namreč otvorili prenovljeni prosvetni dom s knjižnico. S tem so pridobili novo knjižnico ter seveda nove prostore za pevsko, gledališko, instrumentalno in folklorno dejavnost. Ob 70-letnici delovanja pevskega zbora »RADUHA« so pripravili slavnostno akademijo. V dobrih dveh urah in pol trajajočem bogatem kulturnem programu so nastopale folklorna, dramska in recitatorska skupina. Osrednje mesto je ob jubileju seveda pripadalo moškemu pevskemu zboru. Desetim članom zbora so za dobro in vztrajno delo podelili Galusova priznanja. Prisotni so bili nekateri vidnejši gostje, slavnostni govor pa je uvodoma podal ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar. Velike zasluge za ta pomemben dogodek na kulturnem področju — ko je pisana beseda končno dobila tisto mesto, ki ji pripada, vsekakor gredo predsednici prosvetnega društva, obenem pa tudi vodji moškega pevskega zbora Lenki Kraljevi. M. Mija Pečnik Nekateri se z imenom LIDIJA ASTA ta trenutek srečujete prvič. Marsikomu pa je njeno ime še kako dobro poznano. Srečanja z Lidijo nikoli ne spolzijo mimo človeka. Ostanejo v njem bodisi s pozitivnim ali negativnim odzivom. Tudi Lidijina knjiga je takšna. V zadnjem času povzroča precejšnje razburjenje med nekaterimi slovenskimi duhovneži, ki so jo v svojih skrajnih trenutkih označili kar za črnega maga. Prenekateri ji očitajo, da je silno kritična in še bolj nesramna, češ, da se spušča v tuja življenja. A Lidija pravi: »Jaz pišem samo o sebi. Vsi, ki so se v tej knjigi znašli, so odkrito, a z ljubeznijo in milo opisani. Moja knjiga je le ogledalo njih samih.« V knjigi, ki bo kmalu izšla tudi v Ameriki in Nemčiji, je povedala vse o sebi. Na papir je zlila tudi najintimnejše skrivnosti in vse o (znanih) ljudeh, ki jih je srečevala. • Kdo je pravzaprav Lidija Asta? »To je bilo moje večno vprašanje — kdo sem. Že dolgo se ne identificiram z nobeno vlogo, ki jo igram. Svet je zame ples energij in življenje je zame igra. V njem igram ogromno iger, ki se jih popolnoma zavedam in jih imam rada — in to tisti hip, ko tečejo skozi mene. Predpogoj, da človek to doseže, je ljubezen — do sebe, do življenja, do toka, ki teče skozi tebe. Pot za dosego tega vzvišenega cilja je dolgotrajna, je pravzaprav življenjsko delo. Vsak si svoje življenje naredi sam, sam je njegov kreator. Pri meni so meje nekoliko bolj raztegnjene, živim skoraj brez omejitev, tukaj in sedaj, svet vidim, čutim in razumem na drugačen način.« Vse to je Lidija Asta ubese-dila v svoji knjigi, kjer je med drugim zapisala tudi, da si želi na ta način urediti svoje življenje in razjasniti vse tisto, kar še ni kristalno jasno. »Kajti človek vedno vse, kar dela, vse, kar govori, pojasnjuje, govori le sebi, pojasnjuje le sebi_. pojasnjuje le sebi, uči le sebe. Vse, kar ste kdajkoli naredili pod pretvezo, da delate za druge, je čista iluzija. Ničesar ni razen vas, kreatorja, Boga«, zatrjuje Lidija. »Torej — naj se mnenja krešejo, naj se stare forme rušijo, naj propade tisto, kar je že dolgo časa mrtvo in naj se iluzije razblinijo!« 9 In kaj pričakuje od svoje knjige? Lidija pravi, da ve in jasno vidi, da bo knjiga pomagala razjasniti in poenostaviti življenje kar devetim desetinam bralcev, eni desetini pa bo škodovala.« Ravno tako je z zdravilom, ki pozdravi veliko večino obolelih ljudi, nekateri pa ga vzamejo v preveliki količini in jim škodi. To je pač tista ravnotežna črna pika na belem polju kitajskega simbola yin in vang.« Bela je za Lidijo tista barva, ki se pokaže pri popolnem skladju in pri popolni harmoniji v človeku samem. »Bela barva je harmonija sedmih barv — rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, indigo, vijolične. Te barve so v nas samih, v naših energetskih centrih, in ko so centri čisti in harmonični, ter enako odprti, teče skozi nas bela energija. To je belina, ki jo mi večkrat slišimo v besedah, doživimo pa jo bolj redko. To je Kristusova energija, Kristusova ljubezen.« Lidija zase pravi, da ji vedno pogosteje uspeva doseči popolno harmonijo in čistost ener- getskih centrov in vse večkrat je bela. Teži k temu, da bi ta bela energija tekla čedalje močneje in čisteje skozi njo. Pri terp ji je pomagalo tudi pisanje njene avtobiografije. »Počasi se je zapleteni klobčič pričel odvijati, svet je postajal vsak dan bolj popoln in celovit, zapletena vprašanja so dobila odgovore in vse to bi sedaj rada delila z vami,« pravi Lidija. In če boste segli po njeni knjigi, nikar ne mislite da je to naključje. »Srečali smo se, pa ne po naključju, kajti naključja preprosto ni. Priklicali smo se, jaz vas, da vam povem svojo zgodbo, vi mene, da si pomagate razjasniti svojo. Vibriramo pač z isto frekvenco. In to je vse. Tu ni nobene mistike, bobu lahko rečemo končno bob! :< Če ste med prebiranjem tegale pogovora z Lidijo začutili tisto potrebno vibracijo, da se z njo tudi srečate, ste povabljeni na predstavitev njene avtobiografije, ko bo v velenjski knjižnici danes, v četrtek, ob 18. uri. Tatjana Hudomalj Srečanje celjskih gimnazijcev vseh generacij Na pobudo nekaterih nekdanjih dijakov celjske gimnazije bo v tem tednu potekalo kar nekaj aktivnosti, s katerimi bodo nekdanji dijaki nekako stopili v 185. leto obstoja te gimnazije. To pa ni edini razlog. Želijo, da se nekdanji dijaki celjske gimnazije srečajo, pogovorijo, poveseli-jo. Mnogi od bivših dijakov celjske gimnazije želijo povezati nekdanje dijake in ponovno vzpostaviti pristen in konkreten odnos z matično šolsko ustanovo; mnogi so ji tudi pripravljeni pomagati po svojih močeh. Program srečanja celjskih gimnazijcev (vseh generacij) se je pričel izvajati že včeraj, nadaljeval pa se bo jutri ob 10. uri z otvoritvijo razstave »Razvoj celjske gimnazije od ustanovitve do danes«. Glavno dogajanje je predvideno za soboto dopoldne na stadionu »Boris Kidrič« Celje, z odprtim prvenstovm celjske gimnazije v atletskih disciplinah, vmes pa bo zabavni program, ki ga bo povezoval Sašo Hribar. Zvečer, od 19. ure dalje pa bo v Hali Golovec osrednje družabno srečanje, seveda z bogatim zabavnim programom. Ker je včasih celjsko Gimnazijo obiskovalo tudi veliko Velenjča-nov, ki morda za srečanje še ne veste, naj povem: da še niste prepozni. Vstopnice bodo na dan prireditve dostopne tudi ob vhodu v Halo Golovec. (bš) Binkošti — prihod Sv. Duha Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje. Na binkoštni praznik se je uresničila Kristusova obljuba: »Resnico vam govorim: za vas je dobro, da grem. Zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal« (Jan 16,7). Zaradi te Kristusove obljube, ki se je izpolnila nad apostoli in mlado Cerkvijo, BINKOŠTI imenujemo začetek delovanja mlade Kristusove Cerkve. Ogenj ljubezni, ki gaje Kristus prinesel na ta svet, se je začel razplamte-vati. Razžarela so se srca apostolov, ki so začeli neustrašeno oznanjati: »Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil sredi med vami, kakor sami veste: njega, po določenem sklepu in previdnosti božji izdanega, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili; toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga (smrt) imela v oblasti« (Adp 2,22—24). Tako seje začelo življenje Kristusove Cerkve, ki ima nalogo preoblikovati svet in mu dati Kristusov obraz. Po Sv. Duhu, so začeli apostoli in z njimi prva Cerkev, reševati svet iz »suženjstva pokvarjenosti v svobodo božjih otrok«. Sveti Pavel našteva, kateri so sadovi Duha: »ljubezen, veselje,"mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, zdržnost« (Gal 5, 22-23). V tem se mora prerajati tudi sodobni svet. Kristus je dejal Ni-kodemu: »Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Sv. Duha, ne more priti v božje kraljestvo« (Jan 3,5). Biti član božjega kraljestva, ki se gradi že tukaj na zemlji in se bo dopolnilo v nebesih, pomeni: »biti orodje odrešenja vseh ljudi tako, da smo sol zemlje in luč sveta«. Po prihodu Sv. Duha ni več ločitve na Jude in Grke, na sužnje in svobodne, ampak je zlitje vseh ljudi, vseh narodov in jezikov v eno Kristusovo Cerkev. To je temeljno delo Sv. Duha. Vsak pa se mora prepustiti temu božjemu delovanju in nesebično delati za rast Kristusovega kraljestva kot je zapisala Karmela Sv. Duha: »Popolnoma se ti posvetim: osvoji me, vzemi me in daj, da bom vsa tvoja! Bodi prodirajoča luč, ki naj razsvetljuje moj ra- St- Ji,,, t zum, prijetna pobuda, ki naj privlačuje in vodi mojo voljo nadnaravna sila, ki naj daje moč mojemu telesu. Dopolni v meni svoje delo posvečevanja in ljubezni. Daj mi, da bom čista, preprosta, iskr :a, svobodna, miroljubna, krotka, vedra tudi v trpljenju, goreča v ljubezni do Boga in do bližnjega . . . Pridi, vse oživljajoči Duh, na to ubogo človeško družbo in obnovi obličje zemlje! Načeluj družbenemu redu, podari nam mir, tisti mir, ki ga svet ne more dati! Podpiraj svojo Cerkev, daj ji svetih duhovnikov, gorečih apostolov! Dobrim dušam pošlji prijazno vabilo, grešnim dušam blagodejno neugodje, trpečim dušam prijetno tolažilo, skuša-nim moč in podporo, a njim, ki sedijo v temi in smrtni senci, svetlo luč.« Mirko HORVAT "Vsi kupci mojih "pletenin" zatajujejo, kako premalo je cenjeno tako delo. Toda, jaz se za te njihove ocene ne menim toliko, kajti pletenje ni samo moj poklic, ampak tudi konjiček". Bo Velenje spet najlepše? Srečanje Ivan Verdnik Za klepet oziroma obisk pri Ivanu Verdniku iz Šoštanja se nismo odločili kar tako in tja v en dan. PdVod zanj je bila pred nedavnim odprta mednarodna razstava domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, na kateri se njegovo ime že kar tradicionalno pojavlja med redkimi razstav-ljalci iz Šaleške doline.Kot trdijo tisti, ki ga poznajo, je Ivan menda daleč naokoli edini pletar in na srečo "dober". Znak kakovsti izdelkov in naziv mojster domače obrti - z obema laskavima nazivoma se Ivan že ponaša-mu najbrž člani posebne strokovne komisije na omenjeni razstaviv lani niso dali kar tako. "Če oni menijo, potem bo že držalo" skromno komentira in nato dopolni:" Seveda sem tega vesel, ker mi daje neko veljavo. Še v večje veselje ga mi je pletenje samo. Živce si spočijem, ko vzamem v roke obeljeno ali pobarvano šibo, nož, šilo, tolkalo ter se lotim pletenja košare,otroškega vozička, vrtne garniture (te bolj v prejšnjih letih), steklenice. Čas v moji delavnici mi mine kot bi tja pogledal." Pletenja se je Ivan naučil v Orli vasi pri Braslovčah pred 50 leti. Po končani triletni učni dobi je poskusil na svoje, vendar tako "hitro" ni mogel plesti, da bi lahko pokril svoje obveznosti "do občine". Delo je našel v šoštanjskih termnoelektrar-nah, z mislimi, srcem pa je bil ves ta čas pri pletenju. šibah,... Da je za svojega konjička, ki v zadnjem času zaradi skromne pokojnine postaja že potreba, najbrž ni treba na dolgo in široko pisati. "Ja, veste, s to stvarjo je tudi tako, da moraš imeti zanjo svoj dan. Namreč kakšen bo končni izdelek , je kar precej odvisno od tvojega razpoloženja. Kajti ni dovolj le spretnost, znanje, ampak tudi glavo je treba uporabiti pri tem." Kako vrbove šibe iz Zgornje Savinjske doline in iz bližine Varaždina milo pojo pod Ivanovimi spretnimi prsti se ob obisku nismo prepričali. Pač ni imel dneva za to. Morda bomo imeli priložnost kdaj drugič, saj mu naročil za pleteno košaro ( trenutno izdeluje te za majhne kužke) , steklenico ali kakšno drugo pleteno zadevo ne manjka. Za nameček pa Ivan namerava ostati zvest svojemu poklicu in hkrati konjičku, dokler mu boi to dopv>Sta>o zdravje. Nekoč čudovit velenjski park, danes pa slika pove vse izletniški in tranzitni kraji, kot je recimo Šoštanj; četrta so manjši kraji in zadnja večja mesta, z več kot 20.000 prebivalci, kamor spada Velenje. Mi želimo, da bi se v to tekmovanje vključili vsi večji kraji v naši občini in ne le mesto Velenje. Namen tega tekmovanja je predvsem v tem, da v skrbi za razvoj slovenskega turizma in varstva okolja naredimo vse, da bomo živeli v urejenem in prijaznem okolju. Da postanemo zares gostoljubna dežela, v katero bodo ljudje radi prihajali in se vselej znova vračali. Svoj kraj urejamo predvsem zase, da bi živeli v lepem okolju, da bi bili zanimivi za sosede in turiste. Ocenjevala se bo splošna urejenost kraja in okolice; sem spada urejenost voda, pobrežij, jezer, obrobje gozdov, cestišča, fasade, javni parki, zelenice, vrtovi, balkoni in podobno. Drugi sklop je prometna urejenost kraja in turistična oprema ob cestah, urejenost javnih lokalov in njihova okolica, okolica industrijskih in drugih objektov... V tem sklopu se ocenjuje tudi prijaznost osebja in odnos do sočloveka. V velenjski občini smo na tem področju šibki, imamo vrsto notranje lepo urejenih lokalov, še vedno pa okolica ni najboljša. Tudi urejenost sanitarijev ni najboljša. Nekaj je že bilo narejeno za naše lepše okolje, posamezna turistična društva in drugi so se vključili v spomladansko akcijo čiščenja in urejanja okolja. Sedaj v Turistični zvezi občine Velenje menimo, da bi vsakdo moral narediti čim več na svojem področju. Opozoijali pa bomo na nekatere črne točke, ki bi jih lahko odpravili z majhnimi sredstvi." (bš) Foto: J.K. Razpadajoč objekt zraven čudovite vile Herberstein gotovo ne spada. Potreben je takojšnje obnove! Nekoč je v svoji kategoriji že bilo. Potem pa se je z našim mestom, razprostrtim po ozki Šaleški dolini, na obrežjih vedno bolj onesnažene Pake in v senci vedno večjih umetnih jezer, dogajalo marsikaj. Lansko leto smo bili v skupini mest z več kot 20.000 prebivalcev na tretjem mestu. Razumljivo je, da si Turistično društvo občine Velenje prizadeva, da bi bili letošnje leto še kakšno, če ne kar dve mesti više. Prvi torej. Več o vseslovenski akciji, ki jo je razpisala Turistična zveza Slovenije, letos pa poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora in Ministrstvom za turizem in gostinstvo, mi je povedal predsednik Turistične zveze občine Velenje, Jože Kandolf. Takole je povedal:" Letošnji pristop k tekmovanju za najbolj urejene kraje v Sloveniji je bolj sistematičen, kot prejšnja leta. Tekmovanje v bistvu že poteka in se bo sedaj treba prijavit; prijavijo pa se lahko mesta , kraji, vasi, krajevne skupnosti, posamezne organizacije... Skratka, mi, ki sodelujemo pri tej akciji želimo, da bi bilo prijav čim več. Ocenjevanje bo v prvi fazi potekalo do konca meseca avgusta, v drugi pa bodo med najurejenejšimi kraji v regiji še enkrat ocenjevali in izbirali v mesecu septembru in oktobru. Razglasitev bo sledila na zaključni prireditvi, ki bo konec tega leta. Iz vsake posamezne skupine, ki jih je 5, pa bodo izbrani 3 najlepše urejeni kraji. Kot sem že omenil, so letos kraji razvrščeni v 5 kategorij. V prvi so izrazito turistični kraji, kot je Bled in Portorož, v drugi turistični ( sem bi spadala naša Topolšica); tretja skupina so Prometni urbanizem ali arhitektura mesta Vsak pogovor o mestu in njegovem urejanju se kaj kmalu spremeni v pogovor o urejanju prometa. Pri tem se promet obravnava kot znanstvena, racionalna in izmerljiva kategorija, ki se obda z avreolo nedotakljive "stroke". Kaj se torej skriva za t.i. "prometno stroko"? Vsak poseg, ki ga predvidijo razne prometne študije, naj bi bil del dokončne in celovite prometne ureditve mesta. Ta, vsekakor utopična misel ima namen, da kar naprej preko raznih analiz in študij ugotavlja nove in nove potrebe nikdar dokončane prometne sheme. Vendar promet ni racionalna pojavna kategorija. Gostota prometa ne nastaja le iz stvarnih potreb in logike transportnih nujnosti, temveč je prometa zmeraj toliko, kolikor ga mesto še lahko prenese. V načelu je nasilen in nikdar potešen ali drugače: nobena cesta ni dovolj široka, križišča so vsa pretesna, ovinki preostri, parkirišča zasedena, ... Na to preprosto dejstvo prometna stroka reagira z zapiranjem ulif, z betonskimi koriti, stebrički in peš conami, tako da postanejo ceste in ulice odmrle, puste, zasmetene in zaparkirane mestne površine. Seveda zapora ene ceste pomeni večjo prometno obremenitev sosednjih. Ljubljanska urbanistična komisija z uglednimi imeni (Vladimir Brezar, Janez Suhadolc, Jože Hudeček), pa meni drugače: "Mesto razumemo kot harmonično in razumno prepletanje vseh vrst prometa in gibanja, hipertrofija enega ali drugega povzroča neugodnje in funkcionalni nesmisel. V stoletjih izo-b!s. >na in draga komunalna kar cesta prav gotovo je, ne more biti namenjena terciarnim in marginalnim namenom, kot so abotna cvetlična korita, stojnice in podobno. Mnenja smo, da je treba odpreti za promet skoraj vse ljubljanske ceste in ob tem ostro razmejiti pravice in možnosti posameznih akterjev v prometu. Slejkoprej je treba ugotoviti, da pripada srednji del cest vozilom, pločniki so za pešce; preprosta shema, ki morda prav tako ni všeč "strukturam", ki imajo s prometom kar naprej veliko dela." Tako v Ljubljani, kako pa naša (občinska) "prometna stroka". V preteklih letih se je v Velenju, še komaj zgrajenemu mestu, zaprlo kar nekaj cest. Naj radikalnejši poseg predstavlja zapora Prešernove in ukinitev Prežihove ulice (danes Trg Mladosti). Po takratnih načrtih naj bi se zaprla še Rudarska in kasneje Jenkova ulica, kar je (na srečo) preprečila revščina v občinskem proračunu. Rezultate zapiranja in vzpostavitve peš promenade si lahko ogledamo na bivši Prežihovi ulici, okrašeni z večno razbitimi svetilkami in ogroženo s hitrimi motoristi. Če že razumemo napake preteklosti, pa je težje razumeti prometno politiko sedanje občinske vlade, ki preko svoje prometne komisije (ki ji je z odlokom močno povečala kompe- tence) oživlja stare zablode. Občinski sekretariat za javne zadeve je preko prometne komisije (znana po risanju črt na Partizanski) naročnik prometne študije, ki bo z urejanjem prometa "prvič pristopila znanstveno" (glej Naš čas 7/91). Prometno-ureditveni načrt, kot naj bi se imenoval rezultat študije, pa "v prvi fazi temelji na umiranju prometa" (glej Naš čas 17/92). "Pravica vsakega voznika avtomobila, da ima pravico dostopa z njim do vsakega objekta se kaže kot pravica na uničenje mesta. Edino merilo s katerim lahko rešujemo prometne zagate je pešec in njegov korak" (izhodiščna mnenja nosilca prometne študije g. ing. Kne-ževiča; Naš čas 7/91). Navedeni citati vzbujajo dvom o usklajenosti vladne prometne politike z proklamirano tržno usmeritvijo gospodarstva. Mesto brez avtomobilov, kot si ga lahko predstavlja g. ing. Kneževič, preveč spominja na realsocialistični urbanizem velikih trgov, kjer avtomobili tako niso potrebni. Dilema, pešec ali vozilo, je lažna. Saj smo vendar vsi enkrat v vlogi pešca in spet drugič kot potniki v vozilu. Tako (prometno) urejanje mesta lahko razumemo le kot sredstvo za izvajanje nekaterih političnih ciljev, ki se. skrivajo za fasado "tehnične stroke", kar je sicer v zgodovini urbanizma znano dejstvo (Hausmannov Pariz, Cerdajeva Barcelona, ...). Tudi blokado ureditvenega načrta centralnih predelov Velenja (negativno soglasje prometne komisije) je možno razumeti le v prej omenjenem kontekstu. Edi Vučina, Nande Korpnik (se nadaljuje) Šoštanj bo lepši z novo avtobusno postajo Šoštanjska avtobusna postaja, danes precej neugledna, bo že v tem mesecu pričela spreminjati svojo podobo. Obnovo so si postavili že v programu krajevne skupnosti Šoštanj, nastala pa bo po zamisli arhitekta Marka Vučine. Avtobusna postaja bo v celoti spremenila izgled tega predela, zadnja stran bo s steklom in fasadno opeko zaprta proti železniški progi, sprednja stran pa bo vsa v steklu. V njej bodo štirje manjši lokali. Doslej so zanje precej zanimanja pokazali ljubljanski Tobak, cvetličarna, predstavniki Izletnika in najemnik bifeja. Ker pa z njihove strani doslej še ni bilo tudi zanimanja izraženega v denaiju, da bi z njim pomagali pri gradnji, bo po besedah Matjaža Natka, predsednika krajevne skupnosti Šoštanj, objekt financirala krajevna skupnost sama. Šele potem bo kot investitor lokale oddala najugodnješim ponudnikom, seveda takšnim, ki bodo zanimivi za avtobusno postajo in potrebni Šoštanju. Šoštanjčani si želijo, da bi bil nov objekt avtobusne postaje nared do krajevnega praznika, ki ga praznujejo 8. oktobra.(mkp) Bazeni so odprti - kaj čakate? Ko odpro bazene veš, da je poletje na pragu, da se bliža čas počitnic in čas dopustov, čas bolj počasnega in umirjenega življenja. Tako kot velenjski bazen je v teh dneh odprt tudi že šoštanjski. Odprli so ga, čeprav še ne čisto uradno, že konec maja, prvi dan pa so imeli obiskovalci prost vstop. , To sezono bazen prvič ni v upravljanju TVD Partizan, ampak ga je krajevna skupnost Šoštanj dala v najem zasebnikoma Melaniji Stropnik in Andreju Ropu, ki sta najprej poskrbela za temeljito čiščenje. V tej sezoni sta obiskovalcem poleg kopanja ponudila tudi obisk nove restavracije, slaščičarne, zabave ob nekaj igralnih avtomatih, že v juniju, kot računata, pa bo šoštanjski bazen bogatejši še za tobogan. Bazen bo odprt vsak dan od 9. do 20. ure, cena kopanja za odraslega bo 150 tolaijev, za otroka 80 tolarjev, možen pa je tudi nakup sezonske karte za 5.000 tolaijev ali mesečne karte za 2.000 tolaijev. Za varnost kopalcev bosta vsak dan skrbela dva reševalca. (mkp) v Želijo si prizidek h Kulturnemu domu V Šoštanju so prepričani, da so v preteklosti zaradi zapostavljanja kraja zamudili marsikatero dobro priložnost, zato v zadnjem času skušajo nadomestiti čim več. Pospešeno se ukvarjajo z nekaj projekti, tudi z načrtovano gradnjo prizidka Kulturnemu domu. Naložba bo stala precej, zato resno računajo na pomoč iz proračunskih sredstev in sredstva Kulturne skupnosti. V novozgrajenem prizidku Kulturnega doma naj bi dobili prostor oddelki Glasbene šole Velenje, ki se bodo iz sedanjih prostorov v krajevni skupnosti morali umakniti nastajajoči lokalni samoupravi in godba na pihala. (mkp) ISKRICA Kaj je že sreča: juha z zdrobom, prostor za spanje in nobenih bolečin - to je že veliko. Theodor Fontane Zahvala lovcem V soboto, 16. maja, so lovci v loviščih celjske regije polagali vabe s cepivom za cepljenje lisic proti steklini. Akcija je bila obsežna. Na področju občine Velenje je polagalo vabe dvesto lovcev iz petih lovskih družin. Lovske družine v občini so: LD Oljka, LD Smrekovec, LD Škale, LD Velenje in LD Velenje. Položili so 2400 vab s cepivom. Veterinarji sodelujemo z lovci že drugo leto. Skupaj se bojujemo proti bolezni, ki je nevarna živalim in ljudem. Prvo cepljenje lisic proti steklini je bilo lanskega maja, drugo oktobra. V treh cepljenjih je bilo položenih na področju Velenja približno sedem tisoč vab s cepivom. Lovci so svoje delo opravili zelo vestno. Stanje silvatične stekline v občini Velenje se je izboljšalo, število steklih živali je manjše. Problem naše službe in lovcev so nevestni lastniki psov. Pote-puški psi ogrožajo druge živali in ljudi. Na področju Florjana in Belih vod sta pred kratkim spuščena psa pokončala brejo srno in srnjaka lanščaka. Lovci skrbijo za divjad in naravo. Proti nevestnim lastnikom bomo strogo ukrepali. Veterinarska inšpekcija se zahvaljuje vsem lovcem, ki so sodelovali v akciji cepljenja lisic proti steklini in jim želi LOVSKI ZDRAVO! Veterinarska inšpekcija SO VELENJE Dol s politiko živel seks! Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec, pravi bastard. Samo. Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na menije ime — v posmeh moji nikakršnosti mi pravijo Killer (Ubijalec). Maj je šel že proti koncu, ko sem na ulici le uspel ustaviti sosedovo Tino. »Tokrat«, sem si dejal, »mi ne boš ušla!« Tina je sicer črna pudlica z veliko začetnico, domišljava in prevzetna, malce po svojih gospodarjih, bi dejal. Znana je po tem, da rada maha z repkom in izziva, ko pa bi bilo treba repek odmakniti zares, se obrne in ponosno odkoraka. Navadno je bila do mene zadržana, še celo prav prezirljivo se je obnašala — toda tokrat me je pozdravila čisto drugače. Sploh ni zalajala, zagrulila je: »Hi, Killer. kako si? Greva na sprehod? »Mislim, da sem v trenutku pridobit na višini, rep sem napel do bolečine in vremarno dejal: »Pridi, punči!«. Šla je z mano, šla je z mano po skrivnih poteh, kijih nisem delil še z nikomer. Po nežnem mahu pod dišečimi akacijami sva brezskrbno tekala, klepetala in se ljubkovala. Bila je čudovita, verjeti nisem mogel svojim očem. Tudi, ko je bilo meni po dveh urah romantike dovolj in sem si zaželel tega po kar sem prišel, je samo dahnila svoj »da«. Bilo je — r eno besedo — lepo. Kot. da sva eno. sva se pozi-bavala v ritmu akacijevih vej dokler ni gozd naenkrat eksplodiral v tisoč čudovitih barvah. Utrujena sva obležala. »Killer, ali boš prihodnjič v Naš čas napisal kaj lepega o meni? Veš, ljudje so siti vojne, krvi, tragikomičnih občinskih intrig. Saj je vse to res, ampak ali ni lepše prečitati nekaj o sreči, o ljubezni, pa o seksu . . . »Stresel sem z glavo, povesil rep in odšel. Zdaj sem doumel njeno ljubeznivost do mene, seveda zdaj, ko pišem v časopisih, zdaj, ko sem postal nekdo, ki bi ji lahko koristil. . . tudi počepnila je samo zato. da bi o njej napisal nekaj lepega v časopis. Pfej! Čeprav ima po svoje prav. ljudje so siti nasilja in vsakdanje politike. Briga jih za Miloševiča. Kučana in občinsko politiko — o tem. da jim iz dneva v dan pada standard pač ni treba izvedeti i: časopisa. Prav ima Tina. treba je pisati o ljubezni, o seksu. to. kvečjemu lahko ljudi vsaj za trenutek odpelje iz trde vsakdnajosti. Psihologinja Zlatka Valenlinčič je nekoč v Mladini zapisala geslo: FUKATl JE LEPO! in zaenkrat je še nihče ni skušal ovreči. Pavlov prijatelj Darijan je šel še korak dlje in pred kolegi večkrat pove svoje geslo: »To, da kdo bolje od mene priznam, ampak, da kdo rajši — to pa ne!« Torej naj bi jaz pisal o seksu. A o čigavem? Pasji seks ljudi zanima le v toliko, kolikor bi lahko zaslužiti z mladiči (z mojimi žal še to ne). Kaj pa bi lahko pes napisal o človeškem seksu. Ah naj naprimer izdam posteljne skrivnosti mojega gospodarja Pavla in njegove žene Marije. Saj bi bilo kaj napisati, recimo o dnevih, ko se Marija loti pomivanja posode, pa se Pavel postavi za njo. jo objame okoli pasu in se ji začne prilizovati: »Kaj, ko bi pustila posodo za kasneje, pa bi se midva raje malo poigrala . . .« Marija s komolcem odriva Pavlovo roko. kiji sega pod bluzo in že vsa zadihana govori, kako je neumen. Ampak Pavel jo z drugo roko že pod krilom. Voda začne teči v prazno, človeški bitji začneta cepetati z nogami, obleka leti po kuhinji, hropenje se spreminja v zamolkle krike ... in potem Marija nadaljuje s pomivanjem posode. Pavel pa se prijetno utrujen zavali na kavč v dnevni sobi in glasno zasmrči. Ali pa naj recimo pišem o tistem, ko je na obisku Tone s svojo ženo. Po večerji navadno posedijo za mizo v kuhinji, pijejo in se pogovarjajo, na psa, ki dremlje v kotu pa ne pomislijo. Jaz pa opazujem. Začne se navadno po drugi steklenici vina. Noge pod mizo postanejo nemirne, kolena se dotaknejo, dotiki se spreminjajo v drgnjenje. Pod prt zaidejo še roke. ki božajo napeta stegna in izbokline pod moškimi razporki. Obrazi nad mizo so full zatopljeni v pogovor, roke ubirajo svoja pota. Noge se širijo, roke se plazijo v mednožja in ljudje se začnejo presedati po stolih. Tone skrivoma pogleduje Pavlovo ženo. Pavle mežika Tonetovi. S pasje perspektive je razvidno, da je Tonetova roka v mednožju Pavlove žene. medtem, ko se Tonetova žena topi ob Pavlovih nežnostih. Ko temperatura naraste do vrelišča. Marija predlaga, da bi skuhala kavico. Pavel pa bi rad Tonetovi ženi na vsak način pokazat novo azelejo na balkonu. Tako odideta iz kuhinje, kjer ostane Marija s Tonetom in skrite strasti z vso močjo privrejo na dan. Tone ji privzdigne kriloin . . . prijatelji čez petnajst minut družno sedejo h kavi, kot. da se ni zgodilo nič. Ali pa recimo zgodbice, ki sijih prijatelji in prijatelji pripovedujejo, ko pridejo na obisk. Seveda v čisto moški ali pa čisto ženski družbi. Pavel in Tone sta prava junaka, skoraj je ni v mestu žen-ke, kije ne bi povaljala, ženske pa s hrepenečimi očmi pripovedujejo kako so bile osvajane. pa so se potem, še vse tople in rosne vračale v zavetje lastnega ognjišča . . . Lahko bi pisal o naši Špeli, ki pri šestnajstih že tudi ni več to, kar starši mislijo, da je. Recimo, dobro se spominjam, ko je prišel njen sošolec Peter prvič na obisk. Najprej sta čvekala o šoli, pa o glasbi, dan se je že prevesil v večer, ko sta zaplesala. Proti polnoči sta se znašla na ozki dekliški postelji, vsa razvnela. Peter je brez težav osvojil prsi, ko pa se je spustil proti popku, se je začela borba. katere izid je bil znan že na startu. Zadnje Špeline besede, preden je utonila v mešanico krikov bolečine in naslade so bile: »Peter, nikoli še nisem. Ne. Prosim, pazi!« .. . še je prizorov, ki sem jim bil, pasji sin, priča, toda res ne bi bilo pošteno do mojih dobrotnikov, da njihove intimne skrivnosti pred vsemi razgaljam v časopisu. Zato o seksu v časopise ne bom pisal nikoli — častna pionirska beseda! vaš Killer Večkrat slišimo izjave, da sodobnemu človeku manjka veselje do življenja. Na vse pretege se trudimo življenje razumeti v vseh njegovih odtenkih. Lepo in prav, pa vendarle je važnejše življenje sprejeti kot razumeti. Sloveči švicarski zdravnik P. Tournier pripoveduje v eni svojih knjig, kako je obiskal hudo bolnega prijatelja, ki se mu je življenje iztekalo. Bolnik mu je z muko priznal: »Nekaj je, česar ne morem razumeti«. Ni mogel več nadaljevati, a Tournier ga je kljub temu dobro razumel, kaj je hotel povedati. Sklonil se je nadenj in mu rekel: »Veš, ni važno življenje razumeti, ampak važno je življenje sprejeti takšno, kakršno je. Bolnik ga je dolgo gledal z umirajočimi očmi, nato pa dejal: »Da, razumem, res je . . . sprejemam vse«. V tem stavku se skriva nekaj več. Kakorkoli obračamo svoje življenje, pridemo na koncu do zaključka, da moramo življenje sprejeti v obliki, ki nam je bila dana. Vem, tukaj boste protestirali rekoč: kaj pa če je ta oblika slaba? Prav nič ne. pomaga, kadar se smilimo samim sebi ali zavidamo druge, češ da jim je lažje, da imajo lepše življenje, da so bolj nadarjeni, bolj zdravi, bogatejši in kar je še drugih lepih strani življenja. Poznam ljudi, ki prav bolehajo ob večnem »če«. »Če bi bil jaz tako nadarjen, kot moj kolega, bi tudi z veseljem študiral«. Ali »če bi bil jaz tako bogat kot je moj sosed, bi tudi lahko gospodaril, pa kaj morem, če sem prišel reven na svet«. Kdo drug poreče: »Če bi tudi jaz imel strica v podjetju, potem ne bi imel problemov s službo, tako pa .. .« »Če bi ne imel v življenju takšne smole, bi lahko marsikaj dosegel, a vidim, da so vsi drugi srečnejši, samo jaz se venomer otepam z boleznimi in težavami« ... Take in podobne izjave slišimo na vsakem koraku. Opazujemo druge in si želimo to, kar imajo oni, svojega lastnega življenja pa si ne upamo vzeti nase. Želimo si pravzaprav vse, samo tega ne, kar bi morali. Privlači nas vse, kar je odmaknjeno, to kar je najbližje in tako rekoč na dosegu roke — to je naše življenje, tega pa se izogibamo in otepamo kot največje nesreče. Če se potem čutimo res nesrečne, so zato krivi vsi drugi, samo mi ne. Z detektivsko vztrajnostjo iščemo vzroke svojim težavam povsod, samo v samem sebi ne. Prav trudimo se, da ne vidimo lastne omahljivosti in mehkužnosti, ki nam ni dala, da bi pogumno sprejeli življenje, ker bi bili potem pač prisiljeni živeti drugače. Temu lahko rečemo tudi upor proti lastnemu življenju, proti lastni dediščini. Sprejeti življenje se pravi sprejeti tudi svoje telo in svoja leta. Kako težko je to za marsikoga! Se en omembe vreden problem je. Sprejeti novo življenje. Toliko govorimo o splavu in posledicah, upadanju števila rojstev . . . »Nekdo naj zakriči!« je bil pred leti znan poziv Janeza Janžekoviča. Pa tudi kričanje žal ne zaleže, kot vidimo. Dokler bo v ljudeh strah pred življenjem, pred odgovornostjo; dokler se bomo bojevali s predsodki kot z mlini na veter in podlegali tako imenovanemu javnemu mnenju, ki žal življenju ni vedno naklonjeno, lahko z Janžekovičem kričimo na vsa usta, morda bomo slišali vsaj odmev. II......Silil KUHARSKI NASVET kmetijski kombinat ptuj TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Solata iz osličev Potrebujemo: 400 g osličev, 2—3 glave zelene solate, „ manjši gomolj zelene, 2 del kisle smetane, 100 g majoneze, 1 limono in sol po okusu Priprava: Osliče očistimo, operemo in skuhamo v slani vodi. Ko so kuhani, jim odstranimo kosti in jih pustimo, da se ohladijo. Nato jih narežemo na manjše kose. Potem očistimo zeleno solato, jo dobro operemo in jo bolj drobno narežemo. Oprano in olu-pljeno zeleno drobno nastrgamo. Pripravljene osliče, solato in zeleno pomešamo, posolimo in vse skupaj prelijemo z mešanico kisle smetane, majoneze in limoninega soka. Solato ponudimo kot hladno predjed. OPJO - Heleni Razlike med komunalo in turizmom ni Čeprav niso bili vsi najbolj navdušeni, je upravni odbor velenjskega Komunalnega podjetja in nato še velenjski izvršni svet potrdil kandidaturo Jožeta Melanška za direktorsko mesto. Ljudje pač ne bi bili to, kar so, če ob tem ne bi povezali turizma in komunale ter spraševali: kakšna je razlika med njima. Njihov odgovor? Nobene. Oba sta na beraškipalici in pri obeh je treba mnogo počistiti. Vsekakor pa veliko več kot je uspelo Jožetu Melanšku doslej v turizmu (še vedno je namreč predsednik Zgornje Savinjske turistične zveze). Politika je res k. Ivan Atelšek. poslanec v občinskem in republiškem parlamentu, seje odločil, da se s politiko ne bo več ukvarjal. V stranki liberalnih demokratov bo še sicer deloval, ker ima dober program, za župana bodoče občine Šmartno ob Paki pa ne namerava kandidirati. Biti župan v eni od tako majhnih občin in uspešen poslovnež pač ni primerljivo. In Atelšek že ve. da je politika res k., in da si s takšnimi malenkostmi ne bo kvaril ugleda. Gasilci pred zapornico, železničarji pa nič Mnogokrat se občani Šoštanja jezijo, da so zapornice preko železniških tirov predolgo spuščene. Razumljivo je, da je za varno vožnjo cesto potrebno zapreti, vendar je vprašanje, če res toliko pred prihodom vlaka. Povsem drugače je v Velenju, kjer zapornice spuščajo predvsem zato da sestavijo vlakovno kompozicijo. Zato so bili velenjski gasilci, ko so pred dnevi z gasilskimi avtomobili in prižganimi sirenami hiteli na požar, toliko bolj zgroženi, ker so , železničarji še kar naprej premikali vagone. Lahko si mi-' slimo, kako dragocen je čas, ko hitiš komu na pomoč. Ker to ni prvi primer v Velenju, se sprašujemo, kdaj bodo končno tudi železničarji spoznali, da sta za reševanje še kako pomembna čas in hitrost. Tudi obleka je ogledalo Danes, ko tako težko pričakujemo, da bo tudi v naše mesto prišlo kar največ turistov, je prav, da se nanje tudi najbolj zgledno pripravimo. Zavedati se namreč moramo, da so tisti, ki ne živijo v tem mestu in ga enkrat ali občasno obiščejo, najbolj kritični do vsega, tudi do tistega, kar nas v mestu že zdavnaj ne moti več. Slednja ugotovitev bo najbrž veljala tudi za pivnico hotela Paka v središču mesta. saj si drugače ne moremo razlagati dejstva, da je tamkajšnji kuhar, kije vsem na očeh, pred dnevi imel na sebi strgan (bel?) jopič brez spodnjega roba. Ob tem se nam postavlja vprašanje, če je Paka res že v takšni krizi, da kuharju v pivnici ne more kupiti novega jopiča, ali pa sam želi pokazati, kako reven je. Sicer pa gosta to sploh ne zanima. Pomembno je, da ga postrežejo prijazno in dostojno oblečeni. Potenje kuharic Slišali smo, v kakšnih pogojih dela morajo delati kuharice v mozirski OŠ. To, da so pri svojem delu večkrat prepotene, pač zahteva narava njihovega dela. Saj veste, poleti na primer, ko nam vsem »dol teče«, kuharicam še posebno. Pa to. kdaj in komu dol teče. ni tako pomembno. Omenjene predstavnice priprave kulinaričnih užitkov se sprašujejo, zakaj morajo tako velike količine hrane pripravljati v tako majhnih prostorih. Še posebno, kadar pripravljajo dodatne količine obrokov. Za nameček menda še hišnik redno opravlja svoje mimohode (po službeni dolžnosti, seveda). Kakorkoli že je, v kuhinji je pestro, za kuharice vroče. Sicer pa, dokler se jim ne bo kaj »prismodilo«, bo že še šlo. Če jim sape zmanjka Bo že držalo, da so člani delavske godbe na pihala občine Mozirje — vsaj kar se njihovih pljuč tiče, fantje od fare. Seveda ženski del orkestra in dirigent ne zaostajajo. Pihajo v svoje instrumente, daje kaj! Tako so si na zadnjem pomembnem tekmovanju »pripihali« zlato listino s posebno pohvalo. Kot kaže pa pihanje samo po sebi ni dovolj. Se vedno nimajo lastnih prostorov za vadenje, da finančnih težav sploh ne omenjamo. Nimajo uniform, instrumente si celo izposojajo ... Ko bo naslednjič kapelnik dal znak za začetek, se zna zgoditi, da bo koga (pa ne od orkestra) »odpihnilo«. Atletika Območno pionirsko prvenstvo V Velenju je bilo območno atletsko prvenstvo mlajših in starejših pionirk in pionirjev, na katerem so nastopili mladi atletski upi iz velenjske in koroških občin. Rezultati: mlajši pionirji — 60 m: 1. Vrhovnik (AA) 8,1, 2. Majhen (Livada) 8,2, 3. Razgor-šek (BM) 8,4; 300 m: 1. Merčnik (BM) 42,7, 2. Uranjek (Livada) 45,3, 3. Nabernik (Salek) 45,6; 600 m: I. Videmšek (BM) 1:40,4, 2. Lukman (Koroški jeklarji) 1:47,3, 3. Dobelšek (Salek) 1:47,9; daljina; 1. Žgavec (AA) 487, 2. Plankelj (Livada) 475, 3. Fortag (Šalek) 472; višina: I. Gašper (Šmartno) 135, 2. Delopst (Salek) 135, 3. Kajba (AA) 130; žogica; I. Kos (Koroški jeklarji) 61,60, 2. Murselovič (AA) 58,20, 3. Ogris (Koroški jeklarji) 52,70; mlajše pionirke — 60 m: 1. Štruc (Slovenj Gradec) 8,6, 2. Vtič (Livada) 8,7, 3. Žula (MPT) 8,9; 300 m: I. Lah (Gornji Grad) 45,2, 2. Grčar (BM) 46,5, 3. Dob-nik (SI. Gradec) 47,3; 600 m: 1. Pugelj (MPT) 1:44,0, 2. Petkovič 1:47,1, 3. Tešanovič (obe Livada) 1:53,3; daljina: 1. Sirca 448, 2. Ravljen (obe Livada) 447, 3. So-njak (Črna) 430; višina: 1. Hra-stel (Šmartno) 125, 2.-4. Kolenc in Kubale (obe Livada) in Čuljak (MPT) 120; žogica: I. Priteržnik (AA) 45,60, 2. Zlodej (Livada) 45,40, 3. Vihar (BM) 44,70; Starejši pionirji — 60 m: I. Bezjak (MPT) 7,6, 2. Strehar (GS) 7,6, 3. Resnik (Livada) 7,8; 300 m: 1. Janžovnik (MPT) 38,1, 2. Ramšak (AA) 39,9, 3. Ogrizek (BM) 40,4; 1000 m: 1. Kobovc (Prežihov Voranc) 2:51,4, 2. Mu-zaferovič (BM) 2:54,6, 3. Repan-šek (SI. Gradec) 2:55,1; 4 x 100 m: 1. M PT (Bezjak, Vese-lič, Vračič, Janžovnik) 48,2, 2. Livada I 49,2, 3. BM 50,0; daljina: 1. Rožič (Livada) 568, 2. Jarič (MPT) 553, 3. Marinovič (AA) 538; višina: 1. Poles 165, 2. Seli-movič (oba Livada) 165, 3. Gruber (Mežica) 160; žogica: 1. Vovk (SI. Gradec) 77,10, 2. Ploj (Črna) 74,20, 3. Meža (AA) 70,70; krogla: I. Angeli (AA) 13,40, 2. Planine (Livada) 11,60, 3. Tajnik (BR) 11,20; starejše pionirke — 60 m: 1. Krejan (Prežihov Voranc) 8,4, 2. Moravec (GŠ) 8,5, 3. Magdič (Mežica) 8,9; 300 m: 1. Leitinger (Koroški jeklarji) 45,3, 2. Borovnik (GŠ) 47,5; 3. Pražnikar (BM) 47,7; 1000 m: I. Pražnikar (BM) 3:16,2, 2. Rigelnik (SI. Gradec) 3:27,3, 3. Travar (Prevalje) 3:34,1; 4x100 m: 1. Prežihov Voranc (Krejan, Matutina, Ko-kolj, Uršnik) 55,63, 2. Livada I 57,49, 3. MPT 57,88; daljina: 1. Poperžan (Šalek) 451, 2. Golja (Livada) 441, 3. Škrubej (Črna) 435; višina: 1. Poročnik (Šmartno) 140, 2. Goršek (Livada) 135, 3. Šmartno 130; krogla: I. Drev (KDK) 9,80, 2. Zabukovnik (Livada) 9,30, 3. Vošner (Šmartno) 9,10; žogica: 1. Štekl (SI. Gradec) 58,50, 2. Ratej (Koroški jeklarji) 53,80, 3. Tabakovič (MPT) 51,40. Madl in KMN Skale V ligi malega nogometa »Škale 92« so odigrali 5. kolo. V skupini A vodi ekipa Madl, ki je v petih kolih oddala le eno točko, v skupini B pa z vsemi petimi zmagami KMN Škale. Najboljši strelci so zelo izenačeni po učinkovitosti, v skupini A sta po 8 zadetkov dosegla Hudarin (Old Rabit's) in Veler (KMN Alf), prav toliko pa v skupini B Gnezda. Rezultati 5. kola — skupina A: Topolšica:Madl 1:2, Old Rabiti: Ka se pa zamudiš 6:0, Wildj Boys: Kava bar Čuk 3:1, KM Ni Alf:Zlatorog Škale 5:1, Konoivo! Šalamon ILMušketirji 2:1; le ! stvica: 1. Madl 9, 2. Old RabitV 8, 3. Wild Boys 8, 4. Kava bar! Čuk 7, 5. KMN Alf 6 itd.; skupina B: Unikroj Rednjak:Šverc ko-merc 1:2, Sportklub: Veterani Škale 1:0, Jokeri:KMN Škale 1:3, AP Skaza Peter:Texas 5:2, Konovo Šalamon I:Lipov list 2:1; vrstni red: 1. KMN Škale 10, 2. Sportklub 8, 3. Konovo Šalamon I 7, 4. Lipov list 6, 5. AP Skaza Peter 6 itd. Šahovske novice Polletni pokal Vombeku S 15. turnirjem so sklenili tekmovanje za polletni pokal Gorenja. Na tem turnirju je zmagal Štucl (Celje) z 12 točkami, drugi je bil Brinovec (Žalec) 11,5, tretji A ERA, d.d. Velenje Prešernova 10 razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV (TRGOVINA IN SKLADIŠČE) v stavbi Stari trg 22, Velenje, velikosti 397 m2 neto površine. Izklicna cena za navedene prostore je 500.000 DEM. Javna dražba bo 19. 6. 1992 ob 11. uri na sedežu podjetja ERA, Prešernova 10, Velenje. POGOJI JAVNE DRAŽBE: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. 2. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št. 52800-601-22935 ERA d.d., Velenje. 3. Varščina je uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, varščino vrnemo v 3 dneh brez obresti. 4. Uspešni kupec mora skleniti pogodbo v 7 dneh po končani javni dražbi in v celoti plačati kupnino v 14 dneh po sklenitvi pogodbe. "5. Kupnino plača kupec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 6. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Nepremičnino prodamo po načelu »videno—kupljeno«. 8. Ogled je po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije po tel. 853-151, int. (248, 284). Matko 8,5, četrti Novak (oba Velenje) 8,5, peti Kurtovič (Ljubno) 8 itd., nastopilo je 20 šahistov. Polletni pokal Gorenja je osvojil Vombek (Žalec) s 75 točkami, sledijo pa Štucl (Celje) 72, Kurtovič (Ljubno) 64, 4. Kristan 59, 5. Matko (oba Velenje) 56 točk, letošnji državni prvak v hi-tropoteznem šahu Črepan iz Celja je bil šesti s 54 točkami, regijski prvak v aktivnem šahu Brinovec iz Žalca sedmi s 53, Goršek iz Velenja osmi s 50 točkami itd. V Kranju je bilo I. državno ekipno prvenstvo za mlajše deklice do 12 let. Nastopilo je 13 ekip, zmagala je ekipa Starega trga ob Kolpi s 13 točkami, deklice z OŠ Ravne pri Šoštanju pa so s 7 točkami osvojile 9. mesto. To Je lep uspeh, saj so deklice stare samo 10 let in bodo v tej kategoriji nastopale še dve leti. Andrej Novak Judo Dovečarjeva prvakinja V soboto je bilo v Slovenski Bistrici 2. mladinsko državno prvenstvo v judu, v katerem sta nastopili tudi tekmovalki velenjskega kluba Klavdija Dovečer in Mojca Šegovc. Klavdija je prvemu mestu v konkurenci članic dodala še naslov mladinske prvakinje in si tako odprla vrata mednarodnih tekmovanj, njen uspeh pa je s 3. mestom v svoji kategoriji dopolnila Mojca, prav tako velik up velenjskega juda. Franjo Urbane Tenis CENEJE KOT V AVSTRIJI! PC ATWEARNES comline 286/12 in 286/16-40 Mb, VGA mono 5.25" FD. VGA kartica, VGA monokrom. monitor dobava do 7 dni po vplačilu (količina omejena!) K mladinska knjiga trgovina VELENJE TEL: 063/853 371,855 827 Na zalogi imamo birotehnično opremo priznanih proizvajalcev: EPSON, ROL-LAND, BASF, 3M, TRIUMPH ADLER, SATO, ABS, SANYO, BROTHER, CANON idr. NVOLFCOMMERCE, sklad vzajemne pomoči občanov in podjetij iz Slovenije vam nudi brezobrestni kredit. Informacije in sklepanje pogodb: vsak dan od 16,—20. ure Zastopnik za Velenje in okolico: Udvinčič Marjeta, ul. Janka Ul-riha 12, Pesje-Velenje, Tel: (063) 858-159 AVTO BRANCE IZ LAŠKEGA &)ŠH0DR ŠKODA FAVORIT JE ZANESUIV, ELEGANTEN, UDOBEN, UPORABEN PROSTOREN IN VAREN AVTO. TO TRDIJO TISTI, KI SE SPOZNAJO NA AVTOMOBILSKI SVET, DOSEDANJI KUPCI, Z GOTOVOSTJO PA TEMU PRITRJUJEJO TUDI V AVTO SERVISU BRANCE V LAŠKEM. r NA ZALOGI IMAJO VSA VOZILA IZ TEGA PROGRAMA: ŠKODO FAVORIT, KARAVAN ŠKODO FORMAN IN LAHKO DOSTAVNO VOZILO ŠKODO PICK-UP. CENE SO KONKURENČNE, PONUDBA VELIKA. ZATO BODOČI KUPCI AVTOMOBILOV! NE ODLAŠAJTE Z NAKUPOM, KAJTI ŠKODA JE AVTO, KI VAS BO PRIJETNO PRESENETIL. V AVTU BRANCE V LAŠKEM ČIMPREJ VPLAČAJTE VOZILO IN ŠE ISTI DAN GA LAHKO ODPELJETE. V Avtu Brance vam ne bodo vozila le po najugodnejši ceni prodali, ampak ste si z nakupom pri njih zagotovili servis in rezervne dele. Pri njih se lahko oglasite vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vašim željam in zahtevam pa bodo ustregli tudi izven uradno določenega delovnega časa. nija. končal pa \ ponedeljek s fin,;li posameznikov in dvojic. Od domačih predstavnikov lahko posežeta ,>o viso-T|» • 1 l v kih uvrstitvah dvanajstletni Matej F lOnirSKO flrzavno Crešnik in enajstletna Katarina Srebo- tnik. ki se je že izkazala s prvim mestom na turnirju do 14 let v Novi Gorici. Alojz Benetek prvenstvo Na teniških igriščih v Velenju se bo danes, v četrtek, pričelo I. državno prvenstvo pionirjev do 14 let na odprtih igriščih. Prijave zagotavljajo rekordno udeležbo, zaradi tekmovalnih pravil pa sreča ni vsem enako naklonjena. V kvalifikacijah bodo lahko nastopili samo igralci, ki so na jakostnih lestvicah višje od 22. mesta, ostala prosta mesta bodo zapolnili z žrebom. Za osem prostih mest na glavnem turnirju se bo borilo 64 tekmovalcev, kvalifikacije pa bodo danes, v četrtek, od 9. ure naprej. Glavni turnir se bo pričel v petek. S. ju- Trgovina SP0RT AS etekniONsko NAPEN/Aftje lopAltjeV TENk, S9UAsh, hAdMlNTON pu^uj . P 1 OlV.JV/1 11V 11 UI\ V^U Pri tujem jeziku bodo imeli prednost kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje dveh tujih jezikov (ANJ/NJ) oz. so diplomirali iz tujega jezika (ANJ ah NJ) in slovenskega jezika. Center srednjih šol Velenje razpisuje naslednja dela: 2 učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom I učitelja slovenskega jezika za določen čas s polnim delovnim časom; 1 učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom pogoj: profesor slovenskega jezika 2 učitelja angleškega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoj: profesor angleškega jezika 2 učitelja nemškega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 učitelja nemškega jezika za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom pogoj: profesor nemškega jezika Pri tujem jeziku bodo imeli prednost k pc pli 1 učitelja glasbene vzgoje za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri 1 učitelja fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoj: prof. ali dipl. inž. fizike, zaželjena kombinacija z matematiko 2 učitelja matematike za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: prof. ali dipl. inž. matematike 2 učitelja matematike za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 učitelja matematike za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom pogoj: prof. ali dipl. inž. matematike, zaželjena kombinacija s fiziko Na razpolago je eno dvosobno stanovanje. 1 učitelja biologije za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 učitelja biologije za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom po^oj: prof. ali dipl. biolog 1 učitelja zgodovine in sociologije za določen čas s polovičnim delovnim časom pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri 3 učitelje telesne vzgoje; I za nedoločen čas s polnim delovnim časom I za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 1 za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: profesor telesne vzgoje 1 učitelja psihologije za določen čas s polnim detoivnim časom pogoj: diplomirani psiholog vodjo šolske svetovalne službe za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: diplomirani pedagog s tremi leti ustreznih delovnih izkušenj 2 učitelja strokovno teoretičnih predmetov v strojni usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: dipl. inz. strojništva 1 učitelja praktičnega pouka v strojni usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom pogoj inž. strojništva 1 tehničnega sodelavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoj: strojni tehnik z znanjem računalništva 2 učitelja strokovnoteoretičnih predmetov v elektro usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: 1 diplomirani inženir elektrotehnike — energetik I diplomirani inženir elektrotehnike — elektronik I učitelja PP v elektro usmeritvi pogoj: inž. elektrotehnike — elektronik 1 tehničnega sodelavca za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: elektrotehnik — elektronik 1 učitelja strokovnoteoretičnih predmetov v rudarski usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: diplomirani inženir rudarstva 2 učitelja računalništva za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: dipl. inž. računalništva 5 učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov v programu gospodinjske storitve za določen čas s polnim delovnim časom; pri zadnjem pogoju eden s polovičnim delovnim časom pogoj: 1 dipl. oec z znanjem računalništva pogoj: 2 dipl. inž. biologije in gospodinjstva ali dipl. živilska tehnologa pogoj: 2 dipl. inž. tekstilne tehnologije ali inž. tekstilne tehnologije Za vsa razpisana dela je začetek dela 1. 9. 1992. Kandidate za razpisana dela prosimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na Center srednjih šol Velenje, Trg mladosti 3. Obvestilo o rezultatih izbire bodo kandidati dobili v roku 15 dni po opravljeni izbiri Ravnatelj CSS Peter Robida, dipl. ing. Slaščičarna Metka in Naš čas nagrajujeta Z avtobusom v Minimundus V mesecu maju smo v uredništvu med kupci v slaščičarni METKA izžrebali naslednje nagrajence: SLAŠČIČARNA METKA Janja Pokleka, Prešernova 9 a, Velenje, Joco Pečnik, Lepa njiva 70/a, Šoštanj, Zlatka Sušeč, Kersnikova 15, Velenje, Damjana Turinek, Gregorčičeva 28, Velenje, Sonja Pečnik, Lepa njiva 70, Šoštanj, Mira Vrčkovnik, Florjan 289, Šoštanj NAŠ ČAS Slavko Kaš, Konovska 38, Velenje. GrejSar Cvet, Prešernova 20, Velenje, Ana Fajt, Kardeljev trg l,"j3ffenje, Marjana Kuhar, Ložnica 19 a, Velenje, Mateja Tisnikar, Stantetova 1, Velenje, Slavica Pirih, Šalek 90, Velenje. Vsi dosedaj izžrebani potniki se zglasite v slaščičarni METKA, kjer boste dobili vse informacije v zvezi z izletom, ki bo predvidoma 20. junija. V slaščičarni METKA lahko kupite vse vrste sladoledov in sadne napitke. KOZMETIČNI NASVETI OVEN od 21. marca do 21. aprila Ves čas vas preganjajo strahovi, kar je posledica precej slabe vesti. V tem tednu se ne bo zgodilo nič pretresljivega. Celo nasprotno bo, zvezde vam obetajo prijeten teden, brez stresov in drugih čudnih počutij. Veliko boste hodili na obiske, pa tudi sami jih boste sprejeli kar nekaj. Proti koncu tedna si boste zaželeli samote, celo partner vas bo tu in tam motil. Malo pozno, a vendarle vas bodo zmešale pomladne sapice, zato boste veliko časa posvetili sebi. Ne sanjarite preveč! BIK od 22. aprila do 20. maja Prišli ste hako daleč, da ste se pričeli kaznovati kar sami. In to zavestno. Še dobro, da ste trmasti kot vol, saj vam bo s pomočjo te, včasih naporne vrline, uspelo izpeljati zastavljeno. Razvezah boste mošnjiček in zapravljali, pri tem pa vas sploh ne bo bolela glava. Pričakujete večjo vsoto denarja, ki pa je še nekaj časa ne boste videli. Zato boste že v drugi polvici tedna preklinjali. Vedno bolj ste obsedeni z željo po pozornosti in ljubezni, premikalo pa se bo počasneje, kot si vi želite. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija "Ha, pa sem ga!", si boste rekli takoj po storjenem "grehu", seveda bo to letelo na partnerja. Da ga sploh niste, boste spoznali v soboto ali nedeljo, ko vam bo škodoželen prijatelj "nedolžno" zaupal veliko novico. Ne verjemite takoj, saj vam lahko to poruši še tisto malo vez, ki še obstaja. Da bo imel hudič mlade, boste občutili že v ponedeljek-zataknilo se bo še pri delu. Poskusite si urediti dopust in prepustiti času čas. Vse, kar boste poskušali rešiti po kratkem postopku, ne bo šlo! RAK od 22.junija do 22.julija Čeprav vas okolica ceni in vas pozna kot dobrega delavca, ste včasih čisto pravi lenuh. Tako bo tudi v naslednjih dneh. Sploh se ne boste mogli odločiti za kakšno "pravo" delo, raje boste čas preživljali tako, da vas sploh ne bo bolela glava. Obisk pri zdravniku vas bo pomiril in potem boste samo še uživali v lepih dnevih, naravi in brezdelju. Presenetil vas bo obisk starega znanca, ki ga ne boste pričakovali. LEV od 23.julija do 23.avgusta Nekdo vas bo tako razjezil, da ne boste prišli k sebi. Celo glasno boste izrazili svoje počutje in mu dali vedeti, da boste najbolj srečna oseba pod soncem, če ga ne srečate nikoli več. Ko se bo megla polegla, boste spoznali, da vse skupaj ni bilo tako zlo namerno, pa vseeno ne boste popustili. Okoli nasprotnega spola se boste vrteli več, kot sicer, kaj pretresljivega pa ne boste skuhali. Nekaj težav boste imeli tudi z jeklenim konjičkom. DEVICA od 24.avgusta do 30.septembra Največ težav vam bodo povzročale položnice. Nabralo se jih h) za lep kupček denarja, vi pa se nekaj časa sploh ne boste zganili. Ko vam bodo že malo zagrozili, boste pretresli svoj proračun in ugotovili boste, da ste v krepkem minusu. Zagrabila vas bo panika in mrzlično boste iskali možnost, za dodaten vir zaslužka. Majhen namig; poskusite z igrami na srečo, velika verjetnost je, da se vam nasmehne sreča. Na čustvenem področju bo vse tako, kot si želite. TEHTNICA od 24.septembra do 23. oktobra Precej časa boste posvetili razno raznim kalkulacijam, vse z željo, da znižate izdatke. Pri tem boste uspešni, ker bo priliv denarja naenkrat večji, kot ste pričakovali. Veliko boste delali in se ukvarjali z stvarmi, ki vas veselijo, zato bo teden prijeten in sproščen. Dobre volje vam ne bo skazila niti novica, ki vas bo siccr zmedla, pa boste takoj pravilno odreagirali. Do kratkega stika bo prišlo med vami in dobrim prijateljem, vzrok pa bo kot ponavadi banalen. ŠKORPIJON od 24.oktobra do 22. novembra Preganjala vas bo misel na novega znanca, ne boste pa mogli ugotoviti, koliko bo vajino srečanje pomenilo njemu. Malo ste že iz forme, zato tudi takšen nered v vaši duši. Zalotili se boste pri iskanju možnosti za ponovno srečanje, to pa se ne bo zgodilo slučajno. Le zakaj so izumili telefon, če ne ravno, za reševanje zadreg, ki jih povzroča rdečica in povešen pogled? Številke ne bo težko najti, zadovoljstvo pa bo obojestransko! STRELEC od 23.novembra do 21. decembra Če se boste še tako trudili, vam ne bo niti dolg čas, niti ne boste pogrešali kakšnih razburljivih dogodkov. Zvrstili se bodo kar sami, precej pa bo k temu doprinesel vaš partner. Včasih vam bo zaradi svoje odkritosti in razigranosti šel malce na živce. Na delovnem mestu boste doživeli veliko pohval, zadovoljni pa boste tudi sami. Spoznali boste še nekaj zelo zanimivuh oseb, ko pa se boste morali odločiti, ali korenito spremeniti življenje ali ne, boste še vedno v dilemi. KOZOROG od 22.decembra do 22. januarja Daje napad najboljša obramba, boste spoznali tudi na lastni koži. Čeprav ste prepričani, da ste določeno poglavje že zaključili, se bo naenkrat zgodilo kar nekaj za vas neprijetnih reči. Tudi v redkih prostih trenutkih boste zato napeti, preganjal pa vas bo tudi občutek ogroženosti. Zato boste včasih izpadli nesramni, kar pa ni v vaši naravi. Morda malo preveč sledite ukazom in željam drugih. Na nekem srečanju starih prijateljev boste zaslutili dobro priložnost. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Zaposleni boste, kot že dolgo ne, poleg tega pa se vas bo lotila prava utrujenost. Ne boste se mogli ne naspati, ne spočiti, jezilo pa vas bo tudi to, da se ves vaš trud ne bo pokazal v obli..i tolarjev. Teh bo precej primanjkovalo, vendar se boste znašli. Partnerja boste prisiljeni spametovati na precej vam nepriljubljen način, vendar boste drugače še bolj jezni. Povrnili pa mu boste z veliko osebne pozornosti in drobnimi opazkami. RIBI od 19. februarja do 20. marca Tokrat počitek ne bo zaslužil tega imena. Veliko dela vas še čaka, da boste stvari uredili tako, kot morajo biti. Res, da se boste morali pri tem precej sprenevedati, vendar ima vsaka ugodnost svojo ceno. Misli vam bodo vse prevečkrat uhajale k bolj prijetnim stvarem, kot je delo, ki vas vedno manj veseli. Ves čas boste v dilemi, odločiti pa se ne boste znali. Prijetno se boste počutili le med sebi enakimi, ki pa jih je malo. Laser v kozmetiki dipl. kozm. Metka Mujadžič -Kaligaro Tel.: 856-837 Beseda laser je kratica iz angleščine- "Light Amplifica-tion by Stimulated Emession of Radiation", kar pomeni povečanje svetlobe s stimuliranim pošiljanjem žarkov. Obstajajo tri pomembne fizikalne lastnosti laserskega žarka: monokromatsko sevanje koherezija nizka divergenca Barva laserskega žarka je tako čista, da jo v naravi redko najdemo. Čelice znotraj organizma imajo nekaj skupnega: s tresljaji jih lahko vzpodbudimo. Štimulacija je vedno učinkovita na vsakokratni lastni frekvenci. In ravno ta učinek izkoristimo z našim laserskim sistemom. Laser ima multifrekvenčni spektrum, ki omogoča učinkovito zdravljenje. Laser stimulira osnovne biološke funkcije dihanje celic delitev celic, razmnoževanje kalogenskih vlaken, povečana novotvorba žil, povišane aktivnosti encimov, stopnjevanje natezne trdnosti ran, raz-množevanje celic v fazi de-litve, stimulacija pro-teinov, izboljšanje dihanja celic. Postopek z laserjem je blag, neboleč in aseptičen. Primeren je za točkasto in za površinsko obdelavo. Uporablja se tudi pri akutnih in kroničnih težavah. Laser ugodno vpliva na: KOŽO IN SLUZNICO (vse oblike dermatoze, herpes, ekcemi, akne, gube, strije...) TKIVO (rane, tumorji, transplantacije, opekline, ul-kusi...) OŽILJE VNETJA (vse vrste vnetij in edemov) KOSTI IN SKLEPE (za regeneracijo kosti, tvorbo kal-lusa, pri patoloških spremembah kosti, poapnenju, poškodbah hrustanca, travmah...)_ ŽIVCE (pospeševanje zdravljenja živcev, pri poškodbah, okvarah in motnjah, pri lažjih oblikah ohromelosti, vnetjih živcev itd.) BOLEČINE (najrazličnejših vrst) Z laserjem pa se zelo uspešno vrši tudi akupunktura in kozmetična obdelava, saj laser oddaja energijo s posebno svetlobo, ki vzpodbuja naše telo s tresljaji. Oba postopka vršimo tudi v našem salonu "I RIS". MODA Poletje, čas kopalk Res, da kopalne kostime, kot se pravilno imenujejo, potrebujemo tudi kdaj med letom, vendar je njihova prava sezona šele poletje. Zaskrbljeni pogledi v ogledalo, ko se po zimskem "spanju" odenemo v njih in se postavimo predenj, so v prisotni skoraj pri vsaki. Kopalke so pač tisti kos garderobe, ki skrijejo zelo malo telesnih napak, nekaj pa jih s pravilno izbiro kljub temu lahko. V letošnji poletni sezoni spet prevladujejo enodelni modeli, ki pa so tokrat zelo pisani in krojeni čim bolj enostavno. Primerni so za vsa leta, celo bolj, kot dvodelne. Sploh ženske obilnejših oblin naj se raje odločajo za enodelne in temnejše odtenke. Modne so torej čim bolj žive barve, veliko pa je tudi velikih cvetličnih vzorcev. Enobarvne prevladujejo med dvodelnimi kopalnimi kostimi, pa tudi tukaj je precej pisanih. Izrezi ob bokih so visoki tako pri enodelnih, kot dvodelnih. Zgornji deli dvodelnih kopalk so lahko zelo različni. Med letošnjimi modeli je največ krojenih v corset stilu, brez naramnic ali z precej ozkimi. Seveda se morate pri nakupu odločati predvsem po svoji vesti in kritičnim pogledom v ogledalu. FRIZER SVETUJE Raj ko Pečnik, frizer inštruktor v podjetju Brivnice in česalnice Velenje Moški ter modna pričeska Moda v frizerstvu, modni trendi in drugi dejavniki, obravnavajo različne strukture ljudi. Še vedno se velika pozornost posveča ženski modi, počasi ji sledi moda za moške in ljubka otroška moda. Na voljo so specializirani katalogi in v njih najdete tudi nekaj zase. Moda za moške se ne spreminja tako hitro, kot pri ženskah. Stil striženja, ki se uveljavi, je nato nekaj let na površju. Verjetno zato, ker moški niso tako dojemljivi za spremembe in modne trende. Pri oblikovanju oziroma striženju moških pričesk moramo ustvariti podlago - zdrave lase. Delovanje moških hormonov, dednostni karakter in drugi dejavniki v telesu dober odstotek moških "spravi" ob lase. Pleše ali alopecije se ustvarijo že zelo zgodaj, vendar redko prej, kot se zaključi obdobje pubertete. Za sedaj pleše ne morete zdraviti ali ustaviti. Lahko jo upočasnite s pravilno nego las, pravilno prehrano, zdravstveno kondicijo in čimmanj uživanja strupov (alkohol, cigarete, zdravila). Lase negujete s pravilnim umivanjem in izbiro šampona. S tem dosežete odpornost las na mehanske dejavnike od zunaj. Lasje se praviloma umivajo 1-krat do 2- krat na teden. Prekomerno umivanje ni priporočljivo za lase ter lasišče, saj je naravno, da so delno zmaščeni. Tudi moški naj bi uporabljali subrino in druge regeneratorje za lase, saj ti niso namenjeni samo ženskam. Subrina ali drugi regener-atorji so v vsaki družini. Svetujem, da jih redno uporabljate. Kako pravilno umivati lase? Če lasje niso prekomerno umazani bo dovolj enkratno šamponiranje, nato sledi izpiranje šampona, ki je lahko 10 minutno ali več. Sampon in ostanek alkalij se mora dobro izprati z lasišča, saj bo le tako umivanje las učinkovito. S tem boste dosegli, da se ne bo pojavilo prekomerno luščenje lasišča (prhljaj), razdraženost lasišča, srbeč ter pekoč občutek na lasišču... Če so težave že nastopile, se o uporabi preparatov proti prhljaju in drugih medicinskih pre- paratov vedno posvetujte s frizerjem, ki vas bo po potrebi napotil tudi k dermatologu. Z nepravilno uporabo teh preparatov lahko povzročite še večjo škodo. Vsakodnevno se srečujemo s problemi, ki jih imajo npr. rudarji zaradi prekomerne izsušitve las in lasišča. Svetujem, naj uporabljajo otroške šampone za umivanje las (šamponi s pH nevtralnim karakterjem), enkratno šamponiranje, dobro izpiranje šampona z lasišča. Privoščite si oljne obloge! Nujno potrebno ricinusovo ali mandlejvo olje nanesete na lasišče in lase, dobro zmasirate in pustite na laseh uro ali več. Nato umijte lase z blagim šamponom in uporabite regenerator. Kuro izvajajte na 14 dni in kmalu bo viden rezultat. Za vnetje lasišča in druge bolezenske znake priporočam obisk pri dermatologu. Če so vaši lasje zdravi in jim posvečate vso nego, si želite urejeno pričesko. Modni trendi so naslednji: V ospredju je klasično striženje z modnimi detajli. Oblike so mehke in zaobljene. Le malo je striženja s strojčkom. Močno britje in izstriženi predeli na glavi so preteklost. Odločite se za zalisce, lase začešite iz čela nazaj, na-oljite jih z olji ali voski, tudi preče so modne, stroge in vidne! M t hAt 1 Predvsem kratki lasje in malce resasti na čelu, oblikovani s prsti in modni izgled je zagotovljen. Trajne preparacije so kot podlaga za obstojnost pričeske. Olja in voske za lase priporočam pri naravno suhih in izsušenih laseh. Stilov in variant je mnogo. Naštel sem vam le najosnovnejše. S spremembo in urejenostjo pričeske se boste počutili bolje, opozorili boste nase, opazili vas bodo drugi, dan bo uspešnejši. Obiščite frizeija! MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana, štev. 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom" Hvala! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! Brisanje zgodovine Marsikdo je ugotovil, da se bližajo nove volitve, v Šaleški dolini pa je nedvomno najlaže opozoriti nase tako, da zabrenkaš na "ekološko" struno. Še bolje je, če ob tem opozoriš, da si pravzaprav le ti tisti, ki se že od vekomaj zavzemaš za varstvo okolja, ne pa nekakšni ZELENI, ki so o tem, kot je vsakomur znano, pričeli govoriti in delovati "šele, prejšnji teden". To je seveda razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da smo vsaj v velenjski občini ZELENI dokazano med najbolj aktivnimi strankami. Toda Zeleni Velenja delujemo šele dve leti, prizadevanje za ozdravitev Šaleške doline pa teče že dolgo, predolgo. Morda bodo kdaj zaposleni v TEŠ povedali, kako smo se že v sredini 80-tih let trdo pogovarjali o načinih in rokih za očiščenje dimnih plinov, odlaganje sadre ipd. Morda se bo kdo spomnil izjemno dobro pripravljenih in obiskanih okroglih miz, ki jih je v poznih osemdesetih pripravljala takratna SZDL z g. Budno (in ostalimi velenjskimi okoljevarstveniki) na čelu! Morda se bo kdo spomnil doslej največjih ekoloških demonstracij v Sloveniji (več kot 15.000 ljudi novembra 1987 na Titovem trgu v Velenju), ki jih je v posebnem članku opisal tudi ameriški tednik Time! Morda se bo kdo spomnil številnih in burnih diskusij v Zavod-njah, ko se z onesnaževalci nismo "dajali" ravno v rokavicah v takratnem enopartijskem režimu! Morda se bo kdo spomnil množične ustanovitve Šaleškega ekološkega društva pri kmetu Predneku v Zavodnjah! Morda se bo kdo spomnil časa, ko smo s kolegi gazili globok sneg v velunjskem grabnu, odkrili eno od lokacij za nizko in srednje radioaktivne odpadke in nadaljevanje del s pomočjo in s podporo velike večine prebivalcev Šaleške doline preprečili? Morda bo kdo opazil, da Tovarna usnja Šoštanj ne bruha več črnih saj!? Morda bo kdo opazil čistilno napravo v Šoštanju! Morda se bo kdo spomnil ekoloških raziskav, ki smo jih v programskem odboru občinske raziskovalne skupnosti podpirali in forsirali. Morda se bo kdo spomnil celo rubrike "Dvignjeni zastor", v kateri sva s kolegom Rezmanom redno vsak teden več let opozarjala na ekološke probleme doline in ponujala predloge za rešitve (članki so izšli tudi v knjigi). Morda se bo kdo spomnil neštetih pobud, ki jih Zeleni Velenja iz tedna v teden sprožamo v občinski skupščini? In končno, a ne nazadnje: morda se bo kdo spomnil, da so ljudje v Zavodnjah leta 1988 (!) izpeljali znameniti referendum, s katerim so zahtevali ekološko sanacijo TEŠ do konca leta 1992, sicer pa takšno zmanjšanje proizvodnje, da bodo emisije S02 po tem roku manjše za 90 % glede na leto 1980. To odločitev Zavodenjčanov smo Zeleni Velenja pripeljali v velenjsko skupščino še takrat, ko nismo bili v njej, a nismo uspeli. Uspeli pa smo po vstopu v občinsko skupščino leta 1990, saj so kolegi delegati na naš predlog odločitev Zavodenjčanov sprejeli za svojo. Postala je sklep Skupščine občine Velenje, ki ga danes nekateri želijo spremeniti. Presenečen in žalosten sem, da je med njimi tudi predsednica šaleškega ekološkega društva, ki želi rok za zmanjšanje onesnaževanja premakniti za eno leto, češ da bi vztrajanje na uresničitvi skupščinskega sklepa povzročilo velike socialne probleme v občini. To bi bilo deloma res le ob pogoju, da velenjski izvršni svet ne bo izvršil naročila skupščine in do junija pripravil programa reševanja morebitnih socialnih problemov. Pomembno pa je tudi dejstvo, da takšno stališče pomeni strinjanje s podmeno, da naj v naši dolini še naprej proizvajamo električno energijo, potapljamo plodno zemljo in drugo bogastvo, razseljujemo ljudi, požigamo gozdove, tisti, ki to energijo uporabljajo, pa je ne plačujejo. Toda kaj se je vendarle zgodilo od sprejetja tega znamenitega sklepa, ki ga nekateri želijo odpraviti? Poglejmo!" V TEŠ so intenzivno (in uspešno) delali na ekološkem sanacijskem programu. Izvedli so mednarodni razpis za sanacijo bloka IV, ki danes čaka na garancijo slovenskega parlamenta. Da bi parlament garancijo dal, sem (po poprejšnjem pogovoru z vodstvom TEŠ) v razpravi ob letošnjem republiškem proračunu predlagal sprejem amandmaja, ki pa žal ni bil sprejet (Zeleni imamo v republiški skupščini žal "le" 9 % glasov). O tem sicer v 20. številki Našega časa piše g. Olenik, član SDP. Zaradi tega je bivši minister za energetiko dr. Tomšič napisal poseben zakon o garanciji za TEŠ, ki je trenutno v vladni proceduri, in ki g abo (srčno upam) novi energetski minister hitro pripeljal v parlament. Uspeli pa smo Zeleni s predlogom, da se sprva predlaganih 40 milijonov SLT proračunskih sredstev za TEŠ v letu 1992 poveča na 100 milijonov SLT. Uspeli smo tudi s predlogom, da postane sanacija V. bloka TEŠ sestavni del slovenskega ekološkega projekta, ki ga bo financirala Svetovna banka. To doseči ni bilo lahko, saj so predstavniki Svetovne banke temu dolgo in odločno nasprotovali. Pomembno dejstvo je tudi, da na blokih I., II. in III. že delujejo aditivne odžvepljevalne naprve, da deluje ekološki informacijski sistem (redna obvestila v sredstvih javnega obveščanja o prekoračenjih imisij), in da TEŠ v kurilnih sezonah vedno pogosteje zmanjšuje proizvodnjo, zaradi prekomernega onesnaževanja. V tej kurilni sezoni je enkrat izbruhnila celo afera, saj se je zaradi zmanjšanja proizvodnje v TEŠ zelo razhudil direktor ELES, g. Ostoj Kristan, ki je moral zaradi tega elektriko uvoziti iz Italije. Največji problem v tem trenutku pa je brez dvoma dejstvo, da veliki uporabniki električne energije te ne plačujejo. Samo tovarna aluminija iz Kidričevega je dolžna ELES-u približno 40 milijonov DEM, kar neposredno zavira ekološko sanacijo IV. bloka TEŠ. Zaradi tega smo se Zeleni že velikokrat ostro spopadli z vlado (sam sem postavil več delegatskih zahtev, da ELES od TGA takoj in nemudoma iterja dolg), a so druge stranke, ki imajo v slovenskem parlamentu 91 % glasov na žalost močnejše. Takšna so torej nekatera dejstva, ki jih bo pri nabiranju volilnih glasov nedvomno potrebno upoštevati. _Vane Gošnik Spoštovani socialisti! V zvezi z vašo zgroženostjo, obelodanjeno v 20. številki Našega časa, mi je nehote prišlo na misel še ne tako oddaljeno obdobje, ko se je vaša stranka SZDL močno zgražala ob izdaji 57. številke Nove revije. Verjetno se še spomnite, s kakšno vehemenco in diskvalifikacijami ste sejali in obsojali pisanje današnjega g. ministra Rupla in njegovih sodelavcev, ki so takrat pač nakazali, kaj vse je v našem življenju mogoče. In tisto mogoče je danes tu, v vsem svojem dobrem in slabem. Zgroženi pa prav gotovo ste, ker danes pač ne tekate iz 3. v 4. nadstropje in nazaj, kot ste to v stavbi DPO počeli vse od njene postavitve. Verjetno ste zgroženi, da danes pač nimate več komu lesti nekam in da vas prav to moti. Kajti v svoji inventivnosti niste počeli nič drugega, kot nalagali delovnemu ljudstvu vaše kozlarije in floskule ter bili kot taki tudi ZELO dobro plačani. Verjamem, da se vam po teh časih toži. Vem tudi, da ste bili ustanovitelj informacijskega sistema ter pokrovitelj lokalnega časopisa in radia ; sploh ste pač kanalizirali tiste informacije, ki so ustrezale vam in takratni posvečeni eliti, ki je edina smela misliti, razmišljati in razlagati ter dopovedovati, da imamo tako rekoč raj že na zemlji. Veijetno ste ga nekateri že imeli in se vam po njem toži-tudi meni bi se! Verjetno ste zgroženi, ker informacijski sistem ni več v vaših rokah in mnoge to v bistvu najbolj moti?! Vendar, če pomislimo na star grški izrek Panta rhei (vse teče), se vam je pač izteklo! Ali pa teče, tako kot vam nikakor ne odgo- varja. Zato verjamem, da ste zgroženi. Daleč od tega, da bi se strinjal z g. Jelinčičem in njegovimi somišljeniki, kajti nacionalizem kot tak, mi je bil od nekdaj tuj in ne nazadnje je zgodovinsko tudi že preteklost. Kot je tudi res, da se premalo zavedamo, da je refren stare partizanske pesmi "Na Slovenskem smo mi gospodar", danes še kako aktualen! Rastko Lah Slovencem v premislek Strinjam se z ugotovitvami prvaka Slovenske nacionalne stranke Vlada Jelinčiča, da smo Slovenci nacionalno ogroženi zaradi prodora državljanov južno jugoslovanskih držav v Slovenijo. Ta prodor v naš prostor delim v dve etapi: 1. od leta 1970 do 1991 je močan prodor ekonomskih prebežnikov iz južnih republik v Slovenijo, ker niso imeli doma ne dela in ne kruha za preživetje, so s pomočjo takratne jugoslovanske politike našli v Sloveniji obljubljeno deželo. Takšnih in njihovih potomcev imamo sedaj v Sloveniji cca 600.000 in smo jim s pomočjo zelo liberalne politike podarili državljanske pravice. 2. zadnje obdobje štejem od konca vojne v Sloveniji dalje. Od avgusta 1991 dalje je to obdobje zaznamovano s prodorom vojnih prebežnikov iz Hrvaške in Bosne. Koliko jih bo prišlo do umiritve vojne, ni predvidljivo. Vsi ti, ki so prišli k nam ali še prihajajo, imajo samo en cilj: preživeti oziroma bolje živeti kot so doma. In to na račun "butastih" Slovencev, ki smo v prvem obdobju vlagali v odpiranje delovnih mest, namesto v tehnologijo, samo, da smo zaposlili delovno silo, ki je prišla z Juga. Za to obdobje se lahko izgovorimo na prejšnjo jugoslovansko usmerjeno politiko. V zadnjem obdobju prihajajo k nam vojni prebežniki , ki jih moramo tudi preživeti. Za prve smo gradili stanovanja, vlagali v zdravstvo in šolstvo, drugim pa moramo za preživetje darovati na osebo 500 tolaijev na dan. Iz navedenega je razvidno, da je vsem, ki so prišli iz Juga v Slovenijo, lepo. Prvi so dobili delo, stanovanje in podarjeno državljanstvo. Drugi, ki prihajajo sedaj, imajo streho nad glavo in brez dela 500 tolarjev na dan. Sprašujem se, kdo od teh, ki jim je tu bolje kot doma, misli na vrnitev in zahtevam od zdajšnje politike ostrejše pogoje za pridobitev praviem do nastanitve in dela v Sloveniji. Star sem 46 let in sem vse življenje plačeval davek za Jugoslavijo in "južne brate", ki so si gradili avtoceste, prirejali svetovna prvenstva, olimpiade, uni-verziade itd., mi Slovenci pa imamo športno halo, ki je stara 24 let in razrušene ceste. Celo življenje, ki sem ga preživel v Jugoslaviji, sem se moral podrejati komunistični politiki, ki je bila diktirana z juga. Sedaj, ko živimo v svoji, čeprav mali državi, je zadnji čas, da se zavemo, da nas je Slovencev malo in moramo na področju priseljevanja sprejeti takšno zakonodajo, kot jo imajo razvite evropske države Švica, Avstrija, Nemčija itd. Ne poznam gospoda Zmaga Jelinčiča, prvaka Slovenske nacionalne stranke. Nikdar ga nisem videl ali poslušal, tudi po TV ali radiju ne. Slučajno sem dobil v roke program njegove stranke in verjemite mi, volil bom za to stranko, ker sem Slovenec. Jože Pečnik, V. Vlahoviča 65 Pusti cveteti vsem cvetovom! S prijaznim povabilom, ki je napovedovalo zanimiv, drugačen popoldan, so četrtošolci z učiteljicami razredničarkami vabili starše na osnovno šolo Livada. To je tista velenjska OŠ, ki se je še pred kratkim imenovala po Veljku Vlahoviču, pa je njeno preimenovanje preveč neopazno in nedorečeno šlo mimo nas. Prijazno okolje avle, ki so jo okrasili naši otroci, učenci četrtih razredov te OŠ, je vabilo in pozdravljalo množico obiskovalcev. Staršev, mlajših otrok, tudi babic in dedkov tokrat ni manjkalo. Likovni izdelki so bili na ogled vsepovsod, kjer smo za trenutek ustavili pogled, tehnike izražanja so bile različne, ustvaijalnost otrok vidna in zelo poudarjena. Okusno in prijetno obložene šolske klopi, ki so bile tokrat za spremembo prijazne, čeprav že nekaj let pridno rabljene. Otrok, ki so se zbrali v veliki gruči pred nami na odrskih stopničkah, je bilo za malo jezerce, takšno razposajeno, valovito in polno pričakovanja, kot naši otroci. Nato pa,... Kot bi nekdo zavriskal, sprostil nežen vetrič, je privrela na dan otroška radost in ustvaijalnost, ki prevečkrat le ždi v naših otrocih. Zaživele so pesmi, recitacije, ples, glasba, pripovedi, uprizoritve oglasov in reklam... Tokrat za spremembo niso nastopali le eni in isti otroci. Vsak je v predstavo lahko vnesel del sebe. Vse to so znale spodbuditi, predvsem pa svojim učencem pustiti otroško, a domiselno pot, njihove učiteljice. Tudi zaradi njih naj zapišem naslednje (upam, da lahko v imenu vseh staršev). Hvala, četrtošolci OŠ Livada, za čudovit popoldan, ki smo ga preživeli z vami. V njem smo znova spoznali, da kitajski pregovor, ki ste ga zapisali v vabilu, res drži! Duška Lah Izgradnja kabelsko razdelilnega sistema v v Šoštanju V tedniku NAŠ ČAS je bil objavljen članek o pričetku izgradnje kabelsko razdelilnega sistema v Krajevni skupnosti Šoštanj. V članku je bilo tudi navedeno, da Gorenje Servis ni imel posluha oziroma ni bil pripravljen kreditirati izgradnje tega sistema v Šoštanju. Ker je ta navedba enostranska, želimo občanom Šoštanja nekoliko širše predstaviti celotno zadevo in opozoriti na nekatera dejstva. 1. V Krajevni skupnosti Šoštanj so v letu 1988 pričeli aktivnosti za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema. Imenovan je bil poseben pripravljalni odbor za izgradnjo. Do 25.4.1988 je pristopne izjave podpisalo 393 občanov. 2. Gorenje Servis je na željo pripravljalnega odbora izdelal idejni projekt v večih variantah, na podlagi katerega je izdelal informativno ponudbo in jo 14.7.1988 poslal v krajevno skupnost. V idejnem projektu je bilo predvideno, da se kabelsko omrežje v Šoštanju poveže s kabelsko razdelilnim sistemom Velenje. To pa zato, ker je bil del kabelske povezave (od Pesja do Šoštanja -gasilskega doma) že zgrajen. Izgradnjo te povezave so financirala nekatera podjetja, del sredstev pa je prispevala tudi Krajevna skupnost Šoštanj. 3. Krajevna skupnost je na podlagi idejnega projekta konec avgusta 1988 objavila razpis za zbiranje informativnih ponudb. Na razpis so prispele tri ponudbe in to iz Gorenje Elrada, Gorenje Servisa in Lesnina TOZD-IGT Ljubljana. Komisija za izbor najugodnejšega ponudnika v KS Šoštanj je konec meseca septembra 1988 sprejela sklep, da kot najboljšega ponudnika izbere Le-snino TOZD-IGT Ljubljana. 4. za izvedbo projekta je krajevna skupnost konec meseca novembra 1988 v Gorenje Servisu naročila izdelavo projektne dokumentacije primarnega in sekundarnega razvoda v KRS Šoštanj. Projekt je bil predan KS Šoštanj v mesecu novembru 1989. V projektu je bila predvidena povezava s KRS Velenje in možnosti nadaljnjih dogradenj za povezavo Topolšice in Pohrastni-ka. Po predaji projektne dokumentacije je sicer bilo nekaj razgovorov s takratnimi predstavniki KS Šoštanj o možnih načinih izvedbe projekta izgradnje. Žal pa je bila takrat celotna akcija zaradi premajhnega števila prijavljenih in zaradi nedorečenih možnosti financiranja ustavljena. V okviru novega komunalnega urejanja posameznih delov Šoštanja so bili v naslednjih letih še dodatno obdelani posamezni projekti izvedbe KRS za kare E, Galip in TUŠ, ki so vsi izhajali iz osnovnega projekta. Izgradnja kabelsko razdelilnega sistema v Šoštanju se je vključevala v občinski koncept izgradnje KRS Velenje. V tem konceptu je bila predvidena izgradnja sprejemno oddajniškega sistema na Gori Oljki, ki bi pokrival tudi sosednje občine in kabelska povezava s KS Šoštanj. Zato je bil tudi delno že položen kabel od Pesja do Šoštanja. To povezavo bi bilo potrebno ob priključitvi KRS Šoštanj samo še dograditi z ustreznimi ojačevalci. Pripravljenost za sofinanciranje te dogradnje je pokazalo naše podjetje in še nekatera druga. Ker v sosednjih občinah niso uspeli izvesti akcije za izgradnjo skupnih kabelsko razdelilnih sistemov, se je od koncepta izgradnje sistema Gora Oljka odstopilo, tako da je ostala samo še predvidena izgradnja KRS Šoštanj. Z zaključkom izgradnje KRS Velenje je upravljanje s tem sistemom prevzel poseben upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh KS in Gorenje Servisa - investi-toijev izgradnje omrežja mesta Velenje. Upravni odbor si je kot prvo nalogo postavil ureditev statusa kabelsko razdelilnega sistema Velenje in ureditev lastniških odnosov. Tako je bila v letu 1991 ustanovljena delniška družba KRS Velenje. Vsi občani, ki so sofinancirali izgradnjo sistema in so za svoja vložena sredstva postali solastniki sistema pa so delničarji te delniške družbe. V nadaljnjih širitvah sistema pa je bila predvidena razširitev sistema z izgradnjo KRS Šoštanj. V KS Šoštanj ste se odločili za izgradnjo samostojnega kabelsko razdelilnega sistema. Toda ali ste bili pri tej odločitvi občani seznanjeni z vsemi pristopi, obveznostmi in posledicami, ki jih imate oziroma jih boste imeli? Kako in na kakšen način je bil izbran izvajalec del, ki mu občani na podlagi pogodbe z Odborom za izgradnjo CATV nakazujete denar za "montažo in vzdrževanje priključka na na KRS"? Prepričani smo, da bo imela vaša odločitev zelo negativne posledice, ker dobro vemo, da zahteva izgradnja takšnega sistema odgovore na vrsto formalnih in vsebinskih vprašanj, na katera mi že imamo ustrezne odgovore. V pogodbi, ki jo občani podpisujete z Odborom za izgradnjo CATV pa na vrsto navedenih vprašanj ni ustreznih odgovorov. V KRS Velenje d.d. imajo na vsa ta vprašanja že izoblikovane rešitve. Te rešitve so se izoblikovale v fazi izgradnje sistema na osnovi izkušenj in v skladu s konceptom, ki smo ga pomagali izoblikovati tudi v našem podjetju. Za igradnjo kabelsko razdelilnega sistema v občini Velenje je bil izdelan celovit kofcept, ki je predvideval ne samo izgradnjo kabelskega sistema za prenos televizijskih in radijskih programov. ampak izgradnjo sistema, ki bo namenjen tudi širšemu krogu uporabnikov kot informacijski sistem za prenos podatkov in za druge namene, za katere se lahko tak sistem uporablja. S tem sistemom upravljajo njegovi lastniki, to je občani kot delničarji, ki so sofinancirali njegovo izgradnjo. Svojo upravljalsko funkcijo uveljavljajo kot delničarji v organih delniške družbe. Kabelsko razdelilni sistem v vseh svojih funkcijah ne pozna občinskih meja, pozna samo uporabnike in koristnike sistema. Predvidena izgradnja kabelskega sistema v Šoštanju kot samostojnega sistema je po našem mnenju zato enostranska, kratkoročna in verjetno tudi dražja rešitev. Dobro so nam poznane cene glavnih postaj za sprejem televizijskih programov in drugih elementov potrebnih za gradnjo KRS. Zato je vprašanje ali lahko nosilec izgradnje KRS Šoštanj zagotovi obljubljeni obseg in ustrezno kvaliteto distribuiranih programov. Izgradnja kabelsko razdelilnega sistema je zahtevna naloga v kateri je potrebno oblikovati celovite rešitve in poiskati odgovore m vsa vprašanja, ki smo jih nakazali. Gorenje Servis v celoti ne sprejema očitkov, da ni bil pripravljen sodelovati. Vseskozi je zagovarjal celovite rešitve, ki jih je bil pripravljen tudi podpreti. O pričetku izgradnje kabelsko razdelilnega sistema v KS Šoštanj smo bili seznanjeni preko časopisa. Glede na to, da smo se od pričetka aktivnosti za izgradnjo KRS v Šoštanju v letu 1988 vseskozi dogovarjali s predstavniki KS o izgradnji sistema, nas je ta informacija presenetila. S predstavniki krajevne skupnosti je bilo dogovorjeno, da nas, ko se bo interes ' za izgradnjo povečal, o tem obvestijo. Odločitev o izbiri izvajalca je bila sprejeta brez javnega razpisa zato nismo imeli možnosti ponuditi svojih konkurenčnih uslug. Ne želimo ovirati vaših prizadevanj, želimo pa občane v Šoštanju opozoriti na nekatera dejstva in vprašanja ter jih seznaniti z dosedanjimi aktivnostmi Gorenje Servisa pri pripravah na izgradnjo KRS v KS Šoštanj. Gorenje Servis, Todor Dmitrovič dipl.ing. direktor Poročilo, zahvala in prošnja šaleške Karitas Beguncem iz BIH je naša Karitas do sedaj delila pakete s hrano dvakrat v razmaku treh tednov. Prvič je poskrbela dvestod-vajset (220) družin. To pomeni preko tisoč oseb. Paketi so vsebovali osnovna živila in čistila. Enako je bilo v drugi razdelitvi oskrbljenih 220 družin. Tudi tokrat je to pomenilo preko tisoč ljudi. Poudariti je potrebno, da se je to zgodilo v času, ko je bilo v naši občini eno tretjino manj beguncev, se pravi, okoli dva tisoč. V teh paketih je bilo razdeljeno osem tisoč kilogramov hrane, v vrednosti dveh milijonov SLT, oziroma približno 38 000 DEM. Družine so izredno številne, tudi po osemnajst članov štejejo. Hrane nismo razdeljevali avtomatično po paketih, ampak po številu članov. 18- članska družina je prejela nad 50kg paket, 10-članska družina 30 kg, 5-članska pa 17 kg paket. Poleg hrane je Karitas razdeljevala oblačila, obutev, oddeje, otroške postelje, igrače. Po oblačila je dnevno prihajalo na Karitas po petdeset ljudi. Kljub velikemu valu beguncev Karitas ne pozablja na domače pomoči potrebne ljudi. Pomoč prihaja iz vseh župnij naše dekanije in še od dlje. Hvala vsem župnikom in župljanom, ki s pomočjo vseh možnih oblik omogočajo, da Karitas res lahko diha. Ponovno je potrebno poudariti, da je pomoč izključno prostovoljna od ljudi dobre volje. Ponovno zahvalo izrekamo za vse korake izredne velikodušnosti Veleblagovnici NAMA. Hvala, (šele sedaj), izrekamo sindikatu FI-DES (združenje zdravnikov). Dr.Drago Kunej in dr. Ivan Kralj sta prinesla lepo vsoto denarja. Hvala vsem skritim darovalcem vseh dobrin! Preveč vas je in skriti ste. Nazadnje hvala vsem, ki pomagate po svojih močeh, da Karitas dela s polno močjo. Zaloge hrane nam zelo hitro kopnijo. Prosimo trgovine, če bi lahko darovale nepokvarljive živilske izdelke. Vsak kilogram je dobrodošel, vsako milo, prašek... Kmetje, mogoče bi lahko darovali kakšno vrečo pšenice, ki bi jo mi zamenjali v mlinu, da bi lahko delili ljudem moko. Dragi begunci! Ne moremo dovolj čutiti vaše bolečine... Vendar si vas pri vsej vaši bolečini upamo prositi, bodite skromni in hvaležni za vsako malenkost. Ne pustite, da bi v svoji tragediji postajali manj človeški do sebe in drugih. Res je to najtežja preizkušnja, toda za osebno rast, to je skoraj nerazumljivo, lahko pripomore vsaka, še tako težka življenska preizkušnja. Zakaj ista preizkušnja enega človeka počloveči, drugega pa raz-človeči...? Ta meja v nas poteka tako globoko. Za njo ve le On, v katerem se gibljemo, živimo in smo. Bom iz te preizkušnje izšel bolj ali manj človek? V veliki meri je to odvisno od mene samega! Št. žiro računa pri SB Velenje, Rudarska 52800-620-37-400 82710 137070 / 90 Za Karitas Jože Hrastnik «nnnfWWWWWWWWWMMWUUUfl< inf¥l< M M M »«WWMMWWWUAJUn( H * u U W W W WWVSWWWAAAAAAJ«XXWSftftiUUUU1 n H H H wwwvww 9.00 Super babica, serija za otroke, ponovitev (6/13). 9.30 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (11/13). 10.00 Poročila. 11.05 Jutrofon. 11.35 Novo-pečeni princ iz Bel Aira, humor, serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.50 Una vittoria, serijski film, ponovitev. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, serija za otroke. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.25 Santa Barbara, serijski film. 19.10 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19,15 Risanka. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 3 2 1, kviz (18/21). 21.10 Hrvaška v svetu. 21.40 7/7 pregled zunanjepolitičnega dogajanja. 21.55 Fluid ročk kafe. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. 1 Tj 1 10.10 Pedenjžep. 10.40 Stare japonske pravljice: Zaspanko. 10.55 Šolska TV, ponovitev. 10.55 Boj za obstanek: Divja bitja, velika in majhna. 11.20 Angleščina, Follovv me, 53. lekcija. 11.40 Kemija: Površinska napetost. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Ebu drame za otroke: Pokal. 17.35 Živ žav. 18.28 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Tvariete. 21.35 Tednik. 22.25 Poslovna borza. 23.00 Mali koncert: Carmen Palaysa, sopran. Žarko Ignjatovič, kitara. 23.20 Sova: Dragi John, angl. naniz., 6/22; Hobotnica IV, Ital. nadalj., 11/12. Šingen, japo. nadalj., 12/12. I> M < M SI I V / Opomba: Roland Garros, tenis, polfi-nale (ž). 16.45 Sova, ponovitev. Nenadni uspehi, amer. naniz., 3/19. Hobotnica IV, ital. nadalj., 10./12. 18.00 Regionalni programi Koper. Slovenska kronika. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Simpsonovi, amer. naniz., 13/13. 20.30 Dokumentarna oddaja. 21.30 Umetniški večer. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Poklici z barvo. 10.15 Španščina (7). 10.30 Argumenti, Evropski forum. 11.45 Črno na belem. 12.15 Kupovanje človeških duš, dokumentarna drama. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Vel-ley (Velika dolina), serijski vvestern 14.50 Psi, naši najboljši prijatelji. 15.00 Otroški spored. 15.05 Muppet Babies, serijska risanka. 15.30 Am, dam, des: Zabava s črko A. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zabavna mešanica: Skrita kamera, Mister Bean, angl. komik. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Dinastija, odločitev, amer. film, 1991 v dveh delih, 1. del (John Forsythe, Lin-da Evans, Joan Collins). 22.55 Življenje je roman, franc. film, 1983 (Vittorio Gassman, Geraldine Chaplin). 0.40 Petrocelli, kriminalna serija. SATELITSKA J\\ SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Besedna igra. 9.30 Booker 10.15 Štiri dekleta iz VVachaua, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden, serija. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna stran pravice (Ramy Zada). 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor! 22.15 Spiegel TV. 22.45 Poročila. 23.00 Capone, kriminalka, 1975 (Ben Gazzara, Susan Blakely). 0.40 Akutno. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje (40). 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Nori Amsterdam, kriminalka, 1987 (Huup Sta-apel). 0.15 Airwolf. 1.10 Svetleči asfalt. 2.00 Cona somraka. 2.25 Komanda leopard, vojni, 1985 (Klaus Kinski). SSatižd 9.55 Čira čara, 6., zadnja epizoda angl. naniz. 10.20 J. Bevc: Ko je pomlad: Lučka. 10.50 Dokument, oddaja, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.20 Umetniški večer, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Forum. 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angl. nadaljevanka (4/8). 21.35 Oči kritike. 22.25 Dnevnik 3, Šport. 23.00 Sova: Roseanne, 1. epizoda amer. nanizanke; Hobotnica IV, ital. nadalj., 12/12. Opomba: Roland Garros, tenis, polfi-nale (m). 16.45 Sova, ponovitev; Dragi John, angl. naniz., 6/22; Hobotnica IV, ital. nadalj., 11/12. 18.00 Regionalni program-Maribor. Slovenska kronika 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik ZDF. 20,05 Simpsonovi, amer. nanizanka, 13/13. 20.30 Intervju. 21.20 Slovenski magazin. 21.50 Umetniški eksperimentalni program. 22.50 L. W. Beethoven: 8. simfonija. 9.00 Serija za otroke, ponovitev. 9.30 Zdrav duh v zdravemt telesu: Tenis. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Jutrofon. 11.35 On in ona, humor, serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Una vittoria, serijski film, ponovitev (4/4). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Alpe-Donava-Jadran. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo dalje, na daljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. .. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Me je kdo iskal? 20.50 Poslovni klub 22.45 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 23.50 Poročila v nemškem jeziku. 23.55 Poročila v angleškem jeziku. 00.00 Horoskop. 00.05 Poročila. Filmska noč. 00.10 Loulou, fraric. film. 01.15 Zvezdne steze, amer. film. 03.30 Poročila. 10 30 Dinastija. Odločitev, pon 1 dela amer. filma. 12.00 Sadovi zemlje: Pšenica. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Valley (Velika dolina), serijski vvestern. 14.50 Mladi glasbeniki pred kamero. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika, serija risank. 15.30 Am, dam, des: Zabava s črko P. 15.00 Strelovod. 16.05 Šest milijonov sekund, serija. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nerešeni akti XY, kriminalna policija prosi za pomoč. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Dinastija, odločitev, 2., zadnji del amer filma, 1991. 23.05 Pariz: Mednarodno teniško prvenstvo Francije, poi-finale, moški. 23.50 Nerešeni akti. 24.00 Šest sumljivih, amer. grozljivka, 1976 (George Hamilton, Suzanne Pleshette). 1.40 Poročila (teletekst). 1.45 Lapi Pires, brazilski umetnik. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 10.55 Ulrich Meyer: Ugovor! 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest 16 00 Cagney in Lacey. 17.054 Pojdi na vse. 18.15 Bingo 18.40 Loto. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Mož z dvojnimi možgani, grozljivka, 1983 (Steve Martin, Kathle-en Turner, Paul Benedict). 21.55 Satira. 22.25 Morilska polja, vojna drama, 1983 (Sam VVaterston, John Malko-vich). 1.05 Africa Erotica, erotični. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tiktak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.10 Explo-siv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Marnie, kriminalka, 1963 (Tippi Hendren, Sean Connery). 22.30 Lov na dirndle na Kilimandžaru, erotični. 0.05 Tutti Frutti. 1.05 Prekleti Amsterdam, ponovitev kriminalke. * -rt ■A J 8.50 Angleščina, Follovv me, ponovitev 52. lekcije. 9.10 Radovedni Taček: Voz. 9.25 Lonček kuhaj: Pšeni-čna juha. 9.35 Klub Klobuk. S 1.30 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, kontaktna oddaja. 14.00 Intervju. 16.00 Tednik, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Deseti brat, slovenski film. 18.35 Novosti založb. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Utrip. 20.30 Ona + On. 21.40 S. King: Zlata leta, amer. nadaljevanka (4/8). 22.30 Dnevnik 3, Šport. 23.05 Sova: Murphy Brovvn, 27. epizoda amer. nanizanke; At mother s request, amer. nadaljevanka, 1/4; The evel that mendo, amer. film; Nočne ure, 12. epizoda amer. varietejskega programa. Opomba: Roland Garros, tenis, finale (ž). 14.15—15.30/16.00—16.15 Sova, ponovitev Roseanne, 1. epizoda amer. nanizanke; Hobotnica IV, ital. nadaljevanka, 12/12. 17.30 Da ne bi bolelo. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenj'c, 3. oddaja. 19.00 Kremenčkovi, 14. epizoda amer. risane serije. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Man friday, amer. film. 22.15 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije. 7.55 Horoskop, ponovitev. 8.00 Poročila. 8.05 TV koledar S.15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 Tv v šoli. Odprta ura. 10.00 Poročila. 10.05 Kaj se mi to dogaja, program za otroke (3/6). Izbrano med tednom. 11.05 Po vojni, serijski film, ponovitev (2/10). 11.55 Risanka. 12.00 Poročila. 12.05 Vi in vaš video. 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta, opera (1/5). 14.00 Poročila. 14.05 Dot gre v Hollywood, avstralski risani film. 15.20 Dopolnitev. 15.55 Poročila. 16.00 Prisrčno vaši. 16.45 Turbo limach show. 18.00 Poročila. 18.05 Risanke. 18.20 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Greystoke. amer. film. 22.15 Lepa naša: Zvonovi. 22.45 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 23.50 Poročila v nemškem jeziku. 23.55 Poročila v angl. jeziku. 0.00 Horoskop. 0.05 Poročila. 0.10 Serijski maraton: Ko se srečava spet. Poročila. 10 00 Francoščina. 10 30 Ruščina 11.00 Dinastija, odločitev, 2 del amer filma, 1991. 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini.,13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Brez matere ne gre, nemški čb film, 1985 (Ewald Balser, Adelheid Seeck, Heidi Bruhl). 15.10 Burleska (čb). 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.32 Boule in Bili, risanka. 15.35 Zgodbe iz račje doline, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Ribje zgodbe, risanka. 17.35 Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Čudovita leta, serija. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dvojčka, amer. filmska komedija, 1988 (Arnold Schwarze-negger, Kelly Preston). 22.05 Zlata ae-kleta, serija. 22.30 Večerni šport 22.45 Mačje oči, amer. grozljivka, 1986 (Drevv Barrymore). 0.15 Čas v sliki. 0.20 Stranski skok po italijansko, ital. filmska komedija, 1966 (Nino Manfre-di, Catherine Spaak). 1.50 Poročila (teletekst). 1.55 Ex libris. 2.00 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Cagney in Lacey 6.50 Od srca do srca. 7.15 Otroški spored: Bobby, Batman, Zorro. 10.55 Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Enterprise, serija. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Stan in Olio, serija. 15.25 Konje-derec Haslinger, komedija, 1936 (Hans Moser). 16.45 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra (Mike Krueger). 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hotel mrtvih gostov, kriminalka, 1965 (Joachim Fuchsberger). 22.05 Jux in Dallerei. 23.05 Polnočna ženska, erotični, 1984. 0.35 Africa Erotica, erotični. 2.00 Polnočna ženska, ponovitev filma. RTL PLUS 6.00 Georgie, 45. nadaljevanje. 8.00 Za otroke. 9.25 Klack. 10.10 New Kids on the Block. 10.35 Peter Pan. 11.00 Cap-tain America, Princ Namor. 12.30 Michael Vaillant. 13 00 Želve. 13.30 Ameriški gladijatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 16.00 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Moji vražji sosedje, komedija, 1988 (Tom Hanks, Bruce Dern). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Hot Dogs, erotični. 0.25 Hiša polna norcev, erotični. 10.35 Mladinski pevski festival Celje '92, 1. oddaja. 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (7/26). 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi, ponovitev amer. risane serije. 12.40 Boš videl, kaj dela Dolenj'c, ponovitev 3. oddaje. 14.05 Dogodivščine Robina Hooda, ponovitev amer. filma. 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, franc. nadaljevanka (1/4). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Another vvoman s child, amer. film. 18.45 Tv mernik. 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija (1/8). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.55 Sova: Amer. video smešnice, 8. epizoda amer. varietejskega programa: At mother's request, amer. nadaljevanka, 2/4. šisVi m '' ' v| >1 iMšm 13.35 Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, 27. epizoda amer. nanizanke; At mothers request, amer. nadaljevanka, 1/4. 14.55 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Slovenija za Bosno, posnetek koncerta, 1. del. 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija, 979. 21.20 Aleksa Šantič, nadaljevanka TV BiH in TVS (5/8). 22.20 Športni pregled. 22.50 Retrospektiva slovenske opere W. A. Mozart: Lažna vrtnarica, posnetek operne predstave. RTL PLUS 10.00 Pula: Duhovi —' evharistijsko slavje, prenos. 11.10 Vonj — kanadski poljudnoznanstveni film. 11.35 Oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 V nedeljo. 16.00 Poročila. 17.25 Maigret se je razhudil, franc. film. 18.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Hrvatska v svetu. 21.00 Sedma noč. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Šport. 23.05 G. Rossini — oddaja resne glasbe, 1/4. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 15.00 Pariz: Tenis Grand Slam, finale (m). 19.30 Dnevnik. 20.05 ril Fly Away, serijski film, 1/10. 21.00 Potopis. 21.35 Murphy Brovvn, humor, serija, 2. 22.05 Murder by Decree, kanadsko-britanski film. 00.05 Jazz. SAT 1 6.00 Enterprise. 6.50 Otroški program: Zaljubljen v čarovnico, Grisu, Silver-hawks, Batman. 11.00 Hotel mrtvih gostov, ponovitev filma. 12.40 Kino. 13.05 Zdravje (Susane Holst). 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise (Star Trek). 15.00 Godzila, morska pošast, japonska grozljivka, 1966. 16.35 TV-stava. 17.10 Wichita, vestem, 1955 (Joel McCrea, Vera Miles). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Študent prosjak, glasbeni, 1956 (VValtraut Haas, Elma Karlo-wa). 22.00 Cotton Club, gangsterski, 1984 (Richard Gere, Diane Lane, Bob Hoskins). 0.15 Hoganovi heroji. Godzila, ponovitev filma. 0.45 RTL PLUS 6.00 Cobi, Lila. 8.00 Za otroke. 8.50 Super Mario Brothers. 9.35 Prijatelji na morju, otroški, 1987. 10.10 Gospa Holle, pravljica, 1963. 11.15 Tednik. 12.10 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče Zunajzemljan, Ultra-man, Munsterji. 14.30 Policijsko poročilo. 14.55 Harry in Hendersonovi. 15.20 Condorman, pustolovski, 1980 (Oliver Reed). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Ibiza. 20.15 Shovvmaster. 21.50 Spiegel TV. 22.35 Rdeči škorpijon, vojni, 1987 (Dolph Lundgren). 0.25 Kanal 4. 1.35 The Riffs 1, akcijski. 1982. PONEDELJEK 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tisoč mojstrovin. 9.15 Katoliško bogoslužje. 10.15 Kulturni zajtrk. 11.15 Olimpiada živali. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Čudovita leta, serija. 13.35 Vztrajni profesor, amer. film, 1962 (Fred MacMurray, Nancy Olson). 15.15 Zanimivosti. 15.25 Prazniki različnih verstev. 15.30 Kai iz zaboja, nemški otroški film. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Klub seniorjev. 17.50 Mladinski magazin. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.20 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.15 Gala večer Haralda Juhn-keja in njegovih gostov. 21.50 Vizije. 22.00 Ameriške sanje, 4. in zadnji del: Ukročena trmoglavka. 22.50 Koncert Franka Sinatre. 23.50 Tiho življenje v kavarni Pingvin, balet. 0.30 Čas v sliki. 0.35 Ex libris. 9.15 Program za otroke. 9.40 Čarobna vrtavka, 1. oddaja. 9.55 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, pon. nem. nadalj. (3/8). 10.55 Tv mernik, pon. 11.10 Forum, pon. 11.24 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.20 Slovenski magazin, pon. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Žerjav. 17.25 Jože Bevc: Ko je pomlad: Mama te želi spoznati, igrana serija, 5/6. 17.50 Vesela srečanja Lukca Kljukca. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Divji svet živali, angl. poljud. serija (8/9). 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 10.30 Politik novega kova, angl. naniz. (10/14). 21.00 Dosje. 21.40 Dušan Jo-vanovič: Sobota dopoldnan, izvirna tv igra. 22.30 Tv dnevnik 3. 23.05 Sova: At Mother's Request, amer. nad., 3/4, Zvezdne steze, 23. epizoda amer. naniz. 0.45 Video strani. 15.10 Oči kritike, pon. 16.00 Sova, pon.: Ameriške video smešnice, 8., At Mother's Request, amer. nadalj., 2/4. 17.30 Športni dogodek, ponov. 18.00 Regionalni programi, Ljubljana: slovenska kronika. 19.00 Videošpon. 19.30 Tv dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Simpsonovi, amer. naniz., 13/13. 20 30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Fantom svobode, franc. film. 23.20 Umetniški eksperimentalni program, Kriminal. 23.50 Video strani. 9.45 Mala kinoteka: Premiera, kratki film. 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Jutrofon. 11.35 Cosby shovv, pon. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Hrvaška v svetu, pon. 13.30 7/7, pon. 13.45 Poročila. 13.50 l'll Fly Away, serijski film, pon. 14.40 Danes z vami UNPROFOR. 15.05 Malavazija. 17.00 Teci, Savo, teci, dokument, oddaja. 17.30 Gremo dalje. 18.30 Santa Barbara — serijski film. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Premiere ki jih ni bilo. Č. Perica: Poligon, tv drama. 21.05 Fallen Idol, angl. film. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. iw ti i 9.00 Čas v sliki 9 05 Kabinet doktor|a Caligarija, nemi film z glasbeno spremljavo, 1919 (VVerner Kraus, Lil Dagover). 10.20 Ekspedicija v magične svetove (Slonokoščena obala). 11.05 Dežela dolin: Salzkammergut. 11.50 Zgodbe in pesmi Ingeborg Bachmann. 12.55 Računalniška animacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Fantič iz Kalabrije, ital. mladinski film (Gian Ma-ria Volonte, Santo Polimeno). 14.30 Stan in Olio, risanka. 15.00 Mali kapitan, risanka. 15.30 Počitnice s Silvestrom, avstrijski filmski festival 1992. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.20 Metamorfoze. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.15 Mož iz La Manche, amer. filmski muzikal, 1971 (Peter 0'Toole, Sophia Loren). 22.10 Beseda in molk, o smislu molitve. 22.55 Rossini: Petite messe solennelle. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Enterprise. 6.50 Otroški program: Zorro, Grisu, Batman, Jeannie. 11.00 Študent prosjak, ponovitev filma. 12.50 Kolo sreče. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Dunajska kri, nemški film, 1942 (Willy Fritsch). 17.05 Fantastično potovanje v telesu, fantazijski, 1965 (Stephen Boyd, Raquel Welch) 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, sin z otoka. 21.15 Svetnik in njegov norec, komedija, 1957 (Gundula Blau, Willy Birgel). 22.55 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Mathias Mueller v Cannesu. 0.10 Filmski ustvarjalci. 0.25 Enterprise. RTL PLUS 6.00 Georgie. 7.00 Poni, risani film. 8.30 Velika deleža malih, otroški film, 1986. 10.00 Kralj Drosselbart, pravljica (Manfred Krug). 11.20 Potovalni kviz. 12.15 Sielman special. 13.15 Nočna patrola, komedija, 1984 14.40 Manekenka, komedija, 1987 (Andrevv McCarthy). 16.15 Feivel, risani film. 17.45 Zabavna oddaja. 18.45 Poročila. 19.15 Moj partner s hladnim smrčkom (K—0), fantazijska komedija, 1988 (James Belushi). 21.10 Gorile v megli, pustolovski, 1988 (Sigourney VVeaver). 23.35 Kulturni magazin. 0.05 Z jekleno pestjo (Death VVarrent), akcijski, 1989 (J. C. van Damme). 1.35 The Riffs 2, akcijski. 14.40 Dosje, ponovitev. 15.20 Sova, ponovitev: At Mother's Request, amer. nad., 3/4; Zvezdne steze, 23. epizoda amer. naniz. 16.50 Svet poroča. 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 Regionalni programi, Koper. Slovenska kronika. 19.00 Orion. 19.30 Tv dnevnik BiH. 20.00 Serijski film. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.00 Omizje, kontaktna oddaja. 23.00 Svet poroča, ponov. 9.00 Silas, serija za otroke, ponov., 4/12. 9.25 Risanka. 9.30 Mali svet. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola, Predmetni pouk: Jezikovno umetniško področje, program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Jutrofon. 11.35 Fopolni tujci, humoristična serija, pon. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponov. 13.45 Poročila. 13.45 Najveličastnejša igra na svetu, serijski film, ponov., 1/2. 14.40 Danes z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija: Batman, serija za otroke, 32/34. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.00 Otroci po vojni, izobraževalna oddaja. 17.30 Gremo naprej. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Stalin, tuja dokumentarna nanizanka, 2/2. 21.00 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 2345 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. 9.25 Zgodbe iz školjke. 9.55 Šolska TV, Boj za obstanek: Zadnji klic za rešitev Kosca. 10.20 Angleščina 54. lekcija. 10.40 Kemija: polimeri. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Da ne bo bolelo, pon., Angleščina v posl. stikih, pon. 12.00 Poročila. 15.10 Ciklus filmov L. Bunuela: Fantom svobode, franc. film. 17.00 Tv dnevnik. 17.10 Lonček kuhaj: Polenta z gobicami. 17.25 Plamenica, angleško-sloven-sko-češka naniz., 4/6. 17.50 M. Lo-oda: Sivčkovi spomini, predstava LGL. 18.40 Alpe—Donava—Jadran. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.30 Oči kritike. 21.20 Za prihodnost narodne galerije. 21.35 J. Sadvvith: Baby H, amer. nadalj., 1/4. 22.25 Tv dnevnik 3. 23.10 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl. naniz., 2/6; At Mother's Request, amer. nad., 4/4; glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Dva plesa iz Labodjega jezera. 9 00 Cas v sliki 9 05 Čudovita leta, serija. 9.30 Najdražja sestra, dopisovanje med angleško in škotsko kraljico. 10.15 Tv v šoli: Instalacije plina in vode. 10.30 Dvojčka, amer. filmska komedija. 12.10 Parad nojev. 12.15 La Grande Nation, dokumentarni film v dveh delih o težavah današnje Francije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Začimbe življenja: Poper (1). 13.35 Urad, urad zadnji del serije. 14.00 Velika dolina, serijski vvestern. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu. 15.05 Otroški spored. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am dam des: Zabava s črko W. 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Šest milijonov sekund, otroška serija. 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Raji za določen čas, 1. del: Srečni vrtnar. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Omožena vlačuga, amer film. 22.50 Odrinjenec, amer. č/b film. 0.15 Petrocelli, kriminalna serija. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Thami VVaimba, južnoafriški umetnik. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Zaljubljen v čarovnico. 9.05 Stan in Olio. 9.25 Dr. Kulani. 10.15 Svetnik in njegov norec, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGy-ver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaže. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče. 20.15 Afriške zvezde, akcijski, 1956 (Joachim Hansen, Marianne Koch). 23.10 Pet pred dvanajsto. 23.35 Nogometni magazin pred EP. 23.50 Poročila. 23.55 Na begu. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9 50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne, magazin. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Kdor se zadnji smeji, kriminalka, 1989 (lan Buchanan). 22.00 Explosiv, politični magazin. 23.00 TV-vročica. 23.55 Poročila. 0.05 Airwolf. 0.55 Grozno prijazna družina. 1.25 Svetleči asfalt. 2 15 Šef. ......HMMHHtfVVVVVV¥WHHflHWWHWHWHHMMMH >f¥¥¥V¥lf¥¥WUUUUUUm fl H nftJOO Kulturni center Ivan Napotnik 9.10 Program za otroke. Čarobni kovček. 9.45 Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 1. oddaja. 10.00 Retrospektiva slovenske opere. W. A. Mozart: Lažna vrtnarica, ponovitev. 11.00 J. Sad-with: Baby M, pon. amer. nadalj., 1/4. 12.00 Poročila. 15.50 Galaktična Odiseja, jap. dokumentarna serija, 9/9. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.30 Film tedna: Alisee, francosko-kanadski film. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.25 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija, 9/26. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, amer. nanizanka, 4/19; Diana, angl. nadalj., 1/10. | IV M « M M lifil 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev. Brez žensk menda ne gre, angl. naniz., 2/6; At Mothers Re-quest, amer. nadaljevanka. 4/4; Glasbeni utrinek: P I. Čajkovski: Dva plesa iz Labodjega jezera. 18.00 Regionalni programi, Maribor. Slovenska kronika 19.00 Psiho. 19.30 Tv dnevnik BiH 20.05 Športna sreda: Stockholm, EP v nogometu, Švedska: Francija, prenos 22.20 Ivo Petrič—Ivo Kosi: Nravi in temperamenti, tv balet. 9.00 Batman, serija za otroke, ponov., 32/34. 9.25 Risanka. 9.35 He-man in Gospodarji vesolja, risana serija, 2/13. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola, Razredni pouk: program za učence 3. in 4. razreda. 11.05 Jutrofon 11 35 Kavarnica Na zdravje, humor, serija, ponov 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponov. 13.45 Poročila. 13.50 Najveličastnejša igra na svetu, serijski film, ponov., 2/2. 14.40 Danes z vami: UNPROFOR 15.05 Šolski spored: Usmerjena književnost danes, 2/4. 15.35 Malavizija, nadaljevanje 17.00 I. Zagrebška brigada, dokument, oddaja. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19 15 Risanka 19 30 Dnevnik 1 20.05 Mlečna cesta, franc. film. 21.50 Glasba. 22.10 Obnova Hrvaške. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop 0.00 Poročila. iS! 9 00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, se rija. 9.30 Francoščina. 10.00 Poletna ovčja pot na Juž. Tirolskem. 10.30 Zadnje potovanje gospe Lambert, amer. film, 1991 (Ellen Burstyn, Walter Matthau). 12.00 Kraljestvo narave: Navada afriških živali. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.00 Mi. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Big Valley (Velika dolina), serijski vvestern. 14.50 Zgledni ljudje vabijo k mizi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nikla-as, fantič iz Flandrije, serijska risanka. 15.30 Skrivnostna buča, lutke. 15.55 Dobro poglej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Šest milijonov sekund, otroška serija. 16.30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Feliks in dve kukavici, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.35 Vreme. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Vedno ni potreben kaviar, nemški č/b film, 1961 (O. W. Fischer, Eva Bartok, Senta Berger). 21.55 Pogledi po strani. 22.05 Model in vohljač, serija. 22.55 Ljubosumje, tri zgodbe o ljubosumnosti, amer. film, 1983 (Angie Dickinson). 0.25 Petrocelli, kriminalka. 1 10 Čas v sliki. 1.15 Leon Ferrari, argentinski slikar. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro, Nemčija 8 30 Jeannie. 9.05 Kino. 9.20 Narodna glasba 10.10 Afriške zvezde, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče 12.40 Tip dneva. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Isola Bella. domovinski, 1961 (Marianne Hold, Paul Hubschmid). 21.55 Akutno, afere, analize. 2230 Schreinemakers v živo. 23.30 EP v nogometu, magazin. 23.45 Poročila. 23.50 Rocco. vestem, 1967 (Anthony Ghidra). 1.30 Tenis. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marsh.J. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Dr. Welhy. 11.05 Tik tak 11.30 Družinski d-oboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips 'C.40 Ivegano1 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 18 45 Poročila. 19.45 Dobri časi slabi časi. 20.15 Grad ob Vrb-skem jezeru, seri|a. 21.15 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV. 23.00 Pa prav A laska, 3C. nadaljevanj. 23.55 Airvvolf. 0.05 Airwolf. 1.00 Grozno prijazna družina. Z nami v deželo jagod Kulturni center »Ivan Napotnik« in NAMA, Veleblagovnica Velenje ^nagrajenci) sta za vse male škrate pripravila zanimivo potovanje v DEŽELO JAGOD. Ta veseli dan bo v soboto, 20. junija, 1992. Program: ob 8.00 — odhod avtobusa izpred Avtobusne postaje ob 9.00 — postanek v Pli-berku (za nakup kanglic) ob 11.00 —Gospa Sveta in odprt muzej starodavnih hiš ob 13.00 —Big Mac v restavraciji McDonald^ v Celovcu Vrb- ob 15.00 —z ladjo čez sko jezero ob 17.00 —Dežela jagod — paša in nabiranje za s seboj ob 19.00 —Ljubo doma kdor ga ima Cena izleta: 700 SLT V ceni ni zajeta vstopnina v muzej, restavracija, vožnja z ladjo in jagode, ki jih odnesete s seboj. Prijave sprejema Kulturni center Ivan Napotnik. Število je omejeno na 20 oseb. Pohitite! verona 1992 Še vedno se lahko prijavite za obisk dveh čudovitih opernih predstav v Veroni v letošnjem poletju. In sicer: 23. in 24. julij AIDA 20. in 21. avgust LA BOHE-ME. Prijave in informacije na telefon 853-574 ali osebno v domu kulture — pisarna prireditve. AKVARELI NA KONOVEM Zadnji petkov večer je bil lušten kot še nikoli. Pevci Šaleškega okteta so v nabito polnem Planinskem klubu navdušili poslušalce, obiskovalci pa so lahko izbirali tudi med unikatno keramiko in umetniškimi slikami. V Petek, S. junija, ob 20. uri pa bo otvoritev razstave akvarelov Oskarja Sovinca, sicer doma iz Škal. V kulturnem programu pa čaka obiskovalce presenečenje. P ' D. M. Mladi prijatelji iz Pesnice Razveseljujejo staro in mlado Že dve leti je, odkar v sedanji sestavi člani ansambla Mladi prijatelji razveseljujejo bodisi na koncertih, veselicah ali tekmovanjih domače glasbe staro in mlado. Prihajajo iz Pesnice pri Mariboru, priložnost spoznati jih pa so imeli tudi že vsi, ki so bili zdnja štiri leta med obiskovalci srečanja narodnozabavnih ansamblov na Graški gori. So torej narodno-zabavni ansambel, ki igra za vse okuse in vse starosti. Mlade prijatelje druži veselje do glasbe, ime pa je zrcalo odnosov med njimi samimi. Da to, kar počnejo, radi počnejo, dokazujejo s kakovostnim igranjem viž, pa tudi z nekaterimi priznanji. Zmagali so na festivalu v Cerkvenjaku, se na štever-janskem uvrstili v finale, bili med dobitniki bronastega orfeja na ptujskem festivalu, na srečanju na Graški gori pa so »pobrali« prav tako vse možne nagrade in priznanja. Ključ do uspeha? »Morda to«, pravi vodja Ime ansambla Mladi prijatelji iz Pesnice pri Mariboru se svetu narodno-zabavne glasbe pojavlja že več let. V sedanji sestavi pa deluje ansambel dve leti. Sestavljajo ga (od leve proti desni): Ervin Matjašič, Andrej Perkuš, Samo Celan, Zdravko Ovčar, Peter Robnik; čepita pa vodja ansambla Rudi Kraner in Andrej Robnik ansambla Mladi prijatelji Rudi Kraner«, da delamo vse sami: pišemo besedila, jih uglasbimo,... Samo tako melodija zazvenijo tako kot ti hočeš.« Njihov moto je: pridemo tudi na dom. K temu pa ne tako skromno pripisujejo še veliko željo — radi bi posneli svojo kaseto. Predraga je ta stvar samo za njihov žep, zato sedaj iščejo sponzorje. Veliko uspeha pri tem in tudi pri igranju jim želimo! Nastopilo 40 ekip Društvo multipleskleroze e- Letna skupščina v Topolšici Občinska gasilska zveza Velenje in gasilsko društvo iz Šmartnega ob Paki sta minulo nedeljo pripravila občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince. Udeležilo se ga je kar 40 ekip, ki so pokazale kar zvrhano mero znanja in spretnosti v vaji z ve-drovko ter v štafetnem teku. Med šestimi pionirskimi ekipami so slavile pionirke Topolši-ce pred tekmovalkami iz Pesja ter ekipo Šentilja. Pri pionirjih je bila udeležba množičnejša, nastopilo je namreč 11 ekip. Prva tri mesta pa so si razdelili takole: I. Paška vas, Šoštanj, 3. Topolšica I. Pri mladinkah (9 ekip) so svojo nalogo najbolje opravile tekmovalke iz Velenja pred prvo ekipo Škal in Topolšico. Največja konkurenca pa je bila pri mladincih. Od 14 ekip so najbolje odrezali Topolščani, drugo mesto so osvojili mladinci Topolši-ce, tretjo pa Šentiljčani. (tp) V soboto, 6. junija, bo v Zdravilišču Topolšica letna skupščina Društva multiple skleroze Slovenije. Spregovorili bodo o delu in finančnem poslovanju v preteklem letu, delo pa nadaljevali z obravnavo in sprejemom programa dela za letos. Ker bodo delegati v Topolšici dva dni, si bodo v nedeljo ogledali še Savinjski gaj. B. M. Pogovor z dr. Rajkom Pirnatom SDZ — narodna demokratska stranka Velenje vabi svoje člane in simpatizerje, da se v torek, 9. junija ob 18. uri udeležijo občnega zbora. Gost bo tudi dr. Rajko Pirnat. Govoril bo o volilni zakonodaji in lastninjenju. Pogovor bo v skupščinski dvorani občine Velenje. Vabljeni. Izvršni odbor »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje. Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev, trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odpremo: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in zaloiniitvo, na Foitovi 1u v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. * * UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 4. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Trič trač in druge čveke; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 5. JUNIJA: 15.00 Pozdrav: 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 6. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 7. JUNIJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali nova po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 8. JUNIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 9. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost: 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 10. JUNIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Daj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. I 1 K M M 0 [ J REDNI KINO KINO DOM KULTURE VELENJE V nedeljo, 7. 6. ob 10. uri PREDPREMIERA DRUŽINA ADAMS — ameriška komedija. Režija: Barry Sonnefeld. Vloge: Raoul Julia, Anjelica Huston, Christopher Lloyd. Najbolj »popularna« ameriška družina Adams, ki si je ta status pridobila skozi popularno TV nadaljevanko in iz stripov. V veliki in zlovešči graščini, kjer domuje »grozljiva« družina Adams, se življenje odvija povsem običajno. Oče s sabljo napada družinskega odvetnika, mati uživa, ko gleda otroka, ki se igrata nevarne igre, babica kuha grozno hrano, »stvar« tava po graščini in uravnava dogajanje, nekega dne pa se pojavi že pred leti izgubljeni očetov brat. . . Film je pravzaprav parodija na grozljivko in ni priporočljiv za mlajše otroke, ki tega ne bodo razumeli. JFK (Kennedv) — ameriški, drama. Rež V nedeljo, 7. 6. ob 18. uri Ponedeljek, 8. 6. ob 20. uri Sreda, 10. 6. ob 18. uri JFK (Kennedy) — ameriški, drama. Režija: Oliver Stone Vloge: Kevin Costner, Kevin Bacon, Tommy Lee Jones Preiskava o atentatu na ameriškega predsednika Kennedyja. Oscar ' 92 za fotografijo in montažo! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 6. 6. ob 17. uri JFK (Kennedy) — ameriški, drama. Nedelja, 7. 6. ob 11. uri dopoldan v predpremieri DRUŽINA ADAMS — ameriški, »grozljiva« komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 5. 6. ob 20. uri JFK (KENNEDY) - ameriški, drama. Večer plesnih skupin Tudi letos se nam bodo predstavile velenjske plesne skupine, ki jih ni malo, pa vendarle delujejo nekako v senci dogajanja. Jutri zvečer ob 19. uri se bo v Kulturnem domu v Velenju pričel večer, v katerem se nam bodo predstavile plesne skupine jazz in modernega plesa. Kar nekaj jih je; Jazz skupina CSŠ, Jazz skupina plesne šole Urška, plesni skupini Glasbene šole Velenje, Media, Gib, skupina 1. d. razreda Gimnazije Velenje ter gostje iz Ptuja — Nina Meško in teater III. V avli Doma kulture pa bo postavljena likovna razstava učencev OŠ Miha Pintar-Toledo z naslovom »Za (bš) tel. 883 481, 888 480 Ui^idkfe ocjtas, ocjtas u naX aas PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE št. 525 na ime Amalija Šmigoc, Pernovo 27 a Žalec. STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za obrt, na zelo ugodni relaciji prodam. Telefon med tednom dopoldne ©714-141 interna 39. NOV ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE in dvoredni pletilni stroj Re-gina, prodam. Informacije po © 851-402 zvečer. KUPIM OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO do 200 DEM in vrtno kosilnico do 100 DEM. © 858-285. ČOLN MAESTRAL 9 in motor Tomos 4 z vso opremo, zelo ugodno prodam. © 850-746. KUHINJSKE ELEMENTE, spodnje, zelo ugodno prodam. Baron, Šercerjeva 20 Velenje. MARIJA ŠPEGEL IZ MU- TE obvešča, da bo prodajala 5 mesecev stare kure nesnice, ki že tešejo v nedeljo dne 7. 6. 92 ob 9. uri v Šaleku pri Kolavtarju. Informacije po ©0602-61-202. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE št 1351, Paška vas —Gorenje- na ime Ev-gen Rogelšek. OTROŠKO POSTELJICO S POSTELJNINO PRODAM © 855-090. LOKAL V LOKOVICI PRODAM ALI DMA V NAJEM. © 882-733 od 15. ure dalje. 400 KOSOV OPEKE, 24x12x7, prodam po ugodni ceni. © 855-236. TELICO SIMENTALKO težko 300 kg prodam. © 888-181. JUGO 45, letnik 91, registriran do 4/93, prevoženih 4200 km, prodam. © 852-523 popoldan. JUGO 55, rdeče barve, star dve leti, po ugodni ceni prodam. © 853-183, od 15. ure naprej. IŠČEM DEKLE ZA HONORARNO DELO v trgovini. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Honorar«. PAPAGAJ d.o.o. Janka Ulri-ha 40, Velenje, vpisuje za poučevanje glasbe za šolsko leto 92/93 učence vseh starosti in za različne instrumente. Vse informacije dobite po © 857-379. Občina Velenje: Zdravstveni dom-Zdravniki: Četrtek, 4. junija — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Natek, nočni dr. Seher in dr. Zupančič Petek, 5. junija — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Janežič, nočni dr. Kozorog in dr. Rus Soboto, 6. junija in nedeljo, 7. junija — dr. Slavič nočni in dr. Jonko Ponedeljek, 8. junija — dopoldan dr. Natek, popoldan dr. Žu-ber, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Zobozdravstvo: V nedeljo, 7. junija — dr. Danica Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 5. junija do 12. junija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704. Občina Mozirje: Do 7. junija*— Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 8. junija do 14. junija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. 1 TOPLOTNA TEHNIKA toni: <■„„ Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. ©L DOM SERVIS ZLATKO SOBOTA vodovod — toplovod — pleskanje — opaži — ploščice — ograje — stopnišča Kardeljev trg 3, 63320 Velenje, tel. (065) 857-668 Občina Velenje Poroke: Martin Fajdiga, Skorno pri Šoštanju 63/a in Karmen Košir, Skorno pri Šoštanju 63/a, Zlatko Drofenik, Janškovo selo št. 19 in Vesna Avberšek, Paka pri Velenju št. 30/d, Franjo Borovnik, Velenje, Kersnikova c. št. 13 in Gabrijela Pustinek, Velenje, Kersnikova c. št. 13, Anton Te-pež, Velenje, Cankarjeva c. št. 2/b in Alenka Florjan, Velenje, Cankarjeva c. št. 2/b, Zvonko Je-raj, Velenje, Kidričeva c. št. 3 in Stanka Oštir, Velenje, Selo št. 4, Edvard Vinder, Gotovlje št. 82 in Vasilija Novak, Podlog v Savinjski dolini št. 37, Emsud Buljuba-šič, Ljubljana, Kotnikova ul. št. 6/a in Brigita Potočnik, Ravne št. 141, Boris Horvat, Velenje, Stantetova ul. št. 11 in Tatjana Pečovnik, Velenje, Stantetova ul. št. II. Občina Mozirje: Poroke: Boštjan Erjavec, roj. 1961, Robanov kot 22 in Mira Prepadnik, roj. 1957, Robanov kot 22, Alojz Žižek, roj. 1969, Mozirje, Na Tratah 7 in Suzana Petrovič, roj. 1969, Mozirje, Na Tratah 7, Ivan Atelšek, roj. 1965, Šmihel nad Mozirjem 3 in Tatjana Bastl, roj. 1965, Bočna, Delce 7, Branko Potočnik, roj. 1963, Dobrovlje 29 in Barbara Slokan, roj. 1970, Pa-rižlje 6, Ivan Lesjak, roj. 1969, Florjan 27 in Stanislava Kranjc, roj. 1969, Nazarje, Lesarska cesta 31, Franjo Pukart, roj. 1961, Varpolje 32 in Cvetka Pečnik, roj. 1963, Varpolje 32, Igor Kalin, roj. i 965, Spodnje Kraše 37 in Martina Zidarn, roj. 1971, Ra-degunda 27. Dopisujte v Naš čas V SPOMIN na obletnico smrti v« Malci Ojsteršek drage žene, mamice, orne, sestre in tašče VSI NJENI! V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Jože Turnšek 2. 3. 1930—7. 6. 1991 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, darujete cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI NOV FRIZER i SALON KARMEN ki ga boste našli na Ljubljanski 6 v Starem Velenju, ni le salon za dame, uredili bomo tudi gospode! Ker v tem delu Veienja še potekajo gradbena dela in je zato dostop otežkočen, vam v Frizerstvu KARMEN ves mesec JUNIJ nudimo 20% popusta za vse usluge. 1 Del. čas: vsak dan od 8.—12. in od 14.-20. ure ob sobotah od 7. do i ure V tem času nas lahko pokliče! po telefonu 858-538 STOPITE V POLETJE Z NOV O, SODOBNO PRIČESKO V SODOBNO UREJENEM FRIZERSKEM SALONU KARMEN V STAREM VELENJU! Priporočamo se — frizerstvo Kit, men Meh. Dink\ KARDELJEV TRG 1, Ve lenje, tel: 851-476 Papirna galanterija v designu Guns n'Roses prodajalna w&iti Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tel.: 0602/ 55-237 ROTOVN1KOVA JAMA Z OKREPČEVALNICO vabi vse ljubitelje podzemnih lepe:, da si ogledajo KRAŠKI BISER ŠALEŠKE DOLINE, vsak t! in od 9.~21. ure. Za večje skupine je zaželjeno, da se predhodno najavijo na tel: (063) 881-392. Vljudno ste vabljeni! Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! Spoštovane kupce obveščamo, da vam VEGRAD — DISKONT, Velenje, Stari trg 35, nnudi po izredno ugodni ceni: — naravno žganje Lozovača samo po 270,00 SLT/1 — laško pivo po 31,70 SLT — gambrinus — Mariborsko pivo po 28,50 SLT — vse vrste vin od 67,90 do 217,20 SL T — pralne praške od 499,00 do 758,60 SLT ~ sokove od 71,80 do 198,20 SLT NAKUP NAD 3000,00 SLT omogočamo na dva čeka. Se priporočamo za obisk in nakup! AVTOELEKTRIKA HRIBARŠEK IVAN Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lip-je 57, tel.: (063) 851-985 Trgovin« z metanlm blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-M8 GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9,—21. ure, ob nedeljah od 12,—20. ure, ob sobotah zaprto NOVE MOŽNOSTI ZA POSLOVNO ALI TURISTIČNO POTOVANJE B A^K,A abanka d.d. Ljubljana PRIVREDNA BANKA ZAGREB d jI. V ISTARSKABANKAdJ. PULA so podpisale sporazum, po katerem lahko od 1. junija 1992 poslujete s čeki ABANKE tudi m Hrvaškem. POSLOVANJE JE ENOSTAVNO ABANKA Vam za potovanje m Hrvaško nudi možnost poslovanja s čeki. Tako boste odslej lahko uporabljali poseben • turistični ček za dvig gotovine ali plačilo storitev in, kar je še posebna prednost, • ček Vašega tekočega računa ABANKE! Za dodatna pojasnila obiščite katerokoli enoto ABANKE v Sloveniji. Zanimivo le v prvem delu Gorica :Rudar 1:1 (1:1) Nogometaši Rudarja so v soboto gostovali pri četrtouvrščeni Go nci in se domov vrnili s točko. Srečanje je bilo zanimivo le v prven polčasu, ko so gledalci videli tudi oba zadetka. Velenjčani so si v ten delu priigrali vqč lepih priložnosti kot domačini, vendar so slednii kljub temu povedli, gostje pa so izenačili malo pred odmorom, ko jc*s prostega strela izredno zadel kapetan Cvikl. V nedeljo bo v Velenju gostovalo moštvo Kopra. Sedaj v kvalifikacije ERA Šmartno :Papirničar 0:0 Nogometaši ERE Šmartnega so v nedeljo sklenili tekmovanje v medobčinski nogometni ligi. Prvo mesto so si zagotovili že zdavnaj prej in so v zadnjih kolih najbrž bolj mislili na bližnje kvalifikacije, v katerih si želijo izboriti mesto v višjem rangu tekmovanja. Tako so v zadnjem kolu pred svojimi navijači s Papirničarjem iz Radeč igrali le 0:0; Radečani so sicer osvojili drugo mesto, vendar z ogromnim zaostankom. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Celje Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih iz Celja bo ob letošnjem tednu slepih pripravila srečanje članov s področja občine Mozirje. Ta bo danes (v četrtek) ob 13. uri v kulturno-razstavnem prostoru mozirske občinske knjižnice. Z njim želijo približati problematiko oseb prizadetih na vidu širši javnosti, hkrati pa prikazati utrinke iz njihovega vsakdanjega življenja in dela. Kulturni program z naslovom Trenutek svetlobe-življenje široka cesta bodo ob tej priložnosti pripravili učenci Centra slepih in slabovidnih iz škofje Loke ter člani medobčinske tovrstne organizacije Celje, (tp) Našli mrtvega novorojenčka Torkov dopoldne bo eden od voznikov, ki vozijo smeti na odlagališče komunalnih odpadkov v Velenju, še dolgo pomnil. Ko je hotel tovor stresti z avtomobila, je na tleh v polivinilasti vrečki zagledal trupelce novorojenčka. Kaj je neznano mamico pripeljajo do tega koraka, do zaključka redakcije nismo mogli izvedeti, dogodek pa proučujejo delavci Uprave za notranje zadeve Celje. Hkrati prosijo vsakogar, ki bi lahko pomagal pri razjasnitvi okoliščin tega dogodka, da informacije posreduje na najbližjo postajo milice. (sv) Veliko firbcev, malo avtomobilov Lepi in topli dnevi so pravšnji tudi za ogled katerega od avtomobilskih sejmov v tem času. Nekateri resni kupci se odpravijo na sejme rabljenih avtomobilov v Celje, Maribor in celo v Ljubljano, tisti pa, ki jih bolj zanima kakšne so cene rabljenih avtomobilov in koliko še velja njihov, se odpravijo kar na velenjski avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano. Tudi mi smo se v nedeljo odpravili pred Rdečo dvorano in bili presenečeni nad tako majhnim številom avtomobilov, le okoli 30 jih je bilo. Krasile so jih registrske tablice Slovenj Gradca, Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Celja. Na sejmu je bilo tudi veliko nedeljskih sprehajalcev, firbcev po domače. Seveda je bilo tudi nekaj resnih kupcev in kljub visokim cenam je nekaj železnih konjičkov vendarle zamenjalo lastnika. Poglejmo še nekaj cen: Zastava GTL, 1984, 250.000SLT, Zastava 101 GTL, 1988, 5000 DEM, 126 PGL, 1988, 2900 DEM, Jugo Florida, 1989, 7000 DEM, Renault 4, 1981, 1950 DEM, Lada karavan, 1986. 4200 DEM, VW hrošč, 1970, 1350 DEM, Nissan sani avtomatic, 1988, 14.000 DEM, Audi 100 CC, 1987, 19.500 DEM, Opel astra, 1992. 26.000 DEM, motorno kolo ETZ 250, 1983, 1000 DEM. B. M. V Ljubljani v Slovinovi kleti, ki je pokrovitelj »Pokala Cockte«, so razglasili rezultate tega tekmovanja in obenem rezultate pokala planiških spakalnih šol. Med velenjskimi skakalci so se s prvimi mesti izkazali Luka Ograjenšek, Milan Živic in Rolando Kaligaro. Izkazali so se tudi drugi mladi skakalci, vse-ekipno pa je Velenje zasedlo 4. mesto. Rezultati — pionirji do 11 let: 1. Živic, 10. Zunič, 12. Zorko; ekipno 2. mesto, do 12 let: I. Ograjenšek, 4. Jerele, 6. Hriberšek, 12. Miklavžina, 14. Zapušek; ekipno 1. mesto, do 13. let: 6. Ograjenšek, 9. Jerele, 11. Kokolj; ekipno 3. mesto, do 14 let: 8. Jerele 9. Kadliček; ekipno 4. mesto, do 15 let: 5. Iršič, 10. Ceh, 14. Spegelj; ekipno 4. mesto, do 16 let: 4. Kaligaro, 14. Iršič; ekipno 3. mesto, mladinci do 18 let: 10. Jerman, 15. Oblak; ekipno 3. mesto, rezultati pokala planiških skakalnih šol: pionirji do 11 let: 1. Živic; do 12 let: 1. Ograjenšek; do 13 let: 3. Ograjenšek; do 14 let: 5. Jerele; do 15 let: 4. Iršič; do 16 let: 1. Kaligaro. Na podlagi teh rezultatov so velenjski skakalci uvrščeni v naslednje reprezentance in selekcije: v mladinsko Kaligaro in Jerman, v nordijski kombinaciji Jelen, v 1. slekcijo planiških šol Iršič, Spegelj, Lipičnik in Čeh, v 2. David Jerele, Kadliček in Ograjenšek ter v 3. Klemen Jerele, Kokalj, Hriberšek in Miklavžina. Jože Ograjenšek Zgornja Savinjska Pentatlon Stadionski motokros Razburljivo kot še nikoli Tako zanimive in razburljive dirke v motokrosu kot je bila v nedeljo na prvi tekmi za letošnje državno prvenstvo v stadionskem mo-lokrosu na Trebeliškem ne pomnijo tudi najbolj vneti ljubitelji tega športa, prav na Trebeliškem pa takšne dirke gotovo še ni bilo. Največ zaslug za razburljivost in užitke vseh gledalcev imata odlična tekmovalca Kampuš iz Radencev in Avbelj iz Lukovice, pa tudi domačin Založnik je prispeval svoje k enkratni tekmi. V razredu do 125 ccm je nastopilo 18 tekmovalcev v dveh skupinah. V eni ie bil najboljši Kragelj iz Orehove vasi, v drugi pa Kam-puš. V finalni dirki v tem razredu je imel nato Kampuš veliko smolo. Takoj po štarfu je padel in nato še enkrat, a je z drzno in navdušujočo vožnjo iz kroga v krog prehiteval tekmovalce in na koncu kljub vsemu osvojil drugo mesto, zmagal je Kragelj, Velenjčan Založnik pa je bil peti. V razredu do 250 ccm je zmagal Avbelj, nato pa je sledila najbolj razburljiva, privlačna in zanimiva dirka nedeljske dirke na Trebeliškem — superfinale, v katerem so nastopili najboljši iz obeh razre-lov. Avbelj in Kampuš sta se nenehno menjavala v vodstvu, v zad-ljem ciljnem skoku pa je bil Kampuš s šibkejšim motorjem za slabo dolžino motorja hitrejši in je zasluženo zmagal. Dodati moramo, da so se prireditelji — zagnani člani Avto moto društua šaleška dolina iz Velenja — kot že ničkolikorat doslej tudi v nedeljo izkazali z dobro izvedbo tekmovanja (pokrovitelj ene od dirk je bil tudi Naš čas), tudi s tem, da so na koncu priredili še tekmo za najbolj atraktiven skok in nagrado zanj je dobil član domačega društva Gašper Založnik. Rezultati — 125 ccm: I. Kragelj (Orehova vas), 2. Kampuš (Radenci], 3. Cerar (Lukovica), 5. Založnik (šaleška dolina); 250 ccm: 1. Avbelj (Lukovica), 2. Simčič (Novo mesto), 3. Jelovšek (Slovenske Konjice); superfinale (125 in 250 ccm); 1. Kampuš (Radenci), 2. Avbelj (Lukovica), 3. Kragelj (Orehova vas), 4. Peršom (Slovenske Konjice), 5. Založnik (šaleška dolina), (vos) dolina 92 , V soboto in nedeljo bo gotovo zelo zanimivo v Zgornji Savinjski dolini, od Mozirja do Logarske doline. EP-SI iz Nazarij in RTC Golte bosta organizirala drugi pentatlon — zelo zahtevno športno-rekreacijsko tekmovanje, ki zajema pet disciplin: cestno kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, kajakaštvo, gorski tek in jadralno padalstvo. Lani so pentatlon pripravili prvič in bili presenečeni nad številno udeležbo, saj je prišlo kar 40 ekip in 160 tekmovalcev. Letos bo odziv še večji, saj bodo nastopili tudi tekmovalci iz Nemčije, Avstrije in Švice. Prireditev se bo začela v soboto, 6. junija, v popoldanskem času. Na prostoru ob Savinjskem gaju bo velika zabavna in sprostitvena prireditev z mnogimi znanimi nastopajočimi in gosti, zares pa se bo pričelo v nedeljo. Ob 8. uri bodo v Mozirju na pot do Logarske doline (42 km) krenili kolesarji. Pri odcepu za Matkov kot se bo pričela 29 km dolga etapa gorskega kolesarjenja do Sv. Duha in Solčave ter po glavni cesti do Luč. Tu se bo pričela tretja etapa — 13 km dolga proga za kajakaše do Šport centra Prodnik v Juvanju kjer bo začetek četrte, najbrž tudi najbolj zahtevne etape, 10 km dolgega gorskega teka do Mozirske koče na Golteh. V zadnji etapi bodo na vrsti jadralni padalci. Najprej se bodo spustili do Smihela, se vrnili nazaj na izhodišče in nato zajadrali do nogometnega igrišča v Mozirju. Seveda to ne bo vse, saj se bo v Mozirju ves čas dogajalo kaj zanimivega in zabavnega, možno bo tudi sprotno spremljanje tekmovanja. Vsekakor bo to ob ostalem izredna predstavitev Zgornje Savinjske doline obiskovalcem od blizu in daleč ter iz tujine. Smučarski skoki Priznanja za minulo sezono modro bela kronika VLOM V AVTOMOBIL V noči iz 24. na 25. maj je neznanec vlomil v parkirano osebno vozilo Zastava 126 P na Jenkovi cesti v Velenju. Razbil je trikotno okno, odprl vrata avtomobila, iz njegove notranjosti pa odtujil avtoradio, kasetofon ter zadnjo levo zaključno luč. Lastnika vozila Ž. R. je oškodoval za okrog 5 tisoč tolarjev. HUDO TELESNO POŠKODOVAN OTROK Pred tednom dni, ob 12.30, je voznica osebnega avtomobilaRo-mana Žnidar (39) let iz Velenja vozila iz smeri Jenkove proti križišču s Koroško cesto. V bližini Era Nama ji je nenadoma z njene desne strani prečkal cesto še ne 5-letni deček — begunec-M. D. Pri trčenju je ta zadobil hude telesne poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. DELOVNA NEZGODA V GORENJU Previdnost je mati modrosti pravijo. Žal, tega vsi ne upoštevajo dosledno. Kajti, če bi, potem se delavki D. O.' iz Velenja ne bi dogodilo to, kar se ji je. 28. maja zjutraj je v hali Gorenjeve Notranje opreme skupaj s sodelavcem delala na tračni žagi. Med delovanjem te je čistila okolico v bližini žaginega lista. Zaradi neprevidnosti je list zadela in ta ji je odrezal dva prsta na desni roki. Zdravi se v celjski bolnišnici. TUDI ALBUMI SO ZANIMIVI Prejšnji ponedeljek je M. Z. iz Metleč pri Šoštanju prijavil krajo dveh albumov z znamkami. Ker gre za večjo filatelistično vrednost, so se velenjski policisti takoj lotili iskanja dolgoprstneža. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je to storil njegov sorodnik, mladoletni B. P. Vse kaže, da ta ni tako nedolžen, in da ima na vesti še nekaj kaznivih dejanj. Počel pa naj bi jih v družbi J. D. Z LOPATO PO GLAVI! Spori zaradi zemlje danes niso tako redki »dogodki«. Zanimivo pri tem pa je, da jih poskušajo sprti rešiti med sabo s silo. Tako je bilo tudi sredi prejšnjega ted- na, kjer sta se v Podgori pri Smartnem ob Paki sprla I. C. in F. R. Njun besedni dvoboj zaradi zemlje je prerasel v pretep, v katerem je prvi z lopato udaril po glavi svojega nasprotnika. Svoje bodo sedaj rekli še ustrezni organi.. STIKALA IN PRETEP Prejšnji četrtek zvečer se je na velenjski policijski postaji oglasil J. P. iz Šaleka. Seveda ne brez razloga. Dežurnemu je povedal, da ga je pretepel sosed S. R. Vzrok storjenega dejanja pa naj bi bil očitek, da je stikala, ki jih je vgradil v bloku, »prinesel« iz šo-štanjskih termoelektrarn, kjer je zaposlen. S. R. se bo tako moral sedaj zagovarjati še pred sodnikom za prekrške. DRZNA TATVINA Čudne reči se ne dogajajo le na zahodu, ampak tudi pri nas. J. K. iz Zavodenj že ve, da je temu res tako. 29. maja je namreč na šoštanjski pošti dvignil pokojnino in se od tam napotil počasi proti domu. Ker pot ni tako kratka, je štopal avtomobil, ki je pripeljal mimo. Voznik zastave 750 mu je prijazno ustavil, ga povabil v notranjost, nato pa urno odpeljal do gostilne Janez v Lajšah. Pomenka ob kozarčku je bilo hitro konec in od tam sta voznik in sopotnik nadaljevala pot proti cilju. A, glej ga zlomka. Ko je J. K. izstopil iz avtomobila, je neznani voznik zahteval plačilo za taksi vožnjo. Ker prvi njegovega ukaza ni ubogal, si je vzel »svojo pravico« sam in sopotnika olajšal za okrog 20 tisoč tolarjev ter odpeljal neznano kam. ZA OKROG 150 TISOČ TOLARJEV ŠKODE Toliko naj bi po ocenah znašala škoda, ki naj bi jo povzročili otroci iz bližnjih blokov na Cesti talcev 18 v Velenju s svojo igro v kontejnerju, last velenjskega Ve-grada. Iz njega naj bi od meseca marca letos dalje odnašali spravljene stvari, marsikaj pa tudi uničili. VLOM SKOZI OKNO Osumljenca B. O. in K. K., oba iz Velenja, bosta morala za okrog 7 tisoč tolarjev vredno blago »ubrati« kar nekaj poti roke pravice. Prejšnji petek zvečer je prišel do vratarnice RLV jame škale B. O. in tu našel K. K. Vse kaže, da sta se že prejšnji večer dogovorila za skupno akcijo. Tako je B. O. vlomil skoLi okno v skladišče opreme, last bivše Re-kove Družbene prehrane, sedaj podjetja Gost. Od tu je odtujil tri cvetlična korita za rože skupaj s podstavki (vredna naj bi bila 7 tisoč tolarjev) in jih podal K. K. Toda, v sklepnem dejanju nista imela sreče, kajti zalotil ju je F. M., ki je odgovoren za omenjeno opremo in akcije je bilo v hipu konec. PESTER VIKEND Kar pester minuli vikend sc imeli delavci velenjske policijske postaje in za to se upravičene sprašujejo, ali ni imela pri razgibanosti prstov vmes polna luna. Tako so morali prejšnji petek po sredovati na Jenkovi cesti v Velenju, kjer je I. K. motil ostale so- stanovalce. Ob 23.40 je namreč še vedno preglasno vrtel svojo glasbo in jih tako motil pri nočnem počitku. Pred sodnika za prekrške bo moral v bližnji prihodnosti tudi I. B., prav tako iz Jenkove v Velenju iz istega razloga. Pridružil se jima bo še E. R., ki ga vratar samskega doma na Kidričevi v Velenju ni mogel ukrotiti isto noč. Zaradi preglasne glasbe v neprimernem času pa se bo moral pred sodnikom za prekrške zagovarjati še M. I. Enako pot pa bosta morala prehoditi še M. M. ter njegov prijatelj, ki sta pred lokalom Tinca prejšnjo nedeljo pretepla para V. in D. V. in D^ ter M. Š. iz Velenja. Ti naj bi ju izzivali. Nesreča s pobegom Prejšnjo soboto, nekaj čez 18. uro, je na Kardeljevem trgu, ki je zaprt za ves promet, neznani voznik motornega kolesa zbil 7-letno deklico F. I. Ta je v neseči dobila lažje telesne poškodbe, voznik pa je pobegnil s kraja nesreče. Motorno kolo je bilo črne barve, tudi motorist naj bi imel črno čelado oblečan pa v jeans oblačila in kratko pristriženih las. Kdor bi karkoli vedel o neznanem vozniku, naj to sporoči na *aj(»ližjo policijsko postajo.