IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: *«00 Trst, Ulica Valdirivo 36, ‘elefon 60824. Pošt. pred. (ca-»ella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 13978341 P°Stnina plačana v gotovim
D N I
K
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 Ur. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. ■1689
TRST, ČETRTEK 27. APRILA 1989
LET. XXXIX.
Mešani občutki so upravičeni
Pred dnevi smo z mešanimi občutki prejeli iz Rima vest, da namerava minister za odnose z deželami Maccanico pred-osrednji vladi zakonski osnutek za zaščito pravic slovenske narodne manjši-ne v Furlaniji Julijski krajini. Naslov tega ikonskega osnutka govori, kot nam sporočajo iz italijanske prestolnice, o zaščiti Pravic Slovencev v tržaški in goriški pokrajini ter o pravicah prebivalstva slovenskega porekla v videmski pokrajini. Med-,em ko pišemo te vrstice, smo zvedeli, da minister Maccanico baje izročil zakonci osnutek vladi na seji dne 27. t.m.
Na začetku smo napisali, da smo vest 0 Predložitvi zakonskega osnutka vzeli na 2nanje z mešanimi občutki. To pa iz dveh razlogov: najprej zaradi tega, ker je bil Minister Maccanico že pred časom napovedal predložitev takega zakonskega osnutka in ker močno dvomimo, da ie vse-111 a tega osnutka pravična in v skladu s Pričakovanji našega slovenskega ljudstva v mejah republike Italije.
Ko bo naš list prišel v roke bralcem, P že znano, ali so bili naši občutki upra-Vlčeni ali ne. Dejstvo pa je, da imamo Slovenci v Italiji v pogledu zaščite svojih Pravic slabe izkušnje. Za Slovence na Tr-| *aškem se je začelo leta 1954, torej pred •* leti, ko je bil sklenjen znani Londonski sporazum, ki je med drugim vseboval pri-,°§o, posvečeno zaščiti slovenske in italijanske manjšine (v bivši coni A in bivši ^°ni B). Vsi vemo, kako se je zadeva kon-za italijansko sodno oblast je šlo za "kos papirja« in ne za norme, ki bi bile sestavni del italijanskega pravnega reda uako je dejal eden tržaških sodnikov). O-sunski sporazumi iz leta 1975 sicer ome-JViajo tudi Londonski sporazum in zagotavljajo enako raven zaščite slovenski manj-®mi, kot je bila predvidena leta 1954, a se Pri italijanskih birokratih in nekaterih Politikih takoj začelo slepomišenje glede Pravega tolmačenja obveze, izhajaioče iz osimske pogodbe. Dejstvo je, da kljub izjavam in obljubam v parlamentu ob rati-ikaciji osimske pogodbe Slovenci v Italiji kimamo popolne in pravične zaščite, čeprav je od tedaj poteklo že toliko let.
Mešani občutki, o katerih govorimo, so ‘°rej povsem upravičeni.
V Budimpešti se je končal kongres ita-vljanske radikalne stranke, ki ima ali ho-e imeti transnacionalne razsežnosti. Kongres so najprej nameravali imeti v Zagre-ru> a prireditelji niso prejeli dovoljenja od jugoslovanskih oblasti.
II Sovjetski zvezi je »eksplodiralo« narodnostno vprašanje
V zadnjem času skoraj ne mine dan, da iz Sovjetske zveze ne bi prejeli vesti o ne- j mirih, neredih, demonstracijah in protestnih manifestacijah v tem ali onem kraju prostrane države. Gre v ogromni večini ; a javne izraze nezadovoljstva manjših naro- j dov; ne smemo pozabiti, da živi na oz~m-lju Sovjetske zveze 110 narodov in narod-1 nih skupnosti. Marsikdo je na Zahodu še j do pred nekaj leti mislil, da je bilo z oktobrsko revolucijo urejeno tudi narodnostno vprašanje. V zadnjem času pa sami sovjetski uradni viri opozarjajo, da je stanje drugačno. Zakaj neredi in nemiri? Na to vprašanje skuša odgovoriti razmišljanje, ki je bilo objavljeno v petek, 21. aprila, v torinskem dnevniku »La Stampa« in ki ga zaradi zanimivosti ter važnosti prinašamo v slovenskem prevodu.
(Ured.)
Mihail Gorbačov že dve leti napoveduje plenarno zasedanje Centralnega komiteja Sovjetske komunistične partije, na katerem bi razpravljali o narodnostnem vprašanju v sovjetski državi, a plenarnega zasedanja ni in nihče se ne pobriga, da bi uradno opravičil njegovo odlašanje. Opravičila pa bi dejansko bila tudi odveč. Država, ki naj bi bila po trditvah predhodnikov Mihaila Gorbačova, »monolitna«, je po reformah, za katere je dal pobudo sedanji glavni tajnik komunistične partije, spet postala mozaik nemirnih narodov. Ti narodi kažejo odločno voljo po obstoju in v raznih oblikah zahtevajo, naj se nanovo določi njihov pravni položaj v okviru ZSSR.
William Pfaff v članku, ki ga je 25. marca objavil Herald Tribune, se sprašuje, ali ni morda Evropa spet na pragu novega 1848. Gorbačov želi po vsej verjetnosti preprečiti takšno perspektivo in predlaga narodom svoje države novo pogodbo
o sožitju. Vsak poskus oblikovanja novega značaja sovjetskega federalizma pa po vsej verjetnosti naleti na dinamično in neukrotljivo stvarnost, ki se spremin:a mnogo hitreje, kot se spreminja miselnost partijskih in državnih voditeljev. Zaradi novih zahtev, ki prihajajo iz mest, kot so Tallin, Riga, Vilnius, Erevan, Tbilisi in Kijev, se morajo spet in spet proučevati kompromisni predlogi in koncesije, ki jih uradi Centralnega komiteja pripravljajo v pričakovanju plenarnega zasedanja. Ulica torej izpodrinja partijsko birokracijo, ki se mora boriti v ozadju in ki le tu pa tam prehaja v protinapad, kot se je pripetilo v Armeniji po potresu, ko so bili aretirani predstavniki Odbora na Nagorni Karabah.
Vrhovi sovjetske države gotovo razpravljajo o tem vprašanju, vendar o poteku razprave ne vemo nič. Menimo, da je sovjetska ureditev narodnostnega vprašanja za Gorbačova zastarela in anahronistična, takšna, kakršna je po njegovem tudi oblika države in njenega gospodarstva. Ne vemo pa, ali ima o tem kak načrt in ali čaka na primeren trenutek, da bi ga uveljavil z vrha. V pričakovanju razvoja dogodkov, o čemer so informacije sovjetskega vodstva silno skope, nam ne preostane drugega, kot da obrnemo pogled v preteklost in od zgodovine terjamo, naj nam pomaga bolje razumeti sedanjost. Pred nekaj meseci je Helene Carrere d’En-causse objavila knjigo, ki nam pomaga bolje razumeti sedanjo sovjetsko stvarnost. Pisateljica je s svojo intuicijo že pred 10 leti v nekem smislu napovedala sedanje dogodke. Naslov njene »preroške« knjige
dalje na 8. strani ■
Slovenska skupnost in evropske volitve
Na tretjih neposrednih volitvah za evropski parlament v Strassburgu, ki bodo 18. junija, se bo tudi letos predstavila skupna lista manjšin in avtonomistov. Pri njej sodeluje tudi Slovenska skupnost, podobno kot leta 1979 in 1984.
Po številnih dvostranskih stikih in petih plenarnih zasedanjih v Aosti, St. Vin-' centu in Milanu je bil sporazum podpisan ! v soboto, 22. aprila, v okolici Milana. Ssk ■ sta na zasedanju zastopala deželni tajnik Ivo Jevnikar in član tajništva, goriški ob-1 činski odbornik prof. Andrej Bratuž.
Cilj zavezništva je potrditev in utrditev samostojnega zastopstva manjšin v evropskem parlamentu. V programu je na prvem mestu delo za zaščito in ovrednotenje pravic narodnostnih skupnosti v vsej Evropi. Sledijo točke o varstvu okolja, gospodarskem razvoju, delu za mir in mednarodno vzajemnost, pri čemer je poudarjena tudi podpora skupne liste in njenega bodočega zastopstva v evropskem parlamentu demokratizaciji, priznavanju narodnostnih pravic in razvoju evropeistične misli v vzhodni Evropi.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 30. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Peter Klepec« (France Bevk - Mariza Pe-rat); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Itali i;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila iri deželna kronika; 14.10 Janez Mencinger: »Gorenjčeva pisma« (Tone Gogala);
17.00 - 18.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni rad.j-ski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 1. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Dobro jutro po naše; 12.00 Dslovni profili; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Homer: »Odiseja«. Epska pesnitev; 15.15 »Glas harmonke«;
17.00 Mi in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 2. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ko študent na rajžo gre; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldfriški radijski	dnevnik;	13.20	Glasba po	željah; 13.30
Od Milj do	Devina;	14.00	Poročila in	deželna kro-
nika; 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!«; 14.30 Iz Benečija; 15.00 Homer: »Odisea«. Epska pesnitev; 15.15 Pot do glasbe; 17.00 Poročla in kulturna	kronika;	18.00	Bojan Štih	- Karel De-
stovnik Kajuh: »Mati«. Družbena drama; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 3. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Moja šola radiestezije	in bioterapije;	12.40 Primorska po'e;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15 00 Homer: »Odiseja«. Epska pesnitev; 15.15 Neopravičena ura; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Antologija slovenske violinske glasbe. Violinist Tomaž Lorenz, pianistka Alenka Šček; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 4. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kron'-ka; 8.10 Trst, mesto znanosti; 10.00 Poročila ‘n pregled tiska; 12.00 Glasbeni portret Urbana K?-dra; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Porcč la in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Homer: »Odiseja«. Epska pesnitev; 15.15 DomaSa delavnica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 10. tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru; 18.00 »In exilium« — dekan Viktor Kos pire župnijsko kroniko; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 5. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice. Pripravlja Zorko Pelikan; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12 00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevn k; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devini;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Halo, kdo tam?; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 15 15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Poročila in kulturna kro nika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 6. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bom naredu stazice«; 14.40 Filmi na ekranih; 15.03 Sobotni razmislek; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »Zamislil sem si stvar za gledališče pli potovanje skozi čas«; 13.00 Večerni radijski dnevnik.
Množične protestne manifestacije na Kitajskem
Protestno gibanje kitajskih študentov, ki zahtevajo več demokracije in svobode, je zavzelo večji obseg, kot so sprva pričakovali. Po nekajdnevnih manifestacijah, ki so v Pekingu potekale vsaj v glavnem brez večjih neredov, prihajajo zdaj vesti o pc-dobnih in ponekod dokaj ostrejših demonstracijah tudi v drugih mestih. Najbolj nemirno je bilo v mestu Xian, ki šteje pet milijonov prebivalcev in je prestolnica pokrajine Saanxi. Tam so univerzitetni študentje najprej uprizorili mirne manifestacije s podobnimi zahtevami po demokraciji. Študentovska manifestacija pa je kot detonator vplivala na množico meščanov, katerih nastop se je v kratkem spremenil v hude poulične nemire. Skupine demonstrantov so napadle zgradbe pokrajinske vlade in pri tem zanetile nekaj požarov, i Med spopadi s policijo je bilo ranjenih 130 agentov, do precej podobnih izgredov je prišlo tudi v mestu Cangša, in med demon stranti so se pojavile slike pokojnega kitajskega voditelja Maocetunga. Mirne pa so bile manifestacije v Šangaju.	|
Ta nepričakovani protestni val se je sprožil ob smrti nekdanjega kitajskega vo ditelja Hu Yaobanga, čigar pogrebne sve čanosti so bile ob koncu tedna. Hu Yao bang velja za prvega pobudnika svobodnej šega koncepta družbeno političnega življe nja na Kitajskem in na njegovem pogre bu je sedanje kitajsko vodstvo dejansko re habilitiralo njegov lik in njegove koncepte Nekaj let pred smrtjo je bil namreč Yao bang prisiljen k umiku, ker je šel po mne nju uradne partijske linije predaleč
DEMOKRATIČNA IN NE VEČ KOMUNISTIČNA MLADINA
Na Madžarskem je imela kongres Zveza madžarske komunistične mladine. Z dvetretjinsko večino je sklenila, da spremeni svoje ime v Zvezo madžarske demo-kratične mladine in da proglasi svojo neodvisnost od komunistične partije. Za novega tajnika je bil izvoljen 32-letni matematik, ki je znan po svoji podpori demokratičnim reformam v državi.
Nasilje na zasedenih ozemljih
Z zasedenih arabskih ozemelj še vedno prihajajo podatki o zelo hudem obračunu nedeljskih neredov. Ravno na judov-( sko velikonočno praznovanje so se Pale-: stinci spomnili 1300-letnice prve zmage j muslimanske svete vojne.	|
Čeprav govorijo izraelski uradni viri le o štirih arabskih ranjencih, je po drugih vesteh obračun veliko višji: kar 36 ranjencev na področju Gaze, kjer so oblasti zaradi tega ponovno proglasile policijsko uro v več krajih, in 12 ranjencev v Cisjorda-niji. Med težjimi ranjenci sta štiriletni >n ' desetletni otrok. Oba sta bila zadeta v gla-! vo, eden s pravo svinčenko, drugi z gumijastim izstrelkom.
V nedeljo so tudi našli obglavljeno truplo nekega Palestinca. Nekateri trdijo, da je postal žrtev družinskega obračuna, drugi pa, da je bil umorjen zaradi sodelo-,
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
vanja z Izraelci. Nedaleč od meje z Libanonom sta dva Palestinca, ki ju je policija že aretirala, lažje ranila z nožem starejšo Judinjo.
V Cisjordaniji je izraelska vojaška policija zaslišala 40 judovskih kolonov, da bi našla krivce nekakšne kazenske ekspedicije, ki je povzročila veliko gmotno škodo v arabski vasi.
—o—
V torek, 25. t. m,, so se začele umikati iz Madžarske prve sovjetske vojaške enote. Šlo je torej za zgodovinski dogodek-Delni umik svojih enot z ozemlja Madžarske je predsednik Gorbačov napovedal med svojim obiskom pri Združenih narodih. Tudi Združene države so začele umikati vojake iz Evrope. Gre za kakih 4 tisoč mož, ki so imeli v oskrbi rakete na srednji domet, a so jih že odstranili.
Lech VValesa: konec faze boja na Poljskem
Voditelj poljskih svobodnih sindikatov | Lech Walesa se je po štiridnevnem obisku pri italijanskih sindikatih v Italiji, kjer pa se je sestal s številnimi italijanskimi poli-1 tiki in državniki ter je bil sprejet pri papežu Janezu Pavlu II., vrnil domov in se takoj lotil zahtevnega političnega dela, ki ga čaka zaradi bližnjih parlamentarnih volitev. V soboto, 23. t.m., se je poklonil spominu padlih v varšavskem getu, kjer je med drugim poudaril misel: »Ko gradimo nekaj novega, ne moremo pozabiti teh žr-; tev, če hočemo preprečiti, da bi se take tragedije ponovile«. VValesa se je poklonil tudi spominu patra Popieluszka in dejal, da sedanji poljski preobrat ne bi bil možen brez žrtve pogumnega duhovnika. Se isti j
dan je VValesa predsedoval seji vodstva sindikata Solidarnost, ki mora v najkrajšem času potrditi kandidate za bližnje parlamentarne volitve. VValesa je napovedal, da sam ne namerava kandidirati, ker se noče vezati na noben parlamentarni mandat, temveč hoče prosto delovati za sindikalno gibanje. Mnogi člani vodstva pa se nameravajo predstaviti kot kandidati za 261 mest v parlamentu, ki jih zakon predvideva za opozicijo. Ta bo dobila sto mest v senatu in 161 mest v poslanski zbornici-Volitve bodo 4. junija. Na začetku sestanka je VValesa dejal, da je sporazum, ki je bil dosežen 5. aprila letos, pomenil konec faze boja in začetek faze nove gradnje svobodne Poljske.
INFLACIJA v ITALIJI
Cene blaga široke potrošnje so se v Preteklem mesecu v večjih italijanskih testih zvišale za 6 desetink odstotka, kar Pomeni, da se je tendenčna letna inflaci f zvišala na 6,6 odstotka. Največje poviške so v tekočem mesecu zabeležili v Tr-SM, in sicer 9 desetink odstotka. V Milanu so se cene zvišale za 7 desetink odstotka, v Bologni za 6/10 odstotka, v Genovi jn v Turinu za 4 desetinke odstotka, v Pa-fam pa za 2 desetinki odstotka. Letna inflacijska stopnja je tako v Trstu kot v Bo-*°gni 7,6 desetink odstotka. Največje potiske so v Trstu zabeležili za splošne iz oatke in sicer za en odstotek, za 7 desetink odstotka so se zvišale cene oblačil, za 6/10 odstotka pa jestvine. Splošni mesečni poviški cen v Italiji kažejo, da je inflacijska stopnja znatno presegla 6 odstotkov. Predvidevajo, da bo zaradi tega maja prišlo do zvišanja draginjske doklade za 22 tisoč lir.
»SLAVA VOJVODINE KRANJSKE«
Pred tristo leti je polihistor, etnograf in topograf Janez Vajkard Valvazor v nem-scini napisal in izdal svoje zadnje, a goto-v° najpomembnejše delo »Slavo Vojvodi-ne Kranjske«. To je bilo življenjsko delo Plemiča, ki je bil med drugim član angle-skega kraljevskega zemljepisnega društva. »Slavo Vojvodine Kranjske« sestavljajo stiri knjige, skupno štejejo 3 tisoč 523 strani in nad 500 grafik, ki nazorno prikazuj e-1° gradove, mesta in ljudi, ki jih je Valva-z°r opisal. Prav zaradi vsebine in slik je to delo pomemben vir za spoznavanje družbenih, gospodarskih in tudi kulturnih raz-Mer na Slovenskem ob koncu 17. stoletja.
Okroglega jubileja izida »Slave Vojvodine Kranjske« se bodo spomnili z izdaio Celotnega prevoda tega dela. Poseben pripravljalni odbor bo do leta 1993, ko se bo-1110 spomnili obletnice Valvazorjeve smrti, Priredil zgodovinski seminar. Ob tej priložnosti naj bi izšel tudi poseben zbornik o Valvazorju in pomenu njegovega dela.
edinstveno zborovanje
BINKOŠTNIKOV V RIMINIJU
V Riminiju je na začetku tega tedna Pil zbor katoliških binkoštnikov. Gre za gibanje v katoliški Cerkvi, ki hoče v nekem ®Tuslu obnoviti svežost prvotne binkoštne Cerkve. Nastalo je kmalu po zadnjem kon-?du v Združenih državah Amerike in se le nato razširilo po vsem katoliškem svetu, tudi v Italiji, kjer je več tisoč krajevnih Molitvenih skupin tega gibanja. Zbor v Ri-jniniju je bilo edinstveno doživetje ob globoko občuteni molitvi in slovesnem obhajanju evharistije, branju in poslušanju božjo besede. Priče smo bili tudi ozdravljenju Polnih oseb. Poslušali smo pretresljiva pri-JMvanja in zahvale Bogu za prejeto milost. Cdlična organizacija, ubranost obredov in sPoreda, vse to je ustvarilo pravi duhovni užitek.
Ni slučaj, da so številni udeleženci zbo-r°Vanja v Riminiju tudi že kdaj poromali v Medjugorje, saj Medjugorje vodi na to P°t, v binkoštno krščanstvo.
O ugledu, ki ga to gibanje uživa v okviru Cerkve, priča tudi dejstvo, da so zborovalce obiskali kardinal Pappalardo in trije Škofje.
Stanko Žerjal
Jeseni bodo v Celovcu odprli zasebno dvojezično osnovno šolo
Mohorjeva družba iz Celovca je v četrtek, 20 t.m., na tiskovni konferenci sporočila javno:ti, da bo s septembrom odprla zasebno dvojezično osnovno šolo na verski osnovi s pravico javnosti. Sedež bo imela v drugem nadstropju Slomškovega doma sredi koroškega glavnega mesta. Tam bodo popolnoma preuredili prostore, da bodo pridobili štiri učilnice, medtem ko bo telovadnica v kletnih prostorih. Slomškov dom stoji ob stari Mohorjevi in je izredno sodobna stavba, v kateri je med drugim dekliški Dijaški dom.
S samopomočjo koroških Slovencev bo tako slovensko prebivalstvo Celovca, ki že vzdržuje dva zasebna dvojezična vrtca, imelo odslej na razpolago tudi osnovno šolo. Zapolnila se bo tako vrzel med vrtcem in državno gimnazijo za Slovence. Ravno vpisi v slovensko gimnazijo kažejo, da prihaja več kot 10 odstotkov vseh dijakov iz Celovca in njegove bližnje okolice. Ravno tam pa imajo Slovenci najmanj pravic. Vse dosedanje prošnje za javno dvojezično osnovno šolo ali vsaj za dvojezično vzporednico v kaki nemški osnovni šoli so bile zavrnjene z izgovorom, češ da je dvojezično ozemlje po zakonu jasno določeno in ne obsega Celovca. Da pa v Celovcu že 32 let deluje slovenska gimnazija in da v dveh tako imenovanih glavnih šolah sprejemajo prijave tudi k dvojezičnemu pouku, tega nasprotniki slovenskega šolstva ne upoštevajo. Težave so bile v preteklih letih tudi pri osnovanju zasebne šolske pobude, in sicer tako pri šolskih kot pri cerkvenih oblasteh. Lani je Mohorjeva družba ponovno zaprosila za dovoljenje, da odpre konfesionalno zasebno šolo s pravico javnosti. Ker je cerkvena ustanova, je potrebovala tudi škofijsko potrdilo, ki je bilo zdaj izdano. Versko osnovno pa bodo pojmovali zelo široko. Izbira konfesionalne šole s pravico javnosti omogoča, da ostanejo učitelji v delovnem razmerju z državo, da šola izdaja spričevala in da opravljajo šolarji izpite v lastnem zavodu. Pobudniki računajo na otroke, ki obiskujejo dvojezična zasebna vrtca v Celovcu, nagovarjali pa bodo tudi nemško govoreče starše, ki želijo otroke vzgajati za pravi dialog med narodnima skupnostima in v znanju obeh deželnih jezikov. Jeseni bodo odprli prvi in drugi razred, čeprav bodo za drugi razred težave, v kolikor bodo morali starši iz-
pisati svoje otroke iz nemških šol. Ravnateljica bo 33-letna vnukinja očeta slovenske gimnazije, dr. Jožka Tischlerja, Marica Tischler-Hartmann, ki od leta 1975 poučuje na Ljudski šoli v Skofi-čah. S prihodnjim letom naj bi odprli tudi že tretji in četrti razred. Takrat naj bi imela šola kakih 80 učencev. Mohorjeva družba, ki se je odločila za ta pomembni korak na podlagi svojega versko-prosvetnega poslanstva, bo za ureditev šolskih prostorov potrošila šest milijonov šilingov.
SNOVANJE NOVE LEVICE
V ZAHODNI EVROPI
Z razgovoroma, ki ju je imel v Barceloni z glavnim tajnikom Španske komunistične partije Anguito in s tajnikom katalonskih komunistov Ribojem, je italijanski komunistični tajnik Occhetto končal obisk v Kataloniji. Tudi v Španiji je, podobno kot na nedavnih srečanjih s francoskimi socialisti in zahodnonemškimi socialnimi demokrati, razpravljal predvsem o snovanju nove evropske levice. Zato je pomenljivo, da so ga v Španijo povabili katalonski komunisti, ki imajo svojo stranko ev-rokomunistične usmeritve, medtem ko je španska partija zadnja leta dokaj leninistična. Gostitelj in gost so nastopili v športni palači v Barceloni. Occhetto pa je imel še srečanje s kakimi 300 katalonskimi izobraženci. Sprejel ga je tudi predsednik katalonske avtonomne dežele Pujol.
NE BO NOVIH DAVKOV?
Minister za finance Colombo je na tiskovni konferenci povedal, da vlada ne namerava uvesti novih obdavčitev, s katerimi bi krila okrog 500 milijard lir, kolikor bo davkarija izgubila zaradi popravkov k odloku o samoprispevku v zdravstvu.
Usoda četverice v Ljubljani
Na okrogli mizi, ki je bila 24. t. m., v Cankarjevem domu v Ljubljani, je Odbor za varstvo človekovih pravic napovedal, da bo 8. maja organiziral v sodelovanju z drugimi slovenskimi gibanji in zvezami protestno zborovanje v Ljubljani, da bi izrazil nasprotovanje izvršitvi »protiustavne in protizakonite razsodbe« in se zavzel za suverenost republike Slovenije in za spoštovanje človekovih pravic. Na Trgu Osvoboditve v Ljubljani bodo s to akcijo izrazili protest proti zavrnitvi pritožbe in odločitvi temeljnega sodišča v Ljubljani, da mora Janez Janša v zapor na prestajanje 18-mesečne zaporne kazni. Kot je povedal predsednik odbora Bavčar, drugih oblik civilnega upora ne nameravajo uporabiti. Poudaril je nadalje, da se je Odbor vedno zavzemal za spoštovanje načela pravne države in za spoštovanje človekovih pravic.
V tem smislu je nujno, je dejal Bavčar, da vsi ohranijo mirne živce, tudi v primeru, da bo morala četverica v zapor. Vsaka protestna oblika mora potekati dostojanstveno, a odločno, je menil Bavčar.
Na okrogli mizi je spregovoril tudi Janez Janša. Med drugim je dejal, da noče prostovoljno v zapor, ker hoče dokazati, da se je treba cinizmu oblasti upreti ne z nasiljem, pač pa z načelnim vztrajanjem do konca. Poudaril je tudi, da se bodo morali slovenski politiki jasno izreči o svojih stališčih glede procesa in obtožbe.
PASOVI OBVEZNI TUDI PRI NAS
Od četrtka, 27. aprila, je tudi v Italiji obvezna uporaba pasov za avtomobiliste. Kršitelji predpisa bodo kaznovani z globo od 12.000 do 50.000 lir.
Umrl je Dušan Furlan
V ponedeljek, 24. t. m., je iznenada u-mrl Dušan Furlan, časnikar, politični delavec in bivši partizanski poveljnik. Star je bil 76 let. Rodil se je v Šempolaju, kjer je bil njegov oče Janko učitelj. Ko se ie ta zaradi fašističnega preganjanja umaknil v Jugoslavijo, je sin Dušan obiskoval gimnazijo v Mariboru in nato pravno fakulteto v Beogradu. V Banjaluki se je na začetku leta 1942 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju ter bil borec tamkajšnjih partizanskih enot, s katerimi se je udeležil tudi znanih bojev na Kozari. Leta 1943 je poleti prišel na Primorsko, bil med drugim poveljnik zaščitnega bataljona 3. operativne cone ter vojaški poveljnik partijske šole v Cerknem, kjer je bil ob znanem nemškem napadu februarja 1944. leta hudo ranjen ter postal 90-odstotni invalid.
Po vojni ie bil urednik Primorskega dnevnika, od leta 1956 do leta 1962 župan občine Devin - Nabrežina ter nato za eno mandatno dobo pokrajinski svetovalec v1 Trstu, izvoljen na listi KPI.
Pokojni Dušan Furlan je bil človek plemenitega značaja, silno občutljiv za potrebe revnejših ljudi ter velik idealist. Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v najlepšem spominu.
SKAVTSKO JURJEVANJE
Tržaški skavti so obhajali tradicionalno jurjevanje. Začelo se je že v soboto, 22. t.m., ko so najpogumnejši na travniku pri Trebčah — ne meneč se za hladno noč — postavili jambor, oltar in šotore, v katerih je prespalo 60 članic in članov slovenske skavtske organizacije. Pridružili so se jim še drugi, tako da jih je bilo skupaj več kot 200, ki so se zjutraj udeležili maše, katero je daroval asistent Žarko Škerl, potem pa je bil slovesen pristop 40 novincev, med temi 13 volčičev in veveric ter 27 novih izvidnikov in izvidnic.
Proslava dneva osvoboditve
Osrednja proslava dneva osvoboditve je bila v naši deželi v nedeljo, 23. t. m., v tržaški Rižarni. Po verskih obredih je spregovoril predsednik tržaške pokrajine Dario Crozzoli, ki je poudaril pomen zgodovinskega spomina teh dogodkov, da se ne bi iz neznanja rodilo novo zlo. Dodal je, da smo danes priča izginjanju pravih vrednot človeka, in omenil volilne uspehe rasističnih gibanj v Nemčiji, Franciji in Avstriji. Za njim je v slovenščini spregovorila pokrajinska svetovalka Nives Košuta, ki je uvodoma ugotavljala, da mladi zelo malo vedo o Rižarni in o grozodejstvih, ki so se dogajala v njej. Svoj poseg je zaključila z aktualnim razmišljanjem o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Posegel je nato tajnik tržaškega sindikata CISL Livio Feletti, kateremu je sledil osrednji govor predsednika Zveze bivših deportirancev v koncentracijska taborišča, senatorja Gianfranca Marisa. Ta je dejal, da bi pomenilo pomanjkanje obujanja spomina žrtev uničevalnih taborišč konec človekovega dostojanstva. V svojem govora je omenil žrtve, ki so padle pri Opčinah, na Proseku in na ulici Ghega v Trstu.	•
Končala se je pevska revija Primorska poje
Kdor se je v soboto, 22. t.m., udeležil' zadnjega koncerta letošnje pevske revije Primorska poje v Kulturnem domu v Trstu, je lahko od te pevske manifestacije odnesel nadvse pozitiven vtis. Dvorana je bila polno zasedena, nastopili so najboljši pevski sestoji, kar jih trenutno poje na Primorskem tostran in onstran meje. Ker je bil to jubilejni koncert ob koncu letošnje 20. revije, je bila tudi priložnost za podelitev priznanj nekaterim pevovodjem, ki so sodelovali pri vseh revijah, in drugim organizatorjem ter sodelavcem, ki so prispevali k uspehu te pobude.
Slavnostni govornik je bil Ignacij Ota, ki je poudaril pomen te množične pevske manifestacije. Še posebej je opozoril, da je v pevskih zborih čedalje več mladih, kar prinaša tudi nove poglede in zahteve v zborovsko petje.
Na sobotnem koncertu so z zahtevnim sporedom nastopili mešani pevski zbor »Primorec-Tabor«, ki združuje mladino iz Trebč in Opčin. Zbor vodi Matjaž Šček, zadnjo pesem, sodobno zasnovano »Clau-dio« pa je dirigiral avtor Aldo Kumar. Sledil je nastop moškega zbora »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini, nato je nastopil mešani zbor
»Hrast« iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Kot gostujoči italijanski zbor je zapel mešani zbor »Santa Maria Maggio re«, ki ga vodi Domenico Innominato, na koncu pa so stopili na oder pevci mešanega zbora »Obala« iz Kopra, ki jih vodi Mirko Slosar. Predstavili so zanimive pesmi in revijo zaključili z dodatkom, Zdravico, ob kateri je občinstvo vstalo, kot da gre za himno.
Predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja in predsednik Združenja pevskih zborov Primorske Rudi Si-mac sta nato podelila spominska priznanja tistim pevovodjem, ki so nastopili na vseh revijah. Naj jih naštejemo: Stanko Benko, Gvido Filipčič, Sveto Grgič, Anton Klančič, Ivo Kralj, Mirko Slosar, Ivan Tavčar in Jožko Harej. Posebna priznanja so prejela uredništva Primorskega dnevnika in Primorskih novic ter glasbeni uredništvi Radia Koper in Radia Trst A. Za 20-letno organizacijsko delo sta prejela pri' znanji Ignacij Ota in Ivo Jelarčič, zahvalne listine pa so podelili skladateljem Maksu Pirniku, Ubaldu Vrabcu in Radovanu Gobcu.
dalje na 8. strani •
Priprave na poletno sezono SSG
Slovensko stalno gledališče se že pripravlja na poletno sezono, saj bo julija predstavilo na prostem dve deli, in sicer Hofmannstahlovega »Slehernika«, ki ga v teh dneh uspešno ponavlja v dvoranah, in Linhartovo »Zupanovo Micko«. Ker poletna sezona nalaga gledališki upravi dodatne izdatke, so v teh dneh razgovori s krajevnimi upravami za izvedbo predstav na prostem. Programirano je bilo doslej, da bo Slovensko stalno gledališče julija dvakrat uprizorilo »Slehernika« na Repenta-bru, enkrat v Gorici pred stolnico, medtem ko so v teku pogovori za uprizoritev te igre v Benečiji in Sloveniji. Linhartovo delo — prav letos poteka 200-letnica začetnika slovenske dramske umetnosti — pa
bo ansambel tržaškega gledališča izvajal v najrazličnejših krajih Furlanije - Julijske krajine.
Delegacija SSG je bila pred dnevi na srečanju z upravitelji repentabrske občine. V razgovoru z županom Coljo so se predsednik gledališča Pirjevec, podpredsednik Rudolf in ravnatelj Košuta domenili v podrobnostih za sodelovanje pri o-beh predstavah »Slehernika«, ki bosta na Repentabru. Dne 14. julija, torej dan pred pričetkom tradicionalnega »praznika vina«, ki ga prireja domača občinska uprava, bo Slovensko stalno gledališče v re-penskem Kraškem muzeju nastopilo z »Zupanovo Micko«, ob slabem vremenu pa v bivši osnovni šoli v Colu.
Jubilej msgr. Stanka Zorka
Monsinjor Stanko Zorko je 21. t.m. slavil svoj 70. rojstni dan. Življenjska pot ga je iz rodne Dolenjske po vojni privedla na Južno Tirolsko, nato pa v benediktinski samostan Praglia pri Padovi, kjer je zaključil bogoslovne študije in v kraju Monteor-tona pri Padovi bil posvečen v mašnika. Novo mašo je pel med slovenskimi begunci v Senigalliji pri Anconi. Prva leta po vojni je služboval na Kobariškem, od koder se je zaradi preganjanj umaknil. Po nekaj mesecih je prišel za kaplana v Bazovico, kjer je služboval poldrugo leto do januarja 1951. Iz Bazovice ga je pot vodila v Rojan, kjer je še danes odgovoren za slovenske vernike. Gospod Stanko Zorko ima posebne zasluge, da so v Rojanu zgradili
Marijin dom in da je pod to streho zažive lo živahno kulturno in vzgojno delo med slovenskim prebivalstvom. Celo vrsto let je bil sodelavec tržaške radijske postaje in Katoliškega glasa. Njegov glas poznajo širom po primorski deželi, saj iz rojanske cerkve tržaški radio oddaja nedeljsko sveto mašo. Ob tem življenjskem jubileju mu zato tudi mi kličemo še na mnoga zdrava leta!
—o—
V okviru odbojkarske ženske D lige si je nabrežinski Sokol z gladko zmago 3-0 proti odlični ekipi iz Cente zagotovil napredovanje v C-2 ligo. Gre za pomemben uspeh celotnega društva in še posebej trenerja ženske ekipe Damjana Pertota.
STRŽAŠKEGA
Športni center v vižovljah
Ta teden je začel delovati v tržaški pokrajini drugi športni center. Od torka, 25. aprila, ima športni center v Vižovljah na razpolago tudi razsvetljavo, za katero ie Poskrbela devinsko - nabrežinska občinska uPrava. To je nudilo priložnost za izločilne tekme IV. turnirja »Mesto Gradišče« kategorije mladincev. Na sporedu so bile tri |ekme: Milan - Trst, Turin - predstavništvo Furlanije Julijske krajine in Crvena zvezda - Milan.
v Pred zadnjo tekmo sta devinsko nabre-Zlnski župan Brezigar in predsednik ŠDort-nega združenja S. Marco iz Sesljana Greblo podpisala konvencijo, po kateri je omenjeno združenje prevzelo upravo novega sPortnega objekta.
Razsvetljevalni sistem sestavlja šest stolpov; štirje so visoki 30 m, dva pa 18. vseh reflektorjev je 45. Nameščeni so bili tudi zvočniki, ki dopolnjujejo strukture športnega centra. Za te strukture so potrošili 290 milijonov lir, ki jih je prispeval Tržaški sklad.
alfons benedikter
-lužnotirolska ljudska stranka bo 2. ^aja sprejela ukrepe proti Alfonsu Bene-dikterju, ki je bil do nedavnega eden najtesnejših sodelavcev voditelja Magnaga in bivši podpredsednik bocenske pokrajin-1 ske uprave. Na zadnjih deželnih volitvah
bil izvoljen, v soboto, 22. t.m., pa je v Milanu podpisal z manjšinskimi listami se-j Verne Italije dogovor za nastop na evrop-j skih volitvah. Vse kaže, da bodo Benedik-j *erja izključili iz stranke. V zvezi manjšinskih strank severne Italije sodelujejo po-,g Slovenske skupnosti Sardinci, Aostan-Cl> Benedikterjeva skupina Siidtirol in dru-§e krajevne liste.
naše sožalje
Ob nenadni smrti Dušana Furlana izdamo ženi Ireni in otrokom ter sorodnikom globoko občuteno sožalje.
Uredništvo in uprava
GORBAČOV BO OBISKAL
EVROPSKI SVET
Sovjetski predsednik Gorbačov bo v za-Cetku julija uradno obiskal sedež Evropskega sveta v Strasbourgu. Tam bo imel tudi govor, ki se bo nanašal na razmišljanja o evropskem sožitju. Gorbačova bo sPremljal zunanji minister Sevardnadze.
V Moskvi se je sestal Centralni komite Sovjetske komunistične partije. Na sestanku so govorili predvsem o medetničnih odnosih v državi.
Medtem so oblasti v Gruziji priznale, da je vojska med demonstracijami 9. aprila v Tbilisiju uporabila tudi bojne pline. Kaže, da je večina žrtev na omenjenih demonstracijah podlegla prav tem plinom, katerih uporabo so še do včeraj tajili in zatrjevali, da so bili posegli le po solzilcu.
Orgelski koncert v Gorici
V nizu kulturnih, posebej glasbenih' prireditev v letošnji sezoni je SKPD Mirko Filej v Gorici priredilo v četrtek, 20. aprila, v goriški stolnici orgelski koncert prof. Huberta Berganta iz Nove Gorice, j Bergant je priznan slovenski orgelski virtuoz, docent na ljubljanski Akademiji za glasbo in danes gotovo eden najboljših ju- j goslovanskih orgelskih mojstrov sploh. V i Gorici je prof. Bergant že dobro znan najmanj dvajset let, saj stalno koncertira po raznih goriških cerkvah. In prav goriško prosvetno društvo je organiziralo tudi nje- j gov prvi koncert v Gorici sploh pred dobrimi dvajsetimi leti v cerkvi sv. Ignacija, na Travniku.
Na zadnjem koncertu v goriški stolni cerkvi je slovenski orgelski virtuoz pre •*-! stavil dokaj originalen program. Ta je šel od postnih do predvsem velikonočnih skladb za orgle, od baroka do sodobmh skladateljev. Posebej velja tu zabeležiti dela treh slovenskih glasbenikov (Mašek, Foerster, Premrl), ki so na temo znane velikonočne Aleluje izoblikovali lepe variacije oz. parafraze.
Oglejmo si na kratko ves program Bergantovega koncerta. Začel je z deli dveh baročnih glasbenikov, Schmidta in Pachel-bela s postnimi temami. Sledili sta dve skladbi Vexilla Regis (znana srednjeveška tema — Kraljevo znamenje) Francozov Dupreja in Fleuryja. Moderno je izzvenela skladateljice Henriette Roget Deplora-cion; nato pa je spored že prešel iz turobne postne v veselo in mogočno velikonočno tematiko. Francoskega sodobnika Jeana Langlaisa Incantation je s svojimi triumfalno modernimi prijemi in obenem dozirano muzikalno zbranostjo začrtal prehod v sodobno orgelsko literaturo. Sledil je spet baročni Fischerjev Christ ist erstan-den. Nato pa so bile na sporedu tri že omenjene slovenske orgelske skladbe. Brez dvoma je tu prav Stanka Premrla Aleluja najbolj incizivna ter originalna. Program Huberta Berganta se je nadaljeval z Maxa Regerja mogočno skladbo Ostem (Velika noč), ki kaže vse tipične prijeme velikega avstrijskega komponista z začetka našega stoletja (dovolj, da spomnimo
na vse njegove orgelske parafraze, preludije, fantazije in fuge itd.). Predzadnja točka je bila Schmidtova Preludij v D-duru (Halleluja). Prof. Bergant pa je svoj lepi in posrečeni program, tako lepo tematsko zaokrožen, zaključil s skladbo sodobnega avstrijskega skladatelja in organista Antona Heilerja, pri katerem se je sam izpopolnjeval (umrlega leta 1979) z orgelsko meditacijo Victimae paschali. Skladba izzveni večinoma atonalno in sodobno, toni so sicer mračni, vendar izražajoči pristop do velikonočnega žara in odrešenjskosti.
Koncert prof. Huberta Berganta je spet pokazal na izredno poustvarjalno silnost in rafiniranost. Doziranost v registraciji, posluh za stilno menjavo, smisel za poglobljenost in občutljivost v interpretaciji — vse to je gotovo odlikovalo zadnji goriški orgelski koncert. In SKPD Mirko Filej je na ta način tudi vsebinsko prispevalo k splošni kulturni obogatitvi v goriškem prostoru.
Andrej Bratuž
Na izrednem zasedanju Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije so sprejeli odstop 110 najstarejših članov, ki so bili upokojeni. V Centralni komite so prišle nove, mlajše sile. Mihail Gorbačov torej nadaljuje s prenovo sovjetske komunistične partije.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Pokrajinski odbor za Goriško in
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE (VZPI)
GORICA
vabita na miting, ki bo v petek, 28. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass)
3. MITING ZA SOŽITJE, MIR IN RAZVOJ
Včeraj v skupnem boju za svobodo, danes v prizadevanju za popolno uresničitev republiške ustave.
PROGRAM:
— Otvoritev, nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, družabno srečanje.
Slovo od župnika Maria Lavrenčiča
V četrtek, 20. aprila, se je v Stoblanku v Benečiji velika množica pogrebcev poslovila od enega najvidnejših beneških duhovnikov, Maria Lavrenčiča. Množica, ki se je udeležila pogreba, je potrdila, da je to bil eden tistih benečanskih Cedrmacev, ki so svoje duhovništvo živeli v službi ljudstva, iz katerega so izhajali.
Somaševanje je vodil videmski nadškofi Battisti, ob njem sta bila pomožni škof Brollo in upokojeni škof Pizzoni ter še kakih 60 duhovnikov iz Nadiških dolin in drugih krajev dežele, a tudi s Tolminskega, od koder so prišli tudi nekateri pred-( stavniki civilnih oblasti.
Nadškof Battisti je v pridigi orisal veličino zglednega pastirja, ki je 54 let služboval v Stoblanku, njegovo zavzetost za,
versko in socialno rast prebivalstva, njegovo ljubezen do jezika in kulture Benečije in njegovo veliko skromnost. V cerkvi sta se od rajnega g. Lavrenčiča poslovila tudi župan iz Dreke Zufferli in župan iz Grmeka Bonini, ki je spregovoril tudi v slovenščini, ter sobrat in prijatelj Emil Cenčič.
Na grobu je spregovoril Izidor Predan. Orisal je pokojnikovo delo na verskem, socialnem in narodnem področju, saj je bil Mario Lavrenčič soustanovitelj lista Dom in še Beneškega gledališča, srečanj na Kamenici ter Dnevov emigranta. Svoje misli pa je zaključil z Lavrenčičevim »učilom«, ki naj bi izzvenelo kot nekakšna oporoka: »Bratje, imejmo se radi in pomagajmo si vsi med sabo!«.
IZ KULTURNEGA ŽIVL1ENIA
Izšel je prvi zvezek zgodovine Cerkve
Založba »Družina« je pred kratkim izdala prvi zvezek »Zgodovine Cerkve«. V tem delu je objavljen prikaz od začetkov do Gregorja Velikega, se pravi od prvega do šestega stoletja. V rokah imamo prvi sad pomembne založniške in kulturne pobude, saj smo Slovenci z njim pridobili prvo tako temeljito delo s področja zgodovinopisja. V slovenščini je sicer doslej izšlo že nekaj krajših orisov zgodovine Cerkve, ki pa so bili predvsem namenjeni učnim potrebam. S sedanjo izdajo »Zgodovine Cerkve«, pa čeprav gre za prevod, bomo dobili temeljit prikaz v šestih zvezkih. To je gotovo eno najbolj temeljitih del, ki so izšla v zadnjih letih. Naj za informacijo navedemo še naslove naslednjih knjig. Drugi del bo obravnaval srednji vek (od 1. 600 do 1. 1500), 3. del reformacijo, protireformacijo in katoliško obnovo, se pravi obdobje, ki gre od leta 1500 do 1715. V četrti knjigi bo objavljen oris razdobja razsvetljenstva, revolucij in takoimenovane restavracije. To obdobje gre od leta 1715 do pomladi narodov leta 1848. Peti zvezek obravnava zgodovino Cerkve do drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Sesti in zadnji del te zbirke bo imel naslov: »Katolicizem, v anglosaškem svetu in v Južni Ameriki, misijoni in katoliške vzhodne države«.
Založba »Družina«, za katero dejansko stojijo slovenske škofije, je torej naredila z izdajo prve knjige »Zgodovine Cerkve« pomembno kulturno in znanstveno dejanje. V prvi vrsti bi radi opozorili, da doslej na Slovenskem nismo poznali takega odnosa do zgodovinopisja, kot se izraža v zasnovi vseh šestih delov te »Zgodovine Cerkve«. Kot v uvodu poudarja Roger Aubert, ki je odgovoren za to izdajo, je to delo zasnovano na strogih znanstveno-zgodovinskih metodah, ki sicer upoštevajo in prikazujejo teološke izbire Cerkve, saj bi drugače ne bilo mogoče razumeti nekaterih izbir cerkvene hierarhije. Istočasno so priznani zgodovinarji, ki so pisali to delo, imeli pred očmi vlogo božjega ljudstva, se pravi laikov, ki so tako v pozitivnem kot negativnem smislu bili prisotni v življenju in delovanju Cerkve. Zgodovinarji so skušali prikazati tako verske vidike, kakor tudi družbeno-politične odnose, ki so označevali Cerkev v stoletjih. Zgodovina seveda ne more prikazovati nič drugega kot neko človeško dimenzijo te ustanove, saj Cerkev dosledno trdi, da človek sodeluje pri oblikovanju božjih načrtov. »Vera torej katoliškega zgodovinarja, pravi Aubert, ne omejuje v svobodi raziskovanja«. Posebno zanimivo je, da so avtorji skušali prikazati tudi zgodovino nekato-liških Cerkva. Ekumenska misel je močno prisotna in, kar je za sedanje svetovne razsežnosti še posebej zanimivo, avtorji niso prezrli vloge, ki jo je Cerkev igrala v tretjem svetu.
Naj kratko predstavimo to prvo knjigo slovenske izdaje »Zgodovine Cerkve«. Skupno šteje 525 strani. Napisala sta jo dva ugledna zgodovinarja. Prvi del, ki obravnava zgodovino od začetkov do konca tretjega stoletja, je napisal Jean Danielou, drugega pa, ki sega od časa Dioklecijanovega preganjanja, to pomeni leta 303, do smrti Gregorja Velikega leta 604, pa je napisal Henri Marrou. Danielou je torej predstavil najzgodnejšo dobo Cerkve. V prvi vrsti predstavlja glavne dokumente, ki so mu bili v oporo pri
pisanju. To so seveda apostolska dela in evangeliji.
Več strani je namenil predstavitvi gnosticizma, prikazu običajev in obredov ter liturgičnih časov. Nato si sledijo poglavja, v katerih pojasnjuje odnose med Cerkvijo in rimsko državo, prve pojave ločin in ureditev krščanske skupnosti. Seveda obravnava tudi preganjanja in življenje tistih krščanskih skupnosti, ki so bile razširjene po raznih krajih Sredozemlja. Svoj prikaz končuje z orisom hierarhične ureditve Cerkve, ki je omogočila, da se je ta ustanova konec tretjega stoletja močno utrdila v krajih, kjer je bila prisotna.
V drugem delu je zgodovinar Marrou začel svoj prikaz z okvirnim orisom tedanjih razmer v rimskem cesarstvu. Posebno pozornost je posvetil notranjim, duhovnim krizam. Čeprav je težavno zbirati gradivo, s katerim utemeljevati trditve iz časov, ko je Cerkev bila preganjana, je ta zgodovinski prikaz naravnost zgleden, kar se tiče preverjanja in primerjanja danih virov. V nadaljevanju Marrou pojasnjuje razne razkole. Gre za Arija in nasprotovanja, ki so sledili ni-cejskem koncilu. Zanimivo je poglavje, v katerem pojasnjuje pojav meništva in ono poglavje, ki je posvečeno širjenju krščanstva preko meja rimskega sveta. To je bil čas, ko je Cerkev tako na latinskem Zahodu kot grškem Vzhodu doživljala velike notranje premike. Cerkveni očetje so ji dali trdne dogmatske osnove, Cerkev sama pa se je temeljiteje organizirala po tedanjem poznanem svetu. Krščanstvo je začelo vplivati tudi na družbeno življenje in na zakonodajo. V zadnjem delu zgodovinar Marrou prikazuje če-
dalje hujše spore med Vzhodom in Zahodom ter koncile, ki so bili posvečeni reševanju le-ten. Zadnja poglavja so posvečena prikazu srednje-veškega krščanstva in začetkom pokristjanjenja Severne Evrope. Knjiga je opremljena z dragoceno kronologijo, številnimi zemljevidi in fotografskimi posnetki ter zelo bogato bibliografijo-Omenimo naj, da so pri »Družini« poskrbeli tudi za dodatek bibliografije slovenskih zgodovinarjev, oziroma tistih del, ki so bila objavljena v slovenščini. Prav na koncu je še imensko, krajevno in pojmovno kazalo. Knjigo je vzorno prevedel Marko Urbanija. Slovensko izdajo pa je uredil zgodovinar France Dolinar, knjigo je o-premil Božidar Grabnar, tiskala pa jo je tiskarna »Družina« v Ljubljani konec lanskega leta.
NOVICE
Tudi v Kopru so prejšnji teden ustanovili Slovensko socialdemokratsko stranko, medtem ko so v Novi Gorici v teku pr1' prave za ustanovitev Slovenske demokratične zveze za Severno Primorsko.
Vse kaže, da so pristojni državni orga-ni v Kalabriji povsem odpovedali, saj niso sposobni pretrgati verigo zločinov (umorov in ubojev). Nadaljuje se klanje med zločinskima tolpama, ki se potegujeta za »oblast« v tej italijanski deželi.
Z nedeljsko zmago nad Oderzom si je Jadran zagotovil udeležbo na tekmovanjih za napredovanje, t.i. play-off. Nasprotnika je na domačem, igrišču odpravil z rezul' tatom. 94-84.
Zapis o novi obsežni knjigi o Trstu
Pri založbi »Lint« v Trstu je pred kratkim izšla 661 strani obsežna knjiga »Trieste — linea-menti di una citta«, »Trst — poteze nekega mesta«. Knjiga je nastala na pobudo tržaške Cerkve in še posebej škcfa, monsinjorja Bell ornima, ki je ob letošnjem ljudskem misijonu v Trstu nameraval s to knjigo omogočiti kar se da popoln prikaz duhovnih in kulturnih ter zgodovinskih podatkov o Trstu in prebivalcih tega mesta in okolice. Pri njenem oblikovanju in sestavi je sodelovalo kar 59 piscev najrazličnejših usme-! ritev in zanimanj. Prav zato je vsebina knjige zelo raznolika. V imenu uredniškega odbora! Giuseppe Cuscito, Sergio Galimberti in Etto-re Malnati v uvodu povedo, da objavljeni prispevki izražajo mnenje avtorjev in da hoče knjiga biti izraz kulturnega pluralizma.
Knjiga »Trst — poteze nekega mesta« je razdeljena na dva dela. Prvi nosi naslov Mesto in človek. V prvi vrsti so objavljeni zgodovinski zapisi, sledijo prispevki posvečeni demografskim in narodnim značilnostim ter gospodarstvu in zaposlitvi. Kulturna dimenzija Trsta je obdelana v posebnem sklopu, kakor tudi politično in sindikalno življenje v mestu ter razne oblike skrbstva in družbene angažiranosti ter primerov zapostavljanja v Trstu. Na koncu tega prvega de- j la pa knjiga posveča 63 strani slovenski proble-j matiki v Trstu. Profesor Jože Pirjevec objavlja prispevek z naslovom »Trst — Obmejno mesto«, j
Profesor Tomaž Simčič je napisal esej o slovenski prisotnosti v tržaški Cerkvi. Sergij Pahor p1" še o slovenski kulturi v Trstu, profesorica Ester Sferco predstavlja slovensko književnost v Trstu. Marijan Kravos pa je napisal esej z naslovom: »Jezik — vrednota, ki jo je treba varovati« s podnaslovom »Kratek zgodovinski zapis 0 slovenskih šolah v Trstu«. Nadja Maganja JeV-nikar in Ivo Jevnikar sta objavila zapis o političnih izbirah Slovencev v povojni dobi. To pC" glavje, posvečeno slovenski stvarnosti v Trstu, obsega še zapis kaplana Dušana Jakomina, ki je pripravil prikaz o »Ljudski vernosti med Slo-venci«, in članek Marka Oblaka o slovenskeU1 gospodarstvu v Trstu.
V drugem delu so razni avtorji v petih p°' glavjih poskrbeli za prikaz raznih narodnih skupnosti in različnih Cerkva ter verstev v Trstu. Posebno poglavje je namenjeno ekumenskim g1' banjem in dialogu med verniki raznih veroizpovedi. Zadnje strani knjige so posvečene katoliški Cerkvi.
Prav na koncu je kot koristen pripomoček pri uporabi knjige objavljeno kazalo imen. Pripravil ga je Enrico Halupca, ki je tudi uskladil celotni tekst in poskrbel za likovno opremo-Knjiga je namreč opremljena s številnimi fotografskimi posnetki, ki popestrijo to obsežno delo in imajo istočasno tudi precejšnjo dokumentarno vrednost.
Bogato ilustrirana knjiga vabi na obisk v Hrastovlje
Pri Družini v Ljubljani je konec lanskega le-izšla 200 strani obsežna knjiga srednje velikega formata, ki nosi naslov »Hrastovlje — romanska arhitektura in gotske freske«. To je zad-nJe delo umetnostnega zgodovinarja Marijana Sadnikarja, za fotografske posnetke, ki bogato ilustrirajo knjigo, pa je poskrbel fotograf Mari-Jan Smerke. Knjigo je opremil Žarko Vrezec, ti-
skali
so jo v tiskarni Družine, kvaliteta tiska pa
Priča, da je to ena boljših slovenskih tiskarn Marijan Zadnikar zna z izbrano besedo pospremiti bralca, da poišče malo vas Hrastovlje ^ slovenski Istri, kjer stoji utrjena cerkev, tari ki je branil prebivalstvo pred turškimi vdo-ri' Visoko obzidje skriva pravi biser, slovite fre-ske Janeza iz Kastava. Marijan Zadnikar v svoji Uv°dni študiji temeljito predstavi najprej obzid-Je in vse značilnosti utrdbe same. Nato sledi °pls zunanjščine cerkve, ki je več stoletij starej-a °d obzidja. Zunanjščina cerkve kaže na skrb-P° zidavo, sedanja streha iz skrl pa je nova, saj Jo prekrili pred nekaj leti in dali cerkvi s
so j
lem
Prvotni videz. Tudi okna lahko pozornemu opazovalcu povejo marsikatero zanimivost, na alere opozarja Zadnikar. Umetnostni zgodovi-nar zelo posrečeno stopnjuje radovednost bral-Ca in kasnejšega obiskovalca hrastovske cerkve opisom notranje arhitekture cerkve. »Slogovno, Pravi Zadnikar, je stavba na splošno opredelji-Va k°t romanska, vendar pomeni v vsem našem ohranjenem spomeniškem gradivu tega obdobja Nenavaden primer«. Sicer ima tudi hrastovska Ceikev tri ladje kot romanske stavbe, vendar pa
stenske slikarije so takratnemu nešolanemu človeku s svojo pripovednostjo nadomeščale knjigo«. Prebelili naj bi jih verjetno že v 18. stoletju, ponovno pa so jih odkrili leta 1949. V knjigi je Zadnikar zbral tudi zgodovinske arhivske listine, ki pričajo o omenjenih freskah. Prav ti dokumenti pomagajo določiti čas, ko so jih prebelili. Stenske slikarije v cerkvi se »popolnoma razlikujejo od vsega, kar doslej poznamo v Sloveniji«. Predstavitev fresk se začne pri absidi. V tem najpomembnejšem prostoru v cerkvi je umetnik upodobil skupino svete Trojice. Ves srednji pas stene v glavni absidi zavzema vrsta stoječih apostolov. V levi, severni absidi so naslikani sveti trije kralji, zgornji del desne, južne abside pa prikazuje svetega Roka. Freske na zahodni strani cerkve, se pravi nad vhodom prikazujejo zadnjo večerjo, vhod v Jeruzalem, Oljsko goro, in kako vojaki primejo Jezusa. Gre torej za izrazito pasijonske teme. Po podobi, ki prikazuje Kristusa pred Pilatom in bičanje, se ta pasijonska tema nadaljuje po navpični steni desne, južne ladje v devetih fraskah, ki prikazujejo križanje, smrt, položitev v grob, vstajenje in še druge dogodke iz evangelija vse do Vnebohoda. Pod temi slikarijami pa je sloviti mrtvaški ples, po katerem slovi hrastovska cerkev. Od papeža, preko kralja in kraljice ter cerkvenih dostojanstvenikov do vojaka, berača in malega otroka se ta mrtvaški sprevod vije in gledalce opozarja na smrt. Tej slikariji je Zadnikar posvetil najdaljši opis in analizo. Na stropu so upodobljeni simboli poletnih in jesenskih mesecev in časa.
Strop osrednje, glavne ladje, je poslikan s freskami, ki prikazujejo stvarjenje sveta in človeka. Gre za 12 velikih in zelo zanimivih zasnovanih slikarij. Na steni severne, leve ladje pa je prikazan pohod in poklon Treh kraljev. Na stro-
pu pa si sledijo podobe zimskih in spomladanskih mesecev.
Na stenah so opazni številni napisi v glagolici in v latinščini. Tudi te zapise Zadnikar razlaga, tako da je knjiga v tem smislu zelo koristen priročnik za titsega, ki bi obiskal cerkev v Hrastovljah.
Naslednjih 75 strani v knjigi krasijo zelo lepe barvne fotografije, ki prikazujejo najprej vas, nato tabor, sledijo posnetki zunanjosti cerkve in nato njene notranjosti. Slike prikazujejo panoramično podobo, a tudi številne detajle slikarij Janeza iz Kastava. Cerkev je poslikal leta 1490. Prihodnje leto bomo torej obhajali njihovo 500-letnico.
Zadnjih 50 strani knjige je namenjenih obnovam in seznamom slikarij v italijanščini, nemščini, angleščini in francoščini.
Knjiga je zares zgledna publikacija s področja umetnostne zgodovine, kakršnih bi si želeli še več, saj je na slovenskih tleh še veliko zanimivih umetniških spomenikov, ki vabijo, da bi si jih ogledali in se ob njih zamislili o bogati slovenski zgodovini.
Perspektivne sorte breskev
tem primeru srednja ni višja od stranskih Veh. Prav zato Zadnikar označuje hrastovsko ?h 6V ^°t »psevdo-baziliko«. »Posebno pozornost ^uJajo v Hrastovljah neprekinjeni banjški obo-> ki pokrivajo vse tri ladje in ki prehajajo v ganske in arkadne stene povsem neopazno ter j^ez slehernega poudarka. Hrastovsko cerkev arijan Zadnikar označuje za »značilno istrsko v avbo«, p0 njegovem mnenju naj bi jo zgradili Zl'eleni srednjem veku, konec 13. ali na začet-U 14. stoletja.
Po tem arhitekturnem opisu se Zadnikar lo-sHkarskega bogastva. Tako pravi: »Zgovorne
Sortni izbor breskev se v svetu izredno1 hitro menjuje, po eni strani zato, ker je mogoče nove sorte dokaj hitro vzgojiti, po drugi strani pa spremembe narekujejo drugačen okus porabnikov ali drugačne zahteve pridelovalcev. Raziskovalne ustanove, zlasti v ZDA, Franciji in Italiji, vzgajajo vedno nove in nove sorte, ki po videzu, o-kusu, rodovitnosti, odpornosti proti boleznim in škodljivcem prekašajo prejšnje. V sadjarskih deželah dajejo pri izbiri asortimenta glavni poudarek razmeram okolja. Tako dajejo v zmernejših podnebnih razmerah prednost kvalitetnim srednjepoznim in poznim sortam, v južnejših krajih, kjer zgodnje sorte dozorevajo vsaj 14 dni prej kot v severnih, prevladujejo zgodnje in želo zgodnje sorte. To velja za območje Sredozemlja; pri nas v Koprščini in Goriških brdih, je območje za predvsem najnovejše rumenomesnate sorte.
Novi sadni izbor za gojenje v vseh okoliših je springold, sprinerest, collins, early redhaven, sunshine, glohaven, sunerest, veteran, cresthaven, fayette; postranske sorte za gojenje v določenih, najugodnejših mikroklimatskih legah: adria, earlired diksired, Slovenija, rubired, regina, roza, |
triogem, airhaven, suncjueen, norman, sum-merglo, summergold, canadian, harmony, redskin, ter belomesnati sorti maria bian-ca in michelini.
Med sortami za preizkušnjo pa so zelo obetavni križanci biotehniške fakultete ter novejše rumenomesnate sorte mycrest, spring lady, flavorcrest in belo mesnati iris rosso K 2. Med netarinkami so predlagane glavne sorte: indipendence, flavortrop, fan-tasia, stark redgold; postranske sorte, red june nectared 4, stark delicious in sung-rand ter 6 sort za preizkušnjo.
V skupino sort za predelavo je na preizkušanju deset najbolj obetavnih sort za naše razmere. Sorte, ki bi bila najboljša v vseh lastnostih, to je v rodnosti, kakovosti plodov, odpornosti dreves za bolezni, škodljivce in razne podnebne ter talne razmere in odpornosti plodov za prevoz, skladiščenje in pakiranje, seveda ni.
Zato sadni izbor pri nas, kakor drugod po svetu, praviloma priporoča več sort od zgodnjih do poznih, med temi se odločimo glede na lastnosti sort in njihove zahteve glede rastišča.
Z.T.
V Sovjetski zvezi je » eksplodiralo «...
■ nadaljevanje s 1. strani
se je glasil »L’empire eclate«(*) (glej opombo), naslov njene zadnje knjige pa je »Le grand defi. Bolcheviks et Nations 1917-1930« (**) in pripoveduje, kako sta Lenin in Stalin skušala po revoluciji obravnavati in reševati narodnostno vprašanje.
Za Lenina narodna čustva niso bila važna. Prepričan je bil, da so nekakšna meščanska iznajdba, ki se bo razblinila v nič, kakor hitro bo prevzel oblast delavski razred. Kasneje pa je v naravnost dramatičnih okoliščinah moral priznati, da so narodi odločilen dejavnik v političnih razmerah znotraj carskega imperija. Priznati je moral dalje, kako revolucija imperativno terja, naj delavski razred sklene zavezništvo s tlačenimi narodi. Od tedaj je ostal zvest tej izbiri in se je v določeni meri tudi zavzemal, da bi se narodom carskega imperija priznala pravica do samoodločbe.
Helene Carrere d’Encausse opozarja, da je bil Stalin bolj občutljiv za pomen narodnega vprašanja od Lenina, a da je bil prav tako prepričan, da so narodi začasen pojav v zgodovinskem razvoju in da bo mednarodna kultura delavskega razreda prej ali slej zamenjala kulture posameznih narodov. V skladu s formulo, s katero so se strinjali premnogi zahodni intelektualci v letih, ko je tolikšen del izobraženstva bil stalinističen, bi se mednarodna vsebina nove kulture medtem še vedno lahko izražala v narodni obliki starih kultur. Zato ie bilo treba spoštovati kulturno identiteto posameznih narodov in zaščititi njihov jezik. Toda kakor hitro je Stalin postal komisar za narodnosti v odločilnih letih, ko so boljševiki začeli oblikovati državo, se je v mnogih okoliščinah izkazalo, da je bil mnogo hitrejši in bolj avtoritaren od Lenina.
Glede dveh točk pa sta se Lenin in Stalin vsekakor popolnoma strinjala. Koristi delavskega razreda, ki je tedaj bil povečini ruski, so bile mnogo pomembnejše od vsakršne narodnostne zahteve, federalizem nove države pa nikakor ni smel načeti (ogrožati) enotnosti partije. Od tedaj je ZSSR formalno raznoter skupek federalnih republik, avtonomnih republik in avtonomnih teritorijev, toda komunistična partija je samo ena in partijska enotnost vedno vrača Moskvi oblast, ki jo je prestolnica na papirju poverila periferiji.
Revolucionarna pogodba, ki so jo po zaslugi Lenina med revolucijo sklenili delavski razred in tlačeni narodi, je bila v marsičem dvoumna. Partija se je zavze-
* (Imperij, ki je eksplodiral).
** (Veliki izziv. Boljševiki in narodi 1917-1930).
mala za proletarsko revolucijo in za državo, ki jo Helene Carrere d’Encausse opredeljuje kot »sociološko«; narodi pa so zahtevali samoodločbo in ustanovitev narodnih držav, oziroma priznanje širše avtonomije v okviru nove države. Od tedaj je zgodovina Sovjetske zveze zgodovina takih dvoumnosti in načina, kako sta Moskva in komunistična partija skušali vozle razvozlati. Samoodločba je bila priznana, a se je zares uresničila samo v trenutku, ko so se boljševiki morali sprijazniti z obstoječim stanjem ali so pristali na pritisk mednarodne javnosti, kot se je zgodilo za Poljsko, Finsko in za republike ob Baltiku. V drugih primerih — glej Ukrajino, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan — so sicer o-hranili obliko federalne pogodbe, a so jim iz centra, čestokrat brutalno, vsilili takšno gospodarsko in socialno politiko, kakršno so smatrali za koristno za proletarsko revolucijo.
Tudi najbolj oddaljeni in neznani jeziki so bili zaščiteni, vendar s prepričanjem, da bo Moskva toliko laže uveljavljala svojo voljo, kolikor glasnejši bo Babilon jezikov sovjetske države. Narodne kulture so se rešile, a le v svojih naivnih in folklornih aspektih, kajti glavni cilj partije, zlasti v centralni Aziji, je bil uveljaviti socialni red, kot je izhajal iz revolucionarnega nauka. Helene Carrere d’Encausse med drugim ugotavlja, da je v letih NEP-a (gospodarske politike prehodnega značaja), ko se je SZ začasno odpovedovala postavam pravovernosti, sovjetska oblast nadaljevala v centralni Aziji in v muslimanskih deželah z uveljavljanjem svoje revolucije, da bi na ta način pretrgala plemenske vezi, umetno poklicala k življenju razrede in povzročila razredne konflikte.
Pisateljica se na koncu knjige sprašuje, ali se narodnostna politika sovjetske države lahko smatra za nadaljevanje, v sicer drugačnih oblikah, narodnostne politike carske države, pri čemer pravilno pripominja, da je vprašanje napačno postavljeno. Boljševiki niso bili imperialisti. Ko pa so trčili ob odpor starih tlačenih narodov, se je na dnu njihove duše oglasila stara vojaška avtoritarnost carske birokracije. Nova komunistična ideologija je v očeh manjših narodov bila stari ruski imperializem v novi obleki. Zaradi bankrota ideologije se danes vse to more še manj prenašati in se novim oblačilom more zaupati manj kot v preteklosti. Gorbačov mora zaradi tega izoblikovati nov federalizem, ki naj z novo pogodbo o sožitju skuša doseči spravo med dvema nasprotujočima si zahtevama, ki sta nadaljnji obstoj države in volja manjših narodov po avtonomiji.
Umrl je Nobelovec Emilio Segre
V soboto, 22. t.m., je v San Franciscu umrl Emilio Segre, ki je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Bil je star 84 let. Rodil se je leta 1905 v italijanskem mestu Tivoli, študiral je v Rimu, kjer je diplomiral pri slovitem Enricu Fermiju. Nekaj časa je predaval na univerzi v Palermu, nato pa je zaradi rasističnih zakonov leta 1938 zapustil Italijo in se zatekel v
Združene države Amerike. Med vojno je bil član ekipe, ki je pripravila prvo jedrsko bombo. Po vojni pa je sam in v sodelovanju z drugimi ameriškimi fiziki izvedel številne raziskave, ki so privedle do pomembnih odkritij na področju jedrske e-nergije. Nobelovo nagrado je dobil, ker je odkril protidelec protona, se pravi antipro-ton, ki ima en negativni osnovni naboj.
Iz stare slovenske poezije o cesarici Citi
FRANJO NEUBAUER (1872-1945)
CESARICI MIRU
In Ti, ki Ti krona na glavi blesti, prišla si v te dneve boli in krvi vsa lepa, vsa blaga, vsa mila.
Na dvore sijajne, v cesarski si grad kot vigred prelestna stopila, in kakor bršljan se, ki vedno je mlad, cesarskega druga ovila.
Ah, še poškropljene so cvetke livad, še skale so gole rdeče, in ptičke po hostah pred gromom granat odletajo plašne, boječe.
Se daleč je naša pomlad!
Oj bodi nam Ti
znanilka pokojnejših, srečnejših dni!
Oj Ti, ki Te majnika vzbudil je svit, najlepše pomladi nadel Te nakit, kako boš prelestna cvetela tedaj, ko MIREN in srečen prisveti nam maj!
Takrat boš MIRU cesarica,
VLADARJU MIRU boš družica!
(Odlomki iz pesnitve, objavljene med drugim v SLOVENCU 9. maja 1917.)
SILVIN SARDENKO (1876-1942)
CESARICA CITA — MATI SIROT
Pravijo, da smo sirote, da je naša sestra — prošnja, da živimo od dobrote.
In da nas nikjer nobeno materno srce ne čuva. —
Pač! Srce poznamo eno.
Ali vi je ne poznate: naše matere ljubeče —
Cite — naše rože zlate?
Kdor bi nas sirote žalil, žalil mater bi cesarsko, tudi Bog ne bo ga hvalil.
(Odlomki iz pesmi, objavljene v KRŠČANSKE^ DETOLJUBU leta 1917.)
KONČALA SE JE PEVSKA REVIJA
PRIMORSKA POJE ■ nadaljevanje s 4. strani
Ob okroglem jubileju lahko Primorsk1 poje želimo le to, da bi znala najti najprimernejšo obliko, da bi še zbirala i*1 združevala pevske zbore ter tako spodbujala h kvalitetni rasti zborovskega petja pri nas.
ETA grozi
Baskovska tajna organizacija ETA je sporočila, da je nastavila peklenska stroja na železniških progah Madrid - Barcelona in Madrid - Burgos. Poleg tega je sporočila, da je poslala po pošti nekaj peklenskih strojev pravosodnemu ministrstvu i11 vodilnim predstavnikom zaporniške uprave. Po pretrganju pogajalnih stikov med ETO in špansko vlado se torej stopnjuje strategija napetosti.
Španska policija je medtem aretirala pet domnevnih pripadnikov ETE in odkrila vozilo, polno eksploziva, ki ga je skupina parkirala, da bi pripravila atentat z daljinsko vodenim peklenskim strojem proti policijski skupini.