TRGOVSKI UST Cascpfs za trgrovino, industrijo in obrt. Uredništvo 'in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Teleion št. 552. JURIJANA, 22. aprila 192«. Telefon št. 552. ŠTEV. 47. Rezultati trasiranja zvez za podaljšanje dolenjskih železnic na reško progo. O razvoju in današnjem stanju vprašanja podaljšanja železnic na reško progo je podal tajnik g. Ivan Mohorič v seji industrijskega odseka dne 22. aprila 1926 izčrpno poročilo. Po podatkih Direkcije za gradnjo novih železnic v Beogradu je prišla državna uprava pri reviziji v privatni režiji tra-siranih prog, odnosno pri samostojnem trasiranju posameznih varijant v državni režiji do sledečih rezultatov glede projektiranih zvez dolenjskih železnic na reško progo. dolžina dolžina 1 rr v proge: tunelov: »• Kočevje—Brod-‘Maravice 30 - 500 km 11.098 m O ^ocevje—Vrbovško 44-776 kim (».+10 m 4 nočen/je—Straža 41—100 km 2.920 nt 7: Vpni?nveli— Ogulin 40—900 km 1.680 m Lukov. Dol 18—790 km C Kočevje—Brod-„ “oravlce -• Ko-Cevje Vrbovško «. Kočevje—Straža L Črnomelj—Oguli n 5- Vinica—Lukov Dol 1. Kočevje—Brod-Moraviee 2. Kočevje—Vrbovško 3- Kočevje—Stražil l' V»°?melj-Ogulin i n ica—L u ko v >D ol število kvadratura viu- viaduktov: duktov v vzdolžnem profilu in- 17 37.185 10 22.495 2 13.280 2 17.420 2 13.560 zemeljska Gradbeni stroški dela inn brez voz. p.arka in tračnic Din 1.515.000 1.361.000 881.000 878.000 400.000 360.000.000 252.000.000 129.000.000 108.000.000 40,000.000 ^v£eh podatkov sledi, da je zveza a vr°d-Moravice, katera se navadno vznacuje pod imenom Kajfež-Mussilo-(re. Pr°ge najdražja, najdaljša in v & adbenem oziru najneugodnejša. Dol-.ina tunelov znaša za ca 90% več kapro ,"a pro8i Kočevje—Vrbovško. rpč1' , ' stroški so za 108 milijonov ime' .P1'! takozvani Klodič-Hrova- i progi iz Kočevja na Vrbovško, ki J udi v Blairovem posojilu uzakonje- bi bi prišle v poštev za izkoriščanje predmetnih rudišča, in to: 1. Država eksplcatira ta rudišča samo v svrho prodaje železnih rud in obdrži eksploatacijo, kakor tudi prodajo v svoji lastni režiji. 2. Država odstopi prodajo in eksploatacijo rudišča v najem privatniku. 3. Država pristopi sama k ustanovlje-nju železarske industrije in ustavi direktno prodajo rud. 4. Država prepusti fundacijo železne industrije privatni inicijativi na ta način, da ji brezplačno prepusti izkoriščanje rudišč v svrho oskrbovanja lastne železarske industrije, dovoli svobodno predajo in izvoz surovega železa, polfa-brikatov in gotovih proizvodov, zabrani pa izvoz rude, Ad 1. To, kar je pod to točko predloženo, prakticira država dandanes. V Va-rešu, kjer je rudnik rudarsko tehnično popolnoma moderno urejen, se vrši eksploatacija izmenično na sideritih, limo-nitih in hematitih. Med tem ko prvi dve vrsti rud, ki tudi glede vsebine železa trgovinah z mešanim blagom znaša prirastek v zadnjem polletju 63 obratov. V rokodelskih ob rtih je beležiti največji prirastek 104 obratov v čevljarski stroki, pri šiviljah 107, pri mizarjih 47 in pri krojačih 33. Zaposlenost posameznih strok v Sloveniji. V toku lanskega leta in letošnje zime je v nekaterih panogah naše industrije prišlo do znatnejših redukcij, ki se najbolj občutijo v premogokopni industriji, v keramični in transportni stroki in v usnjarski industriji, dočim je v ostalih panogah položaj ostal neizpremenjen, odnosno se je celo izboljšal. Najboljši pregled tega gibanja nam nudi primera stanja zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v letu 1922 v sredi inflacijske konjunkture in začetkom pomladi letošnjega leta, ki izkazuje: Stanje zavarovancev dne Stroka 1 • I. do 30. VI. 1922 1. IV. 1926 Artistična 228 89 Dekorativna 329 553 Dninarji 12.802 11.980 Električna 649 643 Grafična 363 1.102 Kamnoseška 1.834 840 Kemična 602 3.404 Keramična 4.978 1.888 Kovinarska 5.741 7.181 Lesna 4,395 4.654 Oblačilna 1.974 9.195 Stavbena 1.410 3.736 Tekstilna 846 4.239 Trgovska 2.994 3.938 Transportna 3.333 705 Uradniška 2.817 2.146 Usnjarska 3.790 2.502 Varnostna straža 394 113 Živilska 1.299 5.960 Razne — 393 Rudarska 381 391 Skupaj 51.159 65.652 TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju. MEDNARODNA PROMETNA KONFERENCA. Te dni se vrši v Parizu mednarodna konferenca, ki se posvetuje o reviziji mednarodne avtomobilne pogodbe, sklenjene v Parizu leta 1909. Seje se vršijo deloma v zunanjem ministrstvu, deloma pa v ministrstvu javnih del. Namen konference je ta, da bi mednarodni cestni promet kolikor mogoče poenotila, posebno še vzorce za mednarodne vožnje izkaze, tako glede voza kakor glede voznika. Francija predlaga trikotne svarilne talile ob cestah, dalje splošni prometni kodeks, v katerem naj bi bile urejene pravice in dolžnosti vseh onih, ki ceste uporabljajo, in to v vseh državah enako. To ho pa težko doseči, saj so celo v notranjosti posameznih držav samih nasprot-stva nepremostljiva. O uspehu konference bomo poročali. Trgovinski stiki s Turčijo. Turčija je v zadnjem času povišala svojo uvozno carinsko tarifo glede vseh predmetov za približno 60%. Na vlogo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se čimprej pristopi k ureditvi trgovsko-politienih odnošajev s Turčijo, je ministrstvo inostranih del odgovorilo, da bo vprašanje do definitivne sklenitve trgovinske pogodbe skušalo urediti potom izmenjave not na podlagi klavzule največje ugodnosti. DELO TARIFNEGA ODBORA. Prvi dve sekciji tarifnega odbora sta imeli od 12. do 16. t. m. seje na Sušaku. Razpravljalo se je o tarifah za Sušak, Liko in Hercegovino, dalje o tarifah za prevoz žita, moke, gnojiva, cementa in vina. Sklenjeno je bilo baje, da se razširi.tarifna odredila, ki govori o 50% popustu za prevoz gradbenega lesa iz Slovenije preko Rakeka v Trst in na Reko, tudi na Sušak, kar bi ugodno vplivalo na promet v sušaškem pristanišču. — Prihodnja seja tarifnega odbora se vrši od 26. do 28. maja t. 1. v Novem Sadu. Na dnevnem redu so tarifi za žito. Nov carinski zakon na Češkoslovaškem. Uveljavljenje novega carinskega zakona na Češkoslovaškem se je cdgo-dilo do 1. januarja 1928. niso najbogatejše, za izvoz radi velike oddaljenosti ed inozemskih konsumen-tov in dragega transporta ne pridejo v poštev ter se siderit še celo v predvojnih časih ni nikoli izvažal, ampak samo v lastnih pečeh uporabljal, bi imel hema-tit vedno dovolj odjemalcev in se dandanes de faeto tudi izvaža. Toda ker so prodajne cene z ozirom na visoko vrednost naše valute razmeroma le nizke, produktivne prilike pa zaradi manjše notranje vrednosti dinarja ipak precej drage, je dohodek- od te prodaje tako minimalen, da ne stoji v nobenem skladu z ogromno, lajiku in državnemu birokratizmu seveda nevidljivo škodo, ko postajamo vsak dan siromašnejši na najboljši rudi s 60% železa, skoro brez škodljivih sulfidov, žvepla in fosfora in katera nam stoji komaj še v količini dveh milijonov ton na razpolago. Isti in še večji greli se dela v Ljubiji. Ta impozantni rudnik, katerega je prejšnja okupatorna oblast pustila montan-geološko temeljito preiskati po geološki kapaciteti pokojnem dr. Katzerju, ček gar naziranja in računi glede količine rude se dandanes tekom eksploatacije v detajlu potrjujejo. To rudišče je držala ta oblast, četudi je bila v kvantiteti in odlični kakovosti rud popolnoma orientirana, nedotaknjeno kot dobrodošlo rezervo, zlasti za madžarske plavže, ki so se rapidno približavali izčrpanju svojih lastnih rudnikov. Svetovna vojna je faktično absorbirala rudnike železnih rud v današnjih slovaških provincah, kateri so oskrbovali madžarsko železarsko industrijo in že leta 1916 je morala Ljubija priskočiti na pomoč. Vojna oblast je ta rudnik tudi sistematično odkrila ter ga rudarsko-tehnično najmoderneje opremila in eksploatacijo intenzivno forsi-rala. Po dokončani vojni je bil rudnik izven obrata do pomladi leta 1923, torej ravno v onem času, ko so bile cene železnih rud na svetovnem tržišču najvišje, vrednost dinarja pa zelo nizka; nasprotno pa se forsira izvoz dandanes, ko je zunanja vrednost dinarja znatno po-rastln, svetovne cene železnih rud pa so minimalne. Samo ob sebi je umevno, da so iz te trgovine dohodki rudnika iz enakih vzrokov kakor v Varešu neznatni ali pa celo negativni, kar se je v zimskih mesecih ,v Ljubiji efektivno tudi že pripetilo. Ker nam je ta rezerva odličnih in zelo čistih železnih rud z okroglo 50% železa, ki s sideriti vred v dandanes odprtem rudniku Ljubiji ne iznaša več kakor 12 milijonov ten, od katerih odpadeta dve tretjini na siderite, ki imajo največ 38% železa in za izvoz kakor tudi za direktno uporabo v surovem, nepraženem stanju sploh ne pridejo v poštev, in tudi bolj Zasluženo priznanje. Obrtno društvo za Novo mesto in okolico je poslalo Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani naslednji dopis: »Občni zbor »Obrtnega društva za Novo mesto in okolico« je dne 11. aprila t. 1. sklenil soglasno izreci zgornjemu naslovu najtoplejšo zahvalo za energično delovanje v prospeh obrtnega stanu. — Organizacija Obrtnega društva« pazljivo zasleduje delovanje posameznih referentov v prepričanju, da Zbornica po svojih organih stori več nego svojo dolžnost v dobrobit obrtnega stanu, ter da mu zlajšuje težko breme, v katerem se nahaja v sedanjih časih. Enake hvaležnosti smo dolžni vsem onim. ki podpirajo delovanje in stremljenje »Zbornice« v Narodni skupščini, kakor pri ostalih za obrt merodajnih uradih. — S ponosom gleda obrtni stan in njega naraščaj v boljšo bodočnost po zaslugi neumorno vnetih mož, kojdm je bil in bode procvit Slovenskega obrtništva vedno pri srcu. Ne omagati! Po začrtani poti do zmage, to naj bode naš skupni cilj! — Združeni v hvaležni zahvali, prosimo Vaše blago-nakionjenosti v vstrajnosti do uresničenja naših idealov! Z udarnin spoštovanjem za Obrtno društvo za Novo mesto in okolico: Podpis 1. r. t. č. tajnik. Podpis 1. r. t. č. predsednik. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega Sveta. — Piše Just Piščanec. XXVII. Odločba Državnega Sveta št. 38376/24 z dne 21. avgusta 1925. Dne 23. marca 1922 me je carinarnica v Mariboru kaznovala s carinsko kaznijo v iznosu po 1314 Din z motivacijo, da sem v neki deklaraciji ob izvozu prijavil pri nekem vagonu jajc nečisto težo z 10700 kg namesto z 10.945 kg, katera teža se je baje ugotovila pri carinsko-uradnem pregledu. Proti tej kazni sem vložil rekurz na finančno ministrstvo ter navajal: Kot osnovnico za carinjenje vzame carinarnica navadno nečisto težo, katero je železnica ugotovila na svoji mostni tehtnici. Tudi predmetni vagon št. 65158 je stehtala železnica v Mariboru na svoji mostni tehtnici ter ugotovila težo 10945 kg. Po tehtanju je odnosni tehlalni listek prilepila na tovorni list, na katerem sta potemtakem bili razvidni toliko nepravilna^?) teža predajne postaje kakor tudi pra-vilna(?) teža, ugotovljena na ocarinje-valni postaji. Moj pomočnik je pri sestavljanju deklaracije pomotoma navedel težo iz predajne postaje. Očivid-no bi bila morala carinarnica o priliki primerjanja deklaracije z ostalimi listinami to neznatno pomoto takoj videti ter mi v smislu čl. 37. car. zak. tako deklaracijo vrniti kot pogresno in ne vjemajočo se z drugimi listinami. Tega pa carinarnica ni storila ter # oddaljena rudišča v okolici Stare Reke, ki pa dandanes še niso točno preiskana, v rudnem bogastvu ne bodo veliko prekašala Ljubije, v primeri z bogastvom prej navedenih držav res neznatna, bi bil pravi samomor, če bi mi kljub temu, da iz navedenih karakterističnih primerov poznamo tozadevno orientacijo na rudah res bogatih držav, našo razmeroma malenkostno rezervo brezkoristno uničili. Ker torej izvoz rud tudi na našo trgovinsko bilanco nima nobenega vpliva, se mora ta način izkoriščanja naših naj-begatejših zakladov železnih rud v principu zavreči. Ad 2. Ker bi eksploatacija in nelimiti-rani izvoz železnih rud po privatni inici-jativi pri njeni veliko večji trgovski rutini in elastičnosti dovedla še prej do popolnega izčrpanja naših rudnih ležišč, se mora tudi ta pot kot eminentno škodljiva za naše narodno gospodarstvo odkloniti in to tudi v tem slučaju, če bi se privatnik v rekompenzacijo hotel zavezati, da nam na svoj račun postavi kake metalurgične instalacije. Kajti brez lastnih surovin tudi najbolj urejene tovarne in industrijske naprave ne morejo imeti tiste baze rentabilnosti in elastičnosti v prilagodenju gospodarskim potrebam, kakor pa one, ki črpajo iz lastnih pri- vsled- tega oči to postopala proti zakonitim predpisom. Predhodni priziv je Generalna direkcija carin s svojim rešenjem Cbr. 28492 z dne 24. VIII. 1922' zavrnila kot neumesten ne da bi navajala kakšnih proti razlogov. Pritožil sem se na Državni Svet z vlogo izza 25. IX. 1922 navajajoč, poleg gornjih motivov, da carinarnica prigodom svojega rešenja ni postopala po določilih car. zakona čl. 37 niti v smislu o sličnih predmetih že izdanih odločb D. S. br. 7791/1908 in br. 10884 ex 1910, zaradi česar je carinarnica pri tem aktu postopala nezakonito in me kaznovala z neopravičeno globo. Na prednjo pritožbo je Državni Svet z odločbo št. 38376/24 z dne 21. avgusta 1925 izrekel, da je, proučivši kako žalbu, rešenjei ostala akta, našao, da je ožalbeno rešenje pravilno i na zakonu osnovano sa razloga iznetih u njemu(?), radi čega IV. odelenje dr-žavnog saveta resava: da se žalba od-baci.« Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski Privredni pregled« priobčuje o gibanju cen v veletrgovini za mesec marec t. 1. sledeče poročilo: Doba C i _ ~ -s to £ ^ d -2 « -»^3 TP —» K i -D O 3 V Q © a T k 9 s) r-H . cs rž Sl TJ ^2 ^ TJ a >n p, « S bc •- i o povpr. 1913 povpr. 1925 januar 1926 febr. 1926 marec 1926 100 1861 1490 1377 1381 100 1882 1615 1548 1651 100 1633 1533 100 2022 1751 100 1462 1363 100' 100 1969| 1804 1823 1596 153811751 i 1366j 175811550 1538j 1907| 1359| 1718) 1592 Celotni indeks se je napram mesecu februarju t. 1. dvignil za 36 točk ali za 2'2%. Najvišji porast izkazuje skupina stavbenega materijala, v kateri so se cene ob nastopu stavbene sezone dvignile za opeko, pesek, apno itd. Izmed ostalih skupin izkazuje izdaten porast skupina živine in živinskih produktov. Nekaj čvrstejša je cena za poljedelske izdelke, slabša pa je za ko-1 oni jat no blago in za industrijske produkte. Izvoz v marcu je bil živahnejši nego prejšnji mesec, a še vedno slab. Uvoz je omejen na manjše količine sezonskega blaga. ZVIŠANJE CARINE NA FRANCOSKEM. Dne 3. aprila t. 1. sklenjeno povišanje carine za 30% je stopilo v veljavo dne 7. aprila t. 1. Vlada je povišanje utemeljevala s tem, da je treba v papirnatih frankih določeno carino vsled devalvacije valute in porasta cen prilagoditi izpremenjeniin razmeram. V 1.1913 je znašala carina 8-8 % od vrednosti uvoza. To razmerje se je v letu 1925 znižalo na 8-09% in v 1. 1925 na 333 %, tako da je francoska carinska zaščita 2 V; krat manjša nego je bila rodnih zakladov za predelovanje potrebno tvarino. Kakor že omenjeno, se dobijo posebno med agrarnimi krogi posamezniki, katerim bi bila simpatična ta rešitev, da se naša železna rudišča po vsaki ceni ko-likor mogoče hitro unovče. Nikakor pa pri tem ne pomislijo, da je ravno dobro razvita industrija, ki je v stanju zaposliti znatno število kulturnih delavcev, tisti faktor, ki je stalen odjemalec in hvaležen notranji konzument agrarnih produktov. Ta faktor pride osobito do svoje veljave tedaj, kadar agrarna hiper-produkcija naših sosednih držav ubije jfltšo konkurenčno zmožnost ter nam onemogočuje izvoz. Bilo bi torej v vsakem pogledu tudi v interesu agrarnih krogov, da se naša industrija kolikor mogoče dvigne in postavi na čimtrajuejši temelj. (Dalje sledi.) flko piješ Juddlia* žai, vživaS že na zemlji raj! 1. 1922. Poviška na carini se je ob tej priliki oprostilo tobak, nekatere vrste papirja, knjige, deloma celuloza, deli poljedelskih Strojev, žito, sladkor, kava in kakao. Deležništvo na konsorciju in zaveza dolžnikov priložnostne družbe. Iz sodne prakse. (Konec.) Prizivno sodišče je sodbo potrdilo. — Za pravilno presojo te pravdne stvari je merodajna pogodba, sklenjena med tožencema in od njih samih nazvana »konsorcijalni dogovor«. Kajti od te pogodbe je tudi zavisno vprašanje o veljavnosti pogodbe za oglje in o obveznosti tožencev iz te pogodbe. Vsebina konsorcijonalnega dogovora pa po svojem nespornem besedilu jasno razodeva, da je bila dogovorjena združitev obeh tožencev za posamičen trgovinski posel za skupni račun v zmrslu trgovinskega zakona (čl. 266). Nakup lesa in njegovo izdelovanje v svrho nadaljnega razpečavanja je absolutni trgovinski posel (čl. 271, št. 1 trg. zak.); je pa to trgovinski posel tudi zato, ker sta tako družba X., kakor tudi G. trgovca, radi česar so posamezni njih posli v obratu njih trgovinskega obrta trgovinski posli po čl. 273 trg. zak. Glede na to in pa ker je G. odstopil tej družbi svoje pravice do lesa in pravice do žage v F. ter prispeval svoj trud in svoje delo, družba X. pa dala na razpolago potrebno glavnico, in ker sta bila dobiček in izguba dogovorno deliti na polovico, o mezdni pogodbi ni moči govoriti, kakor meni G., marveč gre za že omenjeno pogodbo trgovinskega prava, za priložnostno družbo. Na tej podlagi je treba pa tudi presoditi pogodbo za oglje, potrebnega za avto, ki se je z njim prevažal konzor-cijalni les. Že po sebi bi bilo domnevati, da je taka pogodba, ki jo je sklenil deležnik priložnostne družbe, pač sklenjena za vse deležnike in v njih vseh imenu, kar bi bilo tembolj upravičeno, ker toženca sama ne navajata ničesar, iz česar bi bila utegnila tožnika spoznati, da nastopa vsak deležnik le za svojo osebo. Pomisleke vzbuja edinole pristavek v pogodbi, da stopi v veljavo, kakor hitro jo družba X. odobri. V istini je ta družba odklanjala svojo obveznost, oprlo na to določbo s tem, da pogodbe ni odobrila. V tem pogledu pa je njen po-slevodeči ravnatelj izpovedal, da je tožnikoma izrečno izjavil, da družba oglje prevzame in da bo plačala za konsoreijonalno podjetje. Nasproti tožnikoma bi že ta izjava zadostovala za točno obvezo, ker velja dejstvo, da obvezuje družbo na znotraj poslovo-deči ravnatelj le v družbi z enako izvoljenim, toda v trgovinski vpisnik ne '.'pisanim družabnikom, samo za notranje poslovanje. Toda ne glede na to je vzeti, da je bila pogodba odob-brena tudi s strani družbe X. zato, ker jo je izrečno ali pa vsaj s konklu-dentnim vedenjem odobril tudi izvoljeni poslovodja P. Te odobritve sicer ni videti v tem, da P. o priliki pogovora poslevodečega ravnatelja s tožnikom C. v pisarni ni ugovarjal, pač je pogodbo odobril s svojim poznejšim vedenjem, ko je bil večkrat v BB. in videl, da se oglje uporablja za kon-soreijalno podjetje, radi česar je tudi verjetna trditev G.-jeva, da je P. obljubil za družbo X. plačilo.^ Pogodba za oglje je torej tudi za družbo X. obvezna. Stoji torej, da je bilo oglje kupljeno za konsorcijajno podjetje, ki sta ga tvorila oba toženca, in zanje prevzeto,* čim je bilo pripeljano na dogovorjeno prevzemno mesto. Ker pa sledi obveza obeh tožencev, da plačata to oglje, iz pogodbe, se ni nadalje ozirati na to, je-li ta obveza utemeljena tudi po § 1041 odz. Bila bi pa upravičena tudi v tem pogledu zahteva za plačilo oglja, toda le onega oglja, ki je bilo res porabljeno za kon-sorcij, ne pa za oni del, ki ga je soproga toženca G.-ja drugam prodala in ki je bilo porabljeno za druge vožnje družbe X. Te razlike pa ni treba delati, ker odgovarjata za plačila vsega oglja toženca iz pogodbe. Za vse oglje namreč, ki je bilo pripeljano po pogodbi in ustreznem računu, je od-jgiovomo leonsorcijsko podjetjej t. j. sta odgovorna njegova deležnika, čim je bilo sprejeto s tem, da je bilo prepeljano na dogovorjeno mesto. Od tega hipa je prešla lastnina pa tudi nevarnost na toženca, radi česar se prav nič ne tiče tožiteljev to, da se je nekaj °fdja porabilo v druge nego konsorcijalne namene. To slednje je zgolj notranja stvar konsorcijalne 'družbe in jo morata poravnati toženca med seboj. — Pravilno je tudi ugotovljeno, da je toženec G. pogodbo sklenil, česar tudi sam ni zanikal. Ko pa G. zatrjuje, da ni dolžan plačati, ker take obveze plačila ni prevzel, in da torej ni pravnega temelja za njegovo plačilno obveznost, G. pač prezre, da je bila pogodba sklenjena med tožnikoma na eni strani in na drugi strani za podjetje, za katero sta obvezana oba deležnika nerazdelno po čl. 269 trg. zak. Določbe konsorcijalne pogodbe o pravicah in dolžnostih posameznih deležnikov se tožnikov prav nič ne tičejo, zlasti tudi ne vprašanje o tem, koga izmed njih zadene plačilna obveznost in kdo priložnostno družbo financira. To je stvar obračuna deležnikov med seboj. Napram tožnikoma je merodajno le to, da je bila pogodba za konsorcij sklenjena, t. j. v imenu in za račun obeh tožencev, in izvira po čl. 266 odst. 2 trg. zak. že iz tega solidarna plačilna obveznost obeh tožencev. Reviziji toženca G.-ja se ni ugodilo. — Po čl. 269, I. odstavku trg. zak. je v združbi za posamezna trgovinska opravila na skupen račun napram drugim osebam upravičen in obvezan iz opravil, ki jih sklene vsak deležnik s temi osebami, le on sam. Ali na to določbo se G. ne more sklicevati. Vzeti je marveč v poštev določba 2 odstavka čl. 269 trg. zak., ker se je sporno opravilo s tožnikoma sklenilo po obeh udeležnikih konsorcija. Da pa je G. deležnik konsorcija, in ne morda samo njegov plačani uslužbenec, je pravilno ugotovljeno in obrazloženo. čl. 267 trg. zak. ne določa, kaj mora deležnik v družbo prispevati, marveč prepušča to dogovoru deležnikov, in le, če dogovora ni, morajo prispevati vsi v enaki meri. Tu pa je po dogovoru prispeval G. z odstopom po njem kupljenega lesa v podjetje poleg odstopa pravic do žage na F. Deležništvo G.-jevo ostane, tudi če je drugi konsortist prevzel vsa plačila. Slednje je le stvar finansiranja, zlasti ko je po pogodbi deliti dobiček in izgubo po polovici. Poleg tega je G.-ju bila tudi še pridržana pravica limitirati prodajne cene in v danem primeru celo odobriti prodajo. Le za posebna dela, t. j. za nadzorovanje in vodstvo določenih poslov je dobival G. mesečno nagrado. Ni torej prav nobenega dvoma o tem, da je G. bil deležnik konsorcija. Ne prispeva sicer z glavnico v podjetje, mora pa plačati polovico morebitne izgube po končanem poslovanju, kakor je- tudi deležen polovice dobička. To velja, razume se, pa samo za notranje razmerje med deležnikoma, dočim velja napram drugim osebam solidarna obveza po 2. odstavku čl. 269 trg. zak. za vse posle, ki so se izvedli po obeh deležnikih, kakor je tukaj ugotovljeno. Ako sta tožitelja predložila račun temu ali drugemu v plačilo, se s tem še nista odrekla pravici, zahtevati plačilo solidarno od obeh, in reviziji tudi v tem ni pritrditi. R. St. Trgovina. Pogodba z Madžarsko. V zunanjem ministrstvu v Beogradu so se pričela pogajanja o trgovinski pogodbi z Madžarsko. Šel' naše delegacije minister dr. 0. Ry-baf. Razpravljalo se bo predvsem o splošnem delu trgovinske pogodbe.- Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je poslala ministrstvu zunanjih del obširen material s konkretnimi predlogi glede te pogodbe. Žitne eene. Po velikonočnih praznikih nastalo izboljšanje tendence žita se je v zadnjem tednu ustalilo ne le v Ameriki, ampak tudi v Evropi, ki se v zadnjem času zopet bolj interesira za prekomorske izdelke. Največ je naročila v Ameriki Nemčija, dociiu Anglija še čaka na ugodnejši trenotek. Poročila o razvoju posevkov so ugodna. V Ameriki se splošno pričakuje, da bo letošnja letina zelo ugodna. V Rumuniji se je letos posejalo z žitom 3 Vi milj. ha., samo nekaj tisoč ha Wanj nego prejšnja leta. Tudi iz Rusije dohajajo u godu a poročila, kakor tudi splošno iz vseh nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije. Povpraševanje po žitu krnskega pridelka so precejšnja, tako da že primanjkuje blaga. Domneva se, da so zaloge domačih pridelkov že jako majhne in da bo morala Evropa vsaj do nove letine dobivati žito iz Amerike in drugih prekomorskih krajev. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Flora Lager-Necker-'mann, Celje; T). Marušič, trgovina z lesom in kurivom, Ljubljana; Slavo Kolar, Ljubljana; Fran Skušek, konfekcijska tovarna, Maribor; A. Toroš, carinski posrednik, Maribor; J. Zelhier, »Jugospe-dit: špedicija in trgovina s premogom, Maribor in P. Turk, trgovina z živino, Studenec. Nazadovanje eksporta na Angleškem. Pred seboj imamo številke angleške zunanje trgovine za prvo letošnje četrtletje. Kažejo nam močen dvig importa v živilih in fabrikatih, zraven pa veliko nazadovanje eksporta. Skupna svota importa znaša 321,400.000 funtov, za 30 milijonov več kot v prvem lanskem četrtletju in za 20 milijonov več kot v predlanskem. Eks-Port je za 19 milijonov manjši kot lani v prvih treh mesecih in za 370.000 manjši kot v prvem predlanskem tromesečju. Nazadovanje eksporta pripisujejo v prvi yrsti visokim cenam; na bruseljskem velesejmu na primer so bile angleške tekstilije včasih za 20 odstotkov nad kontinentalnimi. Več so eksportirali železa, jekla in umetne svile, manj pa prediva itd. Ameriški indeks za veletrgovino. — Ameriški indeks za veletrgovino se je v prvi polovici meseca aprila t. 1. znižal od 151.8 na 151.7 točk. Industrija. Oddaja državnih podjetij na Ogrskem ' zakup. Ogrska vlada je oddala državni premogovnik Nagy - Batinag nekemu Pnvatnemu konzorciju za deset let v zakup. Obrt. PRAVILA obrtne banke s. h. s. Dne 25. t. m. se vrši v Beogradu na uucijatlvo beograjske Zanatske komore anketa glede pravil Obrtne banke S. H. S. Ankete se udeležijo zastopniki vseh zbornic in centralnih obrtniških organizacij, načrt pravil, ki bo služil na anketi za >azo razpravljanj vsebuje v glavnem na-slednja določila: u.ia določila: _ Pooblaščena obrtna banka Kraljevine ®rIS je delniška družba. Sedež banke je v Beogradu. Z ustanovitvijo centrale se ustanovi glavna podružnica v Zagrebu, a v čim krajšem času ekspoziture v Ljub-jani, Sarajevu, Splitu, Skoplju in Novem Sadu. Banka bo stremela za tem, da tudi v drugih gospodarskih centrih otvori ekspoziture, v kolikor bo to potrebno. Osnovni kapital banke znaša 37,000.000 Din od katerih bo vplačala država v treh letih 15 milijonov, računajoč 5 milijonov letno. Bančni kapital je porazdeljen mi 187.500 delnic, vsaka delnica stane 200 dinarjev. Način, čas vplačila in emisijski kurz -izdanih delnic bo določil upravni odbor. Porazdelitev delnic bo izvršil ustanovni odbor. Stalna delnica se glasi na ime in ni deljiva. Delničarji morejo postati : država, obrtniki, njih žene, obrtne zadruge, vse obrtne ustanove in deloma tudi prijatelji obrtništva. Država sodelu je s 40%, obrtniki z 51%, a drugih 9% se porazdeli na prijatelje obrtništva. Obrestno mero določa vsako leto ministrstvo trgovine in industrije. Za sklepč-Q«sjt občnega zbora je potrebna prisotnost ©ne četrtine družbine glavnice. Na zboru dajejo vsake tri delnice pravico na en glas, a noben delničar ne sme imeti ^eč kot 25 glasov. Upravni odbor ima 20 elanov, od katerih mora 9 stalno bivati ' P>eogradu. Večina upravnega odbora mora biti izvoljena iz samostojnih aktivnih mojstrov. Vsi člani upravnega odbo-iz Beograda tvorijo izvršni odbor. adzorni odbor sestoji iz pet članov, od katerih imenuje država tri. Poslovni <;d-)or pri podružnicah ali ekspoziturah tvori 5 članov. Nadzorstvo nad banko vrši minister trgovine in industrije potom komisarja. Denarstvo. 0BCNI Z1J0R ZADRUŽNE (iOSPO-DARSKE BANKE d. I). V LJUBLJANI. V torek dne 20. aprila ob 11. dopoldne se je vršil v posvetovalnici bančnega poslopja občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je ta ugledni in močni čisto domači zavod v preteklem letu znatno napredoval. Bilančna postavka dolžnikov se je dvignila v letu 1925 na Din 197,000.000 napram Din 160,000.000 v letu 1924. — Hranilne vloge na knjižice so poskočile od Din 40,000.000 na Din 62,000.000, kar znači povišanje za 55%. Tuja denarna sredstva na knjižicah in tekočih računih so znašala koncem lela 1925 okroglo Din 230,000.000 in so se torej v enem letu pomnožila za ca. Din 53,000.000. Celokupni promet v minulem letu je znašal čez 10 in pol milijard dinarjev in je bil za 50 odstotkov večji kot v letu 1924. Kljub splošnemu napredku izkazuje zavod nekaj manj dobička kot za leto 1924 in sicer v prvi vrsti radi dejstva, ker je moral v minulem letu plačati nad Din 1,200.000 več davkov kot v letu 1924. Na podlagi izkazanega dobička v znesku Din 1,475.916.10 je občni zbor sklenil v smislu predloga upravnega sveto razdelitev 10% dividende, ki se bo izplačevala pri centrali in vseh njenih podružnicah od 1. maja t. 1. naprej in sicer v znesku Din 10 za delnico. Sledile so volitve v upravni in nadzorstveni svet in so bili izvoljeni v upravni svet gg.: dr. Josip Basaj, dr. Anton Brecelj, Karl Čeč, dr. Josip Dermastia, Janko Jovan, Srečko Kobi, dr. Jakob Mohorič in Ivan Zabret. — V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Josip Burgar, dr. Josip Jerič, dr. Anton Jerovšek, Evgen Legat in Martin Steblovnik. Iz dosedanjega poslovanja tega solidnega zavoda je razvidno veliko zaupanje, ki ga uživa med vlagatelji in v poslovnem svetu, kar mu jamči za sijajno bodočnost. Davki In takse. Nepravilno kolekovanje. Zveza jugoslovanskih hranilnic nam piše: Nekatera sodišča zahtevajo, da se zastavne listine o kreditnih hipotekah kolekujejo po tarif. p. 18 taks. zakona z 'A %.' To je nepravilno, ker se toke zastavne listine po tarif. post. 39 taks. zakona kolekujejo samo z l°/oo (pro miile); tako je vsled pritožbe v konkretnem slučaju razsodila generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu z reševanjem z dne 10. februarja 1926, st. 67.974/25. Pričakujemo od finančne delegacije v Ljubljani, da bode z ozirom na to rešitev nemudoma vsem sodiščem in davčnim uradom dala potrebna navodila, da ne bodo ljudje trpeli škode vsled nezakonite razlage taksnega zakona. Davčno okrajno oblastvo v Ljutomeru razglaša: Objavlja se, da je davek na poslovni promet za davčno leto 1926 po določilih zakona o davku na poslovni pro-met z ?ne 31. januarja 1922, Ur. 1. št. 20 za politični okraj Ljutomer odmerjen za davčne zavezance III. i„ IV. razreda obc-ne pridobmne. Davčni zavezanci se opo- zarjajo, da lahko upogledajo odmerni izkaz pri pristojnem davčnem uradu ali pa razven krajevne občine Ljutomer in Gornja Radgona tudi pri pristojni občini v času od 20. aprila 1926 do vštevši 4. maja 1926. V smislu člena 10. cit. zakona so izgubili pravico pritožbe oni davčni zavezanci, ki na splošni poziv za davčno leto 1926 del. min. fin. v Ljubljani z dne 7. XII. 1925, št. I. B 5239 ex 1925 intimi-ran z tukajšnjim odlokom z dne 16. dec. 1925, št. 1558/1925 niso vložili prijave ali pa ne v določenem roku. Pravica pritož- j be je razvidna v odmemem izkazu. Pred- < pis davka na poslovni promet onim davč- i mini zavezancem, ki imajo pravico pri- | tožbe, in ki v 15 dneli po preteku roka j za vpogled odmere, to je do vštetega 19. j maja 1926, ne vlože priziva ali pritožbe j pri davčnem okrajnem oblastvu v Lju- j tomeru, postane pravoinočen. Obenem se j davčni zavezanci opozarjajo, da je večina v prvem četrtletju 1926 na predpis tega davka za davčno leto 1926 že kaj na račun plačala. Davčna obremenitev na čelioslova- ^kem. Čehcslovaški državni statistični urad objavlja zanimive statistične podatke o davčni obremenitvi prebivalstva in sicer o celokupni obremenitvi po državnih dajatvah v 1. 1919—1924. V I. 1922 je odpadlo od vseh državnih dajatev v celi republiki na enega prebivalca 647 K, od vseh avtonomnih dajatev pa 139 K, skupaj 786 K, vštevši premoženjski davek za 888 K. Pre more biti govora. Borza vsekakor pričakuje, da se bo splošni položaj izboljšal, ker se borzne cene vztrajno vzdržujejo. Znižanje obrestne mere, lažja nabava kreditov, znižanje davkov in pojemanje konkurzov in poravnav: vse to je vplivalo na splošen položaj v toliko, da se je drž. indeks za preživljanje znižal od 138.8 na 138.3 točke, indeks za stavbe pa od 168.4 na 160.1 točke. Velebanke1 izkazujejo za 1. 1925. razmeroma ugodne uspehe. Železarska industrija si prizadeva za fuzijo in vodi pogajanja za mednarodno karteliranje. Vsi ti pojavi so dobra znamenja za poživitev poslov na borzah. Svetovna produkcija volne. Po statistiki trgovskega ministrstva Združenih držav severoameriških je znašala produk- cija volne v 1. 1925: 2892.42 milj. Lb. Napram prejšnjemu letu se je produkcija dvignila za 86 milijonov, vendar pa napram predvojni dobi zaostaja še vedno za 339 milijonov. Svetovna produkcija v I. 1924 jeiznašala 2806 milij., povprečno v letih 1909—1913 pa 3231 milij. Največji porast produkcije izkazuje Avstralija in sicer 72 milij. Lb, za njo pridejo Združene države z 15 milijoni in za njimi Uru-guay z 13.5 milij. Lb. Socialno zavarovanje samostojnih obrtnikov v Avstriji. Avstrijska vlada je izdelala zakonski načrt o zavarovanju samostojnih obrtnikov in ga poslala v izjavo gospodarskim krogom. Po tem zakonskem načrtu je dolžan zavarovati se vsakdo, kdor kot najemnik ali zakupnik izvršuje kako obrt, ki spada pod obrtni red. Obvezno zavarovanje1 se pričenja s samostojnim nastopom obrta in preneha z ukinitvijo obrata. Zavarovanje nudi starostno rento in prispevek za slučaj smrti. Starostno rento dobi obrtnik, ko prekorači 65 leto. Ako je stopil v zavarovanje šele po 55. letu, se pravica na starostno rento podaljša na polovico let, med 25." letom starosti in starostjo ob nastopu zavarovalne dolžnosti. Prvi zavarovanci se sprejmejo v zavarovanje brez te omejitve. Starostna letna re'nta znaša eno tretjino tekom celotne zavarovalne dobe plačanih prispevkov, najmanj pa 240 šilingov, katerim se prišteje še ena osmina vseh vplačanih prispevkov. Prispevek za slučaj smrti znaša izmero enoletne staro.,tne rente, na katero bi imel pokojnik pravico. Mesečni prispevek za zavarovanje znaša šest šilingov. Zavarovati se morejo pri tej zavarovalnici tudi obrtniki, ki po zakonu niso dolžni plačevati prispevkov, ostali se pa morejo zavarovati tudi na višje dajatve. , Brezposelnost v Avstriij. Število brezposelnih oseb, ki dobivajo državno podporo, se je v drugi polovici meseca marca t. 1. znižalo od 207.959 na 193.742 oseb. Poleg teh dobiva približno 8500 oseb še* izredne prispevke. Radij. Šele od začetka sedanjega stoletja dalje poznamo dobivanje redkega elementa radij. Danes je na vsej zemlji pet tovarn, ki se pečajo z njegovim dobivanjem. Ena je v Jahimovu na Češkem, dve sta na Francoskem, dve pa v Ameriki. V neki tovarni porabijo za dobavo enega samega grama radijeve soli tele množine rude in drugega materiala: 400 ton 'radijeve rude, 800 ton vode, 100 ton premoga, 190 ton kemičnih produk-. tov. Svetovna produkcija radija znaša na *leto 30 gramov. Leta 1905 je stal miligram radijeve soli 10 frankov, leta 1913 pa 440 franka; 1 gram čistega radijevega elementa je odgovarjal leta 1913 vrednosti 800.000 frankov, 1922 1,400.000 frankov (zlato podlaga), nato 1,800.000 frankov. Ko so dobili radij tudi v Belgijskem Kongu, je padla cena na 1,000.000 frankov. V Kongu izkoriščajo radijevo rudo šele od leto 1922 dalje, stroški dobivanja niso niti desetina francoskih stroškov, in misli zato Belgija, dajati radij znanstvenim zavodom in zdravstvenim napravam popolnoma zastonj. Največje notranje pristanišče sveta. Prostor pristanišča Duisburg—Ruhrort na Nemškem ima 677 hektarov skupne površine. Leta 1860 je bila obratovalna številka tega pristanišča 1,600.000 ton, leta 1913 27,600.000 Ion, je šla nato nazaj, pa je dosegla lani spet 23,210.000 ton. Te številke označajo Duisburg— Ruhrort kot največje notranje pristanišče Izpreinembe \ stanju industrijskih in obrtnih podjetij v,času od 1. januarja do 31. marea 1926. Statistika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo izkazuje naslednje izpreinembe: Pri- Odjave ja ve 1 2 Kamnosek Apnenica Izdelovanje cementnih izdel kov Kipar (izd. predmetov iz mavca, vkamna, lesa) ter pozlatar 1 Opekarne i Pečar t Longar in pečar t Longar \ Je«ar in zidar Zelezolivar Kovači .. Koiači P,odkn'ni kova« i Kovači podkovni n Vrano kovaštvo i Ključavničarji Ključavničar |n mehanik Mehaniki Kleparstvo na tovarniški način Izdelovanje pletilnih Btrolev na tovarnlfik! način Elektrotehnična naprava Urarji Zohni tehnik Kolarji Žage Parne žage • Žaga in mlin žaganje drv z električnim pogonom 1 2 9 17 8 1 1 Izdelovanje zabojev •Sodarji Mizarji , Izdelovanje predmetov iz ro goze na tovarniški način Izdelovanje glavnikov Izdelovanje izdelkov w tun tarja . Strojarji Sedlarji Sedlar in tapetnik Izdelovanje krtač Vrvarji Izdelovanje pletenin Strojno pletenje PredtiskariJa, vezenje in belo Šivanje Valjarna za domače sukno za mezdo Tapetnik Izdelovanje perila. Izdelovanje perila ter konfekcije na tovarn, način Krojači Šivilje Čevljarji Izdelovanje čevljev na tovarniški način Klobučar Izdelovanje slamnikov in klobukov Modistke Pri- Odjave Jave 1 3 1 14 35 1 32 10 01 22 80 30 Pranje in likanje perila Brivci Knjigovezi Mlini Mlin in preša nje olja Peki Izdelovanje čajnega peciva na tovarniški način ftlafičlčar Medičar in svečar Izdelovanje halve in rahat-lokuma (turftkl med) Mesarji Mesarji podružnica Mesar in prekajevalec Konjski mesar Klanje goveje živine in drob nice Žganje kave in žita Mlekarna Izdelovanje žganja Proizvajanje ekstrakti« za strojenje kož Izdelovanje kemičnih izdelkov Izdelovanje čistila za kovine, kreme ter parketnega voščila Izdelovanje mazila za parke- te in kreme za Čevlje Izdelovanje kemičnih In kozmetičnih proizvodov Pri Odjave Jave 1 6 3 16 1 16 13 10 ] 1 1 1 14 2 5 1 10 Izdelovanje parfumov, ko-linske in ustne vode Izdelovanje pralnega mo- ri rila Izdelovanje firneža Ogljarne Izdelovanje pyrotehnlčnlh Izdelkov na tovarniški način Stavbni mojster Zidarji Tesarji Vodovodna instalacija Steklar Pleskarji Pleskarji, podružnica Sobni slikarji Dimnikar Snažeuje oken j in stanovanj Pri- Od Jave ja ve 1 Fotografi 3 2 Tiskarna 1 1 1 4 Elektrarna 1 'Ž Konjači 2 fl '■*" 1 Špedicija J 1 Izvofički Izvosčki 7. avtomobilom 2 8 1 Prevažanje oseb z avto- II omnibusom 1 i s 1 Prevozniki 4 Gostilne 35 40 Žganjetoč j Skupaj prijav: 4t>9; odjav: 243. na svetu. Vlada smatra sedanjo upravno ■obliko pristanišča za zastarelo in pripravlja zakon, da preide pristanišče z vsemi zemljišči, napravami in pravicami v roke akcijske družbe, ki naj se ustanovi, skupaj z mestom Duisburgom; Duisburg bo dal svoje mestno pristanišče in njegove naprave zraven. Nova akcijska družba bo imela premoženja 46 milijonov mark; 31.2 bo dala država, 14.8 pa Duisburg, torej bo imela država dve tretjini, Duisburg eno. V nadzorstvenem svetu bo imela država deset članov, mesto 6. Zasebni kapital je izključen. Država si od nove uredbe veliko obeta, ne samo za pristaniški promet sam, temveč za vse Poruhrje. Kriza na Kubi. Že zadnjič smo o lem pisali. Sedaj beremo, da je bila kriza 10. aprila na'višku in da se vlada neprestano posvetuje o rešitvi. Sklenili so, da se bo dovoljena množina sladkorja, ki se sme prodajati na prostem trgu, znižala za pol milijona ton. Nadalje je vlada odredila, da se morajo nasadi cukrovega trsta znižati na 90 odstotkov dosedanje množine; brž ko je trg zvedel za ta ukrep, takoj so se cene utrdile. »Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin«. Od ustanovitve osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ukinitve prejšnjih bolniških blagajn pa do danes niso imeti ne delojemalci ne delodajalci nobenih pravil, iz katerih bi mogli dobiti vsa potrebna pojasnila glede dolžnosti in pravic, ki jih imajo napram uradu za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev je po svojem sestavu za lajike nerazumljiv in je tudi sicer nepregleden, ker ne vsebuje praktičnih primerov in nasvetov. Vsemu temu odpomore od Strokovne komisije za Slovenijo založena brošura >Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin, ki jo je spisal Josip Bole, uradnik OUZD v Ljubljani. Kakor že naslov brošure pove, je v njej praktično razloženo vse, kar mora vedeti član okrožnega urada (zavarovanec) in njegov delodajalec. Med drugim je v brošuri tabelarično navedeno, koliko znašajo posamezne podpore po zakonu o zavarovanju delavcev in kako mora član postopati ob obolenju ali nezgodi ali porodu, da pride najhitreje do svojih pravic. — Naroča se knjižica: Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 6/11. in stane Din 10.—. ! Gospodarske drobtine. Ameriško Zvezno sedišče je odredilo, da se* mora teko m 30 dni raziti Ward Foods Products Co, največji ameriški kartel živil. Njegova glavnica znaša 2 milijardi dolarjev. — V angleški bombaževi industriji so delovni čas za preddelavce podaljšali :>d 36 in pol ur na 35 ur na teden. Zaenkrat do konca maja; nato se bodo na novo posvetovali. — Od 17. do 27. aprila se vrši v Baselu v Švici velesejm, deseti od ustanovitve. Letošnji velesejm ima zato 'Ime jubilejni; pokriva prostor 25.000 ms. Računajo na velik obisk in lep uspeh. — Vsled padca červonca so šle cene na Ruskem rapidno navzgor in se je začela obsežna privatna špekulacija. Tekstilno blago dobiš šele za 100 do 200 odstotni povišek navadne cene, volneno blago je poskočilo celo za 400 odstotkov. Da bi stabilizirala kurz červonca, bo najela vlada notranje posojilo v znesku 100 milijonov rubljev (1 rubelj = ca 30 dinarjev), denar bodo dali kmetje. Mesto finančnega komisarja bo prevzel najbrž Sokolnikov. Strokovnjaki dvomijo, da bi se ruski vladi stabilizacija červonca sploh kdaj posrečila. — Ozimne pšenice so pridelali letos v U. S. A. 528 milijonov bušelev, lani pa 399, letos torej 129 milijonov več. Rž je pa šla nazaj za 4 milijone bušelev, cd 49 na 45. — Za regulacijo' Labe in Vltave so izdali Cehi dosedaj ca 1300 milijonov Kč, po današnji valuti; za prvo naslednjo etapo je pa potrebnih še okoli 1200 milijonov. — Poljska vlada namerava prisiliti ekspor-terje, da bedo oddali eksportne valute, poljski Banki. — Ceno bakra za elektriko so zvišali za ’/» na 14 centov za funt. — V Romuniji se je pojavilo močno gibanje proti zvišanju carine. — Ameriška trgovska bilanca v prvih letošnjih treh mesecih je'močno pasivna; vzrok temu so v prvi vrsti nakupi gumija, nato cena kave in nato razmeroma majhni ekspert bombaža. — Avstrijski agrarci zahtevajo odpoved trgovsko pogodbe z Jugoslavijo, kar pa industrijci in trgovci soglasno odklanjajo. — Iz Argentine poročajo, da je pripravljenih nad dva milijona ton žita za eksport. — Nemški in francoski sindikat kalija sta se na novo dogovorila, dosedanja provizorična pogodba se je spremenila v dolgoročno; samo ne ve se še, za koliko časa. Kvota glede Zedinjenih držav ostane nespremenjena, ostala bo pa nespremenjena najbrž tudi glede ostalih držav. Dosedanja provizorična pogodba je razdelila svet v razmerju 70 za Nemčijo proti 39 za Francije. — Češkoslovaški eksporterji lesa se zavzemajo za sklicanje mednarodne lesne konference, ki naj bi odstranila težkeče v lesni trgovini. Ljubljanska borza. v sredo, 21. aprila 1920. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 74, bi. 76; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 306, bi. 310; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 201, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvaiska štedionica, Zagreb den. 865, bi. 872; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 95; Trbovelj, prenrogokopna družba, Ljubljana den. 352, bi. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Stavbna družba« d..d., Ljubljana den. 50, bi. 60; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 110. Blago: Hrastovi neobrobljeni plohi, od 80 nun 2.80, 2.90, 3, 3.10 m, in 110 mm 2.20, 2.30, 2.40, 2.50 m, vse od 22 cm napr., media ca 30 cm fco vag. meja 3 vag. den. 1080. bi-1100, zaklj. 1080; deske smrekove, suhe, 18 mm, 20, 40, 50 mm, L, II., III., od 4 m dolž., fco meja bi. 550; bukova drva, sidra, fco Postojna tranz. bi. 24., Premog: Kal. ca, 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica, za 1 tono, blage: kosovec 500; kockovec 450; orehovec 400; zdrob 350; Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec 260; kockovec 240; orehovec, 210; zdrob 190; Kal. Ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec 170; kockovec 150; orehovec 140; zdrob 130; revni 120. Pšenica, fco Novi Sad okolica bi. 310; koruza, fco vag. slav. post. bi. 135; koruza, par. Postojna tranz. bi. 175; koruza inzulanka, fco vag. slov. post. bi. 165; cveis rešetani, fco Novi Sad par. bi. 175; ajda, fco vag. slov. post. bi. 260; proso rumeno, fco vag. slov. p. bi. 210; rž, fco vag. slov. pest. bi. 210; Otrobi drobni, fco vag. slov. post. bi. 125; fižol prepeli čar, fco slov. post. den. 270; fižol mešanec, fco slov. post. bi. 150; krompir beli fco slov. post. bi. 60. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Mariboru. (15. aprila.) Govedina: 1 kg govejega mesa 18—19, vampov 6—7, pljuč 6—7. Teletina: 1 kg teletine 12.50—20, jeter 12.50—25, pljuč 6—9. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 10.50—27, pljuč 7—10, jeter 10—15, masti 20—26, prekajenega mesa 20—36, gnjati 36—38. Drcbnica: 1 kg ovčjega mesa 12—15, 1 komad jagnjeta 125— 162.50, 1 komad kozliča 40—100. Klobase: 1 kg -krakovskih klobas 36—40, de-brecinskih 35, brunšviškib 18—25, pariških 26—30, posebnih 26—30, hrenovk, 32, kranjskih klobas 35—40, 1 komad prekajenih 4—6. Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 35—50, večji 55—90, kokoš 40—80, gosi 75—125, puran 75—200, zajec domač majhen 5—25, večji 20—25 dinarjev. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2.50—3, 1 liter smetane 12—16, ementalskega sira 90—100, polemental-skega 40—50, trapistnega 18—30, bosanski trapist 60, grojskega 35—40, tilsitske-ga 35—40, parmazana 80—90, eno jajce 75—1.25 Din. Cene špecerijskemu blagu v Mariboru. 1 kg kave I. 65—80, 11. 50— 60, pražene I. 80—100, II. 50—75, čaja 48—150, soli 4—4.25, testenin 9.50—12, sladkorja v prahu 15.50, v kristalu 13.50 do 14, v kockah 15.50, škroba pšeničnega 14—16, riževega 16—20, riža 6—12 Din. Mlevski izdelki na trgu v Mariboru. 1 kg pšenične moke št. 60 5.50, št. 1 in 2 5.25, št. 4 5, št. 5 4.50—4.75, št. 6 4, št. 7 2.75— 3, ržene 4—4.50, prosene kaše 5, otrobov 1.50—2, koruzne moke 3.25, zdroba 3.25 do 4, pšeničnega zdroba 6, ajdove moke št. 1 7—9, št. 2 5.50—7, kaše 7, ržene kave 14—15 Din. Mariborsko sejiusko poročilo. Na svinjski sejem dne 16. aprila 1924 se je pripeljalo 354 svinj, 2 ovc, 7 koz. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 80—100, 7—9 tednov 125 do 150, 3—4 meHece 350—360, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550—560, 1 leto 1500—1700, 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15—17. koze komad 250, ovca 180 Din. Predalo se je 234 komadov. Cena živini v Marselju. V Marselju je notirala cena za živino na klavnici od 5. do 11. marca (za 100 kg žive teže): 1. Voli in krave 1. vrste 780 do 820 frankov, U. vrste 700 do 750 fr.; 2. ovni in ovce I. 800 do 850 fr., II. 700 do 750 fr.; 3. teleta I. 1300 do 1400 fr., II. 1100 do 1200 fr.; 4. jagnjeta L 1150 do 1250 fr., U. 1050 do 1100; 5. domače svinje 970 do 990 fr.; 6. koze 300 do 400 frankov. Kovinski trg sredi aprila. Iz Amerike prihajajo še nadalje samo ugodna poročila. Tovarne U. S. A. Steel Corporation delajo s 96% kapacitete, kar pomeni rekord. V Evropi nobene bistvene spremembe. Na Angleškem je vse gospodarstvo zapleteno sedaj v premogovno vprašanje; uasprotstva med delodajavci in delojemalci so tako načelna, da jih nikakor ni mogoče površno presojati. Državna podpora premogovni industriji ni prišla stvari do dna in je treba najti sedaj definitivno rešitev. Kdaj in kako, to je pa drugo vprašanje. — Na evropskem trgu je v ospredju zopet francoski frank. Pred par meseci bi se bile dale sanirati francoske finance s sredstvi, ki jih smatrajo sedaj za popolnoma nezadostna. Tudi vprašanje poljske valute je vzrok nesigurnc-sti. Prodaja na evropskem kovinskem trgu ni dobra, konkurenca francoskih, belgijskih in nemških podjetij seveda slabo vpliva. Povpraševanje je rezervirano. Cene so napram zadnjim notacijam nekoliko nižje: Železo v palicah “/*, valjana žica 5/io, surova pločevina r‘/o, srednja 7, fina 8 do 9. — Na Angleškem nič novega. Vsi so oprezni; v prvi vrsti konsumenti, pa tudi producenti, ki držijo cene slej-keprej zelo visoko, čeprav je koks letos v ceni dosti padel. Premogovno vprašanje se bo sedaj moralo rešiti, tako ali tako, in bo ta rešitev seveda tudi na kovinski trg zelo vplivala. Cene nespremenjene: Cleveland št. 1 šil. 72/6, št. 3 šil. 70, št. 4 šil. 69. Eksportne cene so za 6 pence (okrajšava za penny oziroma pence je d = denarius) višje kot domače. — Kupčija na Francoskem se giblje v prav ozkih mejah, domači konsumenti so previdni in krijejo samo najnujnejšo petrebo. Trg surovega železa je miren, cene so stare, tako tudi pri hematitu. Eksport ni ugoden, se bori z belgijsko in nemško konkurenco. — V Belgiji je kovinski trg negotov, cene so se pa v splošnem dobro držale. Zadnje notacije: železo v palicah 600 belg. frankov, tračnice 610, surova pločevina 700, srednja 750, fina 925 do 1050. — Na Luksemburškem vse kot prej, dela za dva meseca. — Na Nemškem se je domače povpraševanje zmanjšalo, položaj se začenja spreminjati spet v neprilog producentom. Ekspertni trg je sicer boljši, a uspeh v denarnem oziru ni dosti velik, ker so svetovnotržne cene vsled večje belgijske in francoske konkurence prenizke. Cene nespremenjene: Železo v palicah 125 do 130 mark. valjana žica 135, surova pločevina 110 do 145, srednja 150. — Na Češkoslovaškem nobenega impulza, ne od znotraj in ne od zuna j. Domača prodaja je navadni se-zijski pojav in zato ni mogoče, govoriti o kakšni zboljšani konjunkturi.. Eksport že prej ni bil zadovoljiv in tudi sedaj ni. — Na Ruskem bodo menda res začeli izkoriščati one velikanske podzemske zaklade železa v guberniji Kursk, o katerih smo v Trgovskem listu« že parkrat govorili. Sedaj iščejo potrebnega obratnega kapitala. Veletrgovina kolonifalne in špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav Irt rudninske vode. ToEna in solidna postrežba! Zahtevajte cenilce! perilo, samo-veznice, čepice, dežnike, Čevlje itd. v veliki izberi nudi ugodno Jakob Lah, Maribors8ino Trgovci, insrirajte v Trgovskem listu! Trgovina IV. BONAČ LJUBLJANA šelenburgova ulica ŠTEV. 5 priporoča vse pisarniške in šolske potrebšllne po najnišlih cenah. Veletrgovina -v IJubljanl špecerijsko 1*1000 i—m ustno tganje moko In aeielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo testno praiama so kavo ln mlin so dl-iave s električnim obratom. RJE SE KUPI? Le pri tvrdki Jisii Pelelitc Ljubljana blizu Prdamoicga spomenika ob »odi. Najboljši U volni t|roj za rodbinsko dl obrtno rabo. svetovno znor.ih znamk Orftsner - Adler - Ph»nlx. Jatolam posamezno dele za stroje in ko-*®sn, igle, olje, jermena, pnevmatike. o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancijaI Na vehkol Na malo! v”všeh barvah In vrstah od Dtn 18' naprej, molke nogavice, dokolenke, otročje nogovtee, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, Kette ib zobe, obleko in čevlje Ud. v nafiečjt izberi in po najnlžjl ceni pri Pelelinc losip LJUBLJANA klim Pntapfim sjtsiiilii ik nti. Na varilka 5 Na mala! Odgovorni uradnik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovako-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A-SEVER, Ljubljana.