Stev, 186	V	Ljubljani,	petek	16.	avgusta	1940	Leto	V
Poštnina plačana v gotovini
Začetek pogajanj med Romunijo in Madžarsko
Na obeh straneh izjavljajo, da bodo pogajanja zelo težavna in dolgotrajna
Bukarešta, 16. avgusta, m. Danes se bodo začela v Turn-Severinu romunsko - madžarska pogajanja, ki bodo potekala v palači ,Burileana\ Romunski delgati so iz Bukarešte odpotovali snoči. Z istim vlakom so se odpeljali tudi domači in tuji časnikarji. Romunsko zastopstvo vodi bivši pravosodni minister v Tatarescovi vladi in erdeljski voditelj Valer Pop. V delegaciji je med drugimi tudi bivši minister za manjšine Silvio Dragomir, prav tako doma iz Erdelja. General Dragali je odšel na pogajanja kot strokovnjak.
Imenovanje Popa za voditelja delegacije je romunska javnost sprejela z zadovoljstvom z ozirom na resno okolnost, da ta mož dobro pozna vsa vprašanja Erdelja, o katerih bodo pri pogajanjih govorili. Značilno je, da je Pop pred nedavnim objavil dva članka, v katerih se je bavil z madžarsko-romunskimi pogajanji ter je
v njih nastopil proti temu, da bi Romunija odstopila Madžarski kakšen kos ozemlja. Ta članka sta v romunski javnosti sprožila različne govorice. Z ozirom na ta dva članka je romunska javnost prepričana, da bo Valer Pop odločno zagovarjal romunsko stališče.
Budimpešta, 16. avgusta, m. Transcontinen-tal Press: Na razne govorice, da je romunska delegacija včeraj odpotovala na pogajanja v Turn-Severin, madžarsko časopisje ne objavlja nobenih poročil, ki bi se nanašala na madžar-sko-romunski spor. Pristojni krogi so glede teh pogajanj zelo rezervirani. Že sama okoliščina, da je delegacija sestavljena iz manjšega števila članov in da v njej ni nobenih strokovnjakov, dokazuje, da bodo prva pogajanja samo načelnega značaja in da je zato še prezgodaj pričkovati kakšne podrobnosti o teh pogajanjih.
V	Budimpešti mislijo, da do sobote ni treba pri-
čakovati še nobenih zanesljivih poročil o poteku pogajanj v Turn-Severinu.
Bukarešta, 16. avgusta. DNB: Romunska delegacija, ki bo imela pogajanja z madžarskim zastopstvo, bo odpotovala s posebnim vlakom v Thurn-Severin, kjer že čaka parnik »Karol«, na katerem bosta obe delegaciji stanovali. V spremstvu romunskih zastopnikov je večje število predstavnikov romunskega in tujega časopisja. Z romunsko delegacijo potuje tudi madžarski poslanik v Budippešti Bordossay. Sef romunske delegacije je bivši minister Valer Pop. Dobro obveščeni krogi smatrajo, da bodo pogajanja v Thurn-Severinu trajala 4 do 5 dni. Prav tako se je zvedelo, da se bodo istočasno začela tudi pogajanja z Bolgarijo in da bodo v Crajovi. Šef romunske delegacije bo romunski veleposlanik v Beogradu Viktor Cadere, ki je, kakor znano, vodil pogajanja tudi v Sofiji.
Letalstvo lahko izsili zmago
- piše ameriški strokovnlak
Newyork, 16. avgusta, m. Newyoršfci radio poroča: Ameriško časopisje zelo previdno komentira letalske spopade, ki se zadnje dni odigravajo med nemškimi in angleškimi zračnimi silami, ter priznavajo, da se bojt ki so se odigrali do 8. avgusta, lahko smatrajo za angleško zmago toda boj 11. avgusta se je pa končal s porazom angleške mornarice. Izgube nemškega letalstva znašajo po ameriških poročilih okoli 15 odstotkov sil, ki 6o se udeleževale bojev, dočorn znašajo izgube britanskega letalstva okoli 20 odstotkov.
Znani ameriški izdelovalec letal Seversky je časnikarjem izjavil, da boj, ki se odigrava zadnje
dni med britanskim letalstvom, ne predstavlja uvoda v skorajšnjo ofenzivo pomorskih ali suhozemskih sil, temveč samo po sebi predstavlja napad Nemčije na Veliko Britanijo. Izid tega boja pa tudi že lahko postane odločilen za Britanijo. Če Anglija izgubi to zračno bitko, bo izgubila tudi vojno. Poteklo bo še mnogo časa — je dejal omenjeni letalski strokovnjak — predno bo človeštvo spoznalo, da zračno brodovje lahko samostojno odloči vojno. Brez pomorskih in suhozemskih sil se lahko izvede zasedba sovražnega ozemlja, čeprav se je prej smatralo, da je za to potrebna mornarica in kopenska vojska.
Neznana podmornica potopila grško križarko
x Pilati ®Y.8u«ta. AA. Atenska agencija po-
foinn n» *.i ;a! Je 1>*,a Krška križarka »tfeie« (2100 ton) zasidrana približno 800 m pred otokom
Trno* v K.kladih. Na njej 8„ vrihrale zastave zaradi današnjega Marijinega praznika. Vsako leto prihaja na ta dan veliko število romarjev.
Križarko pa je torpedirala podmornica neznane narodnosti. Podmornica se ni pojavila nad vodo. Torpedo jo križarko zadel v sredino boka, zaradi česar je eksplodiral parni kotel in skladišče goriva.	.
V	istem trenutku je na ladji izbruhnil požar. Druga dva torpeda, ki ju je izstrelila podmornica, sta priletela do pomola tr tam eksplodirala. Častniki in ostalo ljudstvo s križarke so si na vse načine prizadevali, da bi zadeto ladjo s pomočjo obalskih ladij potegnili do brega. Toda pretrgale
so se vrvi.	...	.	.
Ker se je požar čedalje bolj razširjal, so morali vsi zapustiti ladjo. Častniki in poveljnik la-
dje so stopili v reševalne čolne. O priliki torpediranja omenjene ladje je bil ubit en mornar. 29 pa je bilo ranjenih. Podmornica se je po torpediranju umaknila in se ni pokazala na površju. Zato je njena narodnost ostala neznana. 0 dogodku je bil takoj obveščen predsednik 51etaxas, ki je nato poročal o tem grškemu kralju.
Atene, tli. avgusta, m. Kakor je bilo pričakovati, skuša angleška propaganda prikazati torpediranje grške križarke »Hele« kot sovražno dejanje od strani Italije. Primer sam je iz razumljivih vzrokov vzbudil največje ogorčenje in to toliko bolj, ker se je dogodek odigral v enem naj-večjih grških pomorskih krajev. 0 vprašanju, čigava je bila podmornica, ki je torpedirala ome-n,'e1n,°	80 y političnih krogih kar najbolj
molčeči. Postavljajo pa vprašanje, komu je mogel ta primer koristiti. Nekateri krogi zatrjujejo, da se lahko govori o novem primeru >Athenie< po Churchillovem vzoru.
Včeraj so bili letalski boji nad Anglijo najhujši
London, 16. avg. o. Danes zjutraj je bilo objavljeno uradno poročilo angleškega letalskega F, S? t!?tva\	Pravi, da je bil včerajšnji dan naj-
ini!!. ■ 'Stekih bojev nad Anglijo. Nad An-n kov P^rl!?l.e.? Jčerai nad 1000 nemških bomben a i'» hii	janR'eškeKa letalskega niinistr-
Snih letal!	d°	-beljenih	144 so-
, V Lo“d„°”U Abil ,vi*rai 5. znak za letal-sk° nevarnost odkar traja, vojn«. Vendar London m bil bombardiran. Sovražna letala so bombardirala luili ladjedelnice ob severni obali Škotsko.
20 nemških bombnikov znamke »Junkers« je hotelo včeraj prebili črto »Huricanov«. Toda angleška letala so skupino »Junkersovc razpršila.in sicer deset sestrelila, šest pa poškodovala. Po cenitvi angleškega letalskega ministrstva je bilo ta teden sesreljenih 381 sovražnih letal.
padala, ki so jih našli po raznih krajih An-glije, so bila res z nemških letal, vendar pa nem-iki letalci niso nikjer z njimi pristali. Nemško letalsko poveljstvo hoče s tem samo razburjati
“•“» ?■-
nistrstvo poroča: Snoči je v krajih jugovzhodne Anglije prišlo do novih napadov. Na letališče L.toy-don in na okolico so padle bombe, ki so povzročile nekaj škode, podrobnosti pa še niso znane.
Po obvestilih, ki so dozdaj pripela, je bilo v Britaniji sestreljenih 88 nemških letal. Naša protiletalska artiljerija jih je sestrelila 11. Izgubili smo 19 letalcev, pet pilotov-lovcev pa se je rešilo.
Berlin, 16. avgusta, ni. (DNB.) Kakor se je naknadno zvedelo, pri včerajšnjem bombnem napadu na letališče Greefield v Yorkshireu niso bili zažgani samo hangerji in vojaška skladišča, pač pa le bilo uničenih tudi cela vrsta letal na tleh. Od 12 angleških letal tipa Spitfire, ki so napadla nemško eskadrilo, jih je bilo več zadetih. Nemška letala so se vrnila brez izgub.
Berlin, 16. avgusta, m. V srednji Britaniji so naši letalci spet napadli letališča in pristanišča. Operacije nemških letal v jugovzhodni Britaniji se nadaljujejo. Pri posameznih bombnih napadih so britanska lovska letala skušala uničiti nemška letala pri letalskem spopadu. Zanesljivost njihovih zadetkov pa je bila tako neznatna, da ne ovira niti ene nemške formacije, da ne bi mogla izvesti svoje naloge. Kot zadnja nevarnost od strani Velike Britanije se zdaj v Angliji uporabljajo baražne mreče, o katerih se toliko govori in ki se razpenjajo v zraku, da bi ae vanj vjela sovražna letala. Te baražne mreže pa so se izkazal kot navadne igračke. Za obrambo britanskega zračnega prostora to komaj prihaja v poštev. Vsa obramba slom na lovskih letalih.
Zborovanje Zveze trgovskik združenj
Novo inesto, 15. avgusta.
* sredo, dne 14. avgusta so se zbrali v Novem mestu številni delegati posameznih trgovskih združeni iz vse Slovenije na predkonferenco, na kateri so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu glavne skupščine. V četrtek dopoldne pa se je začela v dvorani Sokolskega doma 20. glavna skupščina Zveze katero je vodil zvezni predsednik g. Stane Vidmar.
Skupščini je prisostvoval tudi okrajni načelnik 't. dr. Vinko Vidmar kot zastopnik bana, nadalje
g. dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. Josip Turk, podžupan Novega mesta in zastopniki raznih trgovskih organizacij. Po uvodnih formalnostih je bila z navdušenjem sprejeta vdanstna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. n vsemu kraljevskemu domu Nato je podal g. Vidmar obsežno predsedniško poročilo, ki riše najprej splošno stanje slovenske trgovine, nato pa se podrobno bavi z delom z\ere in še posebej z delom posameznih organizacij v ok/ir)u zveze\ zlasti osrednjega lesnega odseka. Za predsed-
niškim poročilom je bil sprejet računski zaključek za lansko leto na osnovi poročila nadzorstva, nato pa tudi proračun za 1940.
Za tem je podal svoj referat zvezni tajnik g. dr. Ivo Pustišek o vprašanju tekočih goriv ali kako se pospešuje gospodarska osamosvojitev v proizvodnji in trgovini s tekočimi gorivi.
Skupščina je z velikim odobravanjem sprejela resolucije, ki so bile sestavljen« v smislu predlogov posameznih združenj. Prav obširna debata se je vnela v dobavi koruze za naše kraje. Koruze nikakor ni mogoče dobiti iz južnih krajev po predpisani ceni, zaiadi tega v Sloveniji ni blaga in kar je posebno mučno za najrevnejše okraje Slovenije, kjer je koruza glavno hranilo. Potrebno je, da merodajni faktorji ukrenejo vse potrebno, da pride v Slovenijo koruza
Zvezna skupščina je razpravljala tudi o vprašanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Sklenjena je bila tozadevno naslednja resolucija: Za primer razpisa volitev v zbornico sklene občni zbor, da smatra zvezo za edino kompetentni faktor za postavitev kandidatne liste za trgovski odsek zbornice, ki je najvišja stanovska reprezentanca. V ta namen pooblašča skupščina glavni odbor, da po zaslišanju združenj izda potrebne sklepe.
Po razmotrivanju še nekaterih drugih aktual-nil vprašanj slovenske trgovine je bila glavna skupščina zaključena in so udeleženci porabili priliko, da so si ogledali Dolenjsko, ki se je kopala v najlepšem poletnem soncu.
Italijanske letalske tovarne niso poškodovane
Rim, 16 avgusta. AA. (Stefani.) Da bi dokazali netočnost informacij, ki jih je prenašala londonska radijska postaja o uspehih nočnega napada angleških letal na severno Italijo, zlasti na Turin in Milan, prinašajo zlasti turinski in milanski listi poleg angleškega besedila o uspehu napadov še slike tvornic Caproni, ki so bile po angleških poročilih poškodovane. Tako prinašata lista >Stam-pat in >Gazeta del Popolo« slike tovaren Fiat, ld zgledajo popolnoma nedotaknjene. Lista ^Corriere della Sera« in »Popolo d’Italiac, ki izhajata v Milanu, prinašata tudi slike tovaren Caproni, ki so tudi nepoškodovane. Prebivalstvo Turina in Milana se lahko samo prepriča, da so londonske radijske vesti netočne Resnica je tudi, kakor je bilo to že javljeno v italijanskem poročilu, da angleško letalstvo v nočnem napadu na imenovana mesta in na Aleksandrijo ni povzročilo nobene škode. Bilo pa je mnogo mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom.
Minister za telesno vzgojo Pantič odpotoval v Nemčijo
Blgrad, 16. avgusta. AA. Na povabilo šefov •»mladinskih nemških organizacij za telesno vzgojo je odšel v Nemčijo jugoslovanski minister Dušan Pantič, mnister za vzgojo naroda. Jugoslovanski minister bo ostal v Berlinu in drugih mestih nekaj dni in si ogledal nemške omladinske organizacije ter njihovo delo.
Nemška gimnazija v Belgradu
Belgrad, 16 avgusta, m. Kakor se je zvedelo, bo z novim šolskim letom v Belgradu odprta zasebna nemška gimnazija s pravico javnosti.
Pomorska bitka v Sredozemskem morju?
Rim, 16. avgusta, m. (TCP.) V zahodnem delu Sredozemskega morja v bližini španske obale se je včeraj slišalo hudo streljanje topništva. Iz tega sklepajo, da je r.a tein področju prišlo do večje pomorske bitke. Italijansko poročilo pravi, da so italijanska letala bombardirala velika skladišča bencina, iz Gibraltarja pa prihajajo poročila, da je včeraj nek konvoj zapustil tamkajšnje pristanišče in odplul v smeri proti Atlantskemu oceanu. Konvoj je zapustil pristanišče na vs zgodaj zjutraj. V njem je bilo 32 trgovskih ladij in tri ladje-cistorne.
Vesti 16. avgusta
[ Vse finsko časopisje piše z zadovoljstvom o potrditvi trgovinske pogodbe med Finsko Sovjeti;o. Listi poudarjajo, da bo ta pogodba okrepila odnose med obema državama.
Bolgarska vlada je imela posebno sejo, ki je trajala več ur. Po 6eji je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je vlada zlasti obravnavala izmenjavo bolgarskih pridelkov z Nemčijo.
Promet se je zopet poživil v največjem francoskem
pristanišču Marseillu. V preteklem tednu je namreč prispelo v pristanišče 49 velikih parnikov, s katerimi so pripeljali živila in potnike. Splošna vojaška dolžnost je bla uvedena v Mehiki. Predsednik republike je včeraj podpisal zakonski predlog o uvedbi 6plošne vojaške dolžnosti. Španske oblasti so predlagale ameriški vladi, da naj 6e obnovi promet med Ameriko in Tangerjem. Ameriška vlada pa je odgovorila, da se promet med NewyoHkom in Tangerjem ne Umore obnoviti. drdgovcoiatxrdgove umlhwy umluml noviti, ker spada Tanger v območje vojnih dogodkov.
Plavajoče kose kovine so našli ob angleški obali. Ugotovili so, da so to deli nemških granat, ki so bile izstreljene iz daljnosežnih topov. Angleško letalsko ministrstvo je snoči objavilo uradno obvestilo, v katerem pravi, da so angleški bombniik napadli vojaške objekte v severni Italiji, zlasti tovarne letal v Milanu in Turinu
Ženevski dopisnik glavnega nemškega lista »Volki* acher Beobachter« poroča po poročilih iz Vi-chya, da je bila demobilizacija francoske vojske končana 8 avgusta.
Velika ameriška avtomobilska tovarna »Chryssler« se pogaja e ameriškim vojnim ministrstvom za izdelavo velikih dvotonskih tankov. Najbrž bo tudi angleška komisija za nakupe orožja naročila slične tanke pri isti tovarni.
Včeraj jej nradnl list francoske vlade objavil ukaz o prepovedi sodelovanja pri tajnih društvih. Kdor bo sodeloval, bo kaznovan z zaporom od 6 mesecev do 2 let in z denarno kaznijo od 15 do 5000 frankov.
Angleški vojni minister Eden je imel govor po radiu in izjavil, da se bo vojna končala naibrž že letošnje poletje. Izjavil je, da tudi Angleži žele novi red, da pa ne bi orišlo zaradi tega reda do tretje vojne, želi Anglija sodelovati pri graditvi novega reda po svojih načelih. Angleška vojska se je od meseca maja pomnožila za 500.000 izurjenih mož, prav tako pa se tudi množe angleške zaloge vojnega materijala Angleško orožje je kos sovražnemu orožju. Najbrž se sedaj začenja druga doba vojskovanja.
Včeraj je bolgarski ministrski predsednik Filov sprejel bolgarskega poslanika v Moskvi in bolgarskega poslanika v Ankari.
V romunski delegaciji, ki je odpotovala v Tun-Se-verin, sta bivši romunski pravosodni minister Valerio Pop in neki general. Romunski poslanik v Budimpešti je zastoj>stvu dodeljen kot strokovnjak.
Angleška admiraliteta poroča, da je sovražna podmornica torpedirala oboroženo trgovsko ladjo »Transilvanijo«, ki se je takoj potopila. Parmk je imel 16.923 ton nosilnosti. Torpediran je bil na Atlantskem oceanu, utonilo pa je 30 do 40 ljudi.
Meja Sirije je zopet odprta. Francoske oblasti izdajajo potne liste za prehod skozi Sirijo tudi angleškim državljanom.
Iz Bele hiše preklicujejo vesti, ki so jih razširili neki listi in po katerih naj bi Združene države odstopile rušilce, kot zameno za angleške kolonije
List »Newyork Telegram« pravi, da obstoji možnost, da se bo razprava o splošni vojni obvezi odložila do lanuarja meseca, dokler ne bo konec predsedniških volitev in dokler ne bodo zbrani podatki o prostovoljcih. Odložitev naj bi bila tudi zaradi tega, da bi se videlo, kako 6e bodo razvijali nadalini vojni dogodki. Nemške oblasti odločno zanikajo novice iz angleških virov, ki pravijo, da je bil ves letošnji pridelek žita iz zasedenih krajev severne Francije poslan v Nemčijo. Take govorice so popolnoma izmišljene. Nemška vojska v zasedenih krajih , severne Francije pomaga pri žetvi na polju in skrbi, da bi pridelek ostal doma. Prehrana v Nemčiij je popolnoma urejena in oi potrebno dovažati žito iz zasedenih krajev.
Letonsko tiskovno ravnateljstvo je objavilo sklep, da je popolnoma prepovedan uvoz tujih listov. Bolgarska vlada bo ▼ kratkem izdala zakon o telesni vzgoji bolgarske mladine. Zakon bo sprejet na jesenskem zasedanju sobranja. Organizacija bolgarske mladine se bo imenovala »Branik« in bo združevala bolgarsko mladino na nacionalni podlagi, pri tem pa bo skrbela za njeno telesno in versko vzgojo. V organizaciji bo vsa mladina od 10. do 21. leta starosti. Dijcki in slušatelji višjih šol bodo člani do svojega 30. leta
Danski kmetijski svet je objavil, da «e izvoz kmetijskih pridelkev iz Danske razvija normalno. Glavni kupec je Nemčija.
Madžarsko zastopstvo je anoči s posebno ladjo odpotovalo v Tur-Severin. Ob odhodu se je zbrala ogromna množica ljudstva.
Finski državni svet je ustanovil poseben odbor, M ima nalogo vpostaviti kulturne stike med Finsko in Sovjetijo. Odbor bo torej deloval pod vladnim nadzorstvom.
V srednji Kitajski so zopet nastale velike poplave in je utonilo več tisoč kmetov. Pokrajina južno od Junghaja je vsa pod vodo.
Ameriški Usti piiefo, da je med francoskimi in angleškimi oblasti prišlo do sporazuma o usodi francoskih vojnih ladij v aotilskih vodah. Ladje bodo tamkaj razoroiene.
Švicarski generalni štab je objavil, da bo odslej pri vsakem letalskem alarmu začelo streljati protiletalsko topništvo. Mest ne bodo zatemnili, prebivalstvo pa naj takoj odide v zaklonišča. Včeraj je v spodnji zbornici predsednik vlade Churchill izjavil, da je prejel iz Somalijo poročili, ki niso slaba. Boji še trajajo in zato o podrobnostih ni mogel govoriti.
Morilec iz Zagreba - prijet v Mariboru
Maribor, 15. avgusta.
Danes dopoldne so aretirali organi mariborske obmejne policije na glavnem kolodvoru moškega, ki je priznal, da ae piše Franc Žnidar in da je storilec strašnega umora, o katerem obširno pišejo dananji zagrebki časopisi. Zanimivo je pri tem to. da so Žnidarja že včeraj imeli zaprtega v policijskih, zaporih, samo da niso vedeli, kaknega tiča imajo, pa so ga izpustili. Pri-jega ga je namreč vteraj mariborska policija, ker so ugotovili, da je hotel popihati čez mejo v Nemčijo. Policija ga je — kakor vse takšne prestopnike — izročila okrajnemu glavarstvu, ki pa je odredilo, da se ga izpustu Tako se je Žnidar, ki je imel na vesti strašen zločin, znašel spet na svobodi, česar se	gotovo ni nadejal.	Danes	se je
hotel odpeljati iz	Maribora, medtem	pa	|e	prišla
za njim tiralica in tako ga je tik pred odhodom vlaka zadela neizbežna usoda.
O Znidarjevem zločinu poročajo današnji listi sledeče: V Zagrebu, na skrajni periferiji na vogalu Kranjčevičeve in Nove ulice, se je nahajal buffet gostilničarke Marije Kliček, 35 letne lepotice, ki je rodom	iz Dosiniča. Pred	leti	je	prišla
kot natakarica v	Zagreb, kjer je zašla	v	nižine
zagrebškega življenja. Končno je odprla malo
krčmo, v kateri je bila glavna atrakcija njeno telo. Privabljala je moške ter na njihov račun veselo in razmeroma udobno živela. Pred nekaj tedni se je seznanila z 38 letnim mesarjem Francem Žnidarjem, ki je doma iz Spod. Pernika ter je imel samostojno mesarsko obrt v Srpskih Mo-ravicah. Žnidar je potem mesarijo prodal ter se napotil v Zagreb, kjer je začel trgovati s kožami. Šlo mu je dobro, dokler se ni seznanil z Mari,jo Kliček, ki ga je docela uničila. Izniamila mu je ves denar, potem pa ga je pognala od sebe. V divji jezi je z njo obračunal.
Včeraj zjutraj so našli krčmarico Marijo Kliček v njeni krčmi za točilno mizo umorjeno. Ubita je bila z mesarskim nožem ter jo je morilec vso razrezal. Nož je zapičil v mizo, poleg njega pa je ležalo pismo, katerega je morilec napisal po izvršenem zločinu. V pismu je povedal, da je umoril Kličekovo zaradi tega, ker mu je uničila življenje. aNpovedal je tudi, da gre v prostovoljno smrt.
Kakor pa so pokazali današnji dogodki, Žnidarju le ni bilo do tega, da bi še sam svoje življenje končal. Skušal ie pobegniti čez mejo, kar pa se mu ni posrečilo. Sedaj ga ima v rokah pravica, da bo dal račun za svoje dejanje.
Razne zgodbe iz sodne dvorane
„Jutrovi" napadi proti dvema duhovnikoma - Dve razpravi zaradi požiga
Ljubljana, 16. avgusta.
Kakor smo že v sredo omenili, je bila pred malim kazenskim tiskovnim senatom pod predsedstvom g, o. s. g. Ivana Breliha prav značilna tiskovna obravnava proti odgovornemu uredniku »Jutra« zaradi klevete dveh poštenih in dobrih duhovnikov. Razprava je bila kratka, kajti odgovorni urednik se ni upal nastopiti dokaza resnice zaradi očitanj, ki jih je »Jutro« 2. aprila t. 1 objavilo v posebnem članku pod naslovom »Razpuščena družba«. List je v omenjenem članku indirektno napadal dva kaplana, in sicer Martina Lupšo in Viljema .Jevšuikarja, ki sta nameščena kot dušna pastirja v Vojniku pri Celju. Članek je bil cinično in zlobno zavit m je nainiga-val, da oba gospoda ne vršita svojih dolžnosti in da ne skrbita za bolnike in starce, ki so ostali za velikonočne praznike brez svetih zakramentov. Članek je bil pisan na zvit način, toda vsakdo, kdor ga je v Vojniku in okolici bral, je vedel, da je naperjen proti obema gospodoma kaplanoma. Klevetnik je imel poseben namen, da uniči dobro ime in kredit obeh duhovnikov.
Razprava je bila kratka. Zaradi klevete po členu 52 tiskovnega zakona obtoženi odgovorni urednik ni izdal pisca, sam pa se je zabarikadiral za lahek izgovor, da članka ni prebral in da ni vedel za njega vsebino Prav značilna je bila izpoved šolskega upravitelja g. Julijana Suiigoja, ki je prvič možato nastopil v obrambo ugleda in časti obeh vzornih duhovnikov in je poslal poseben članek v »Jutro«, v katerem je objektivno in pošteno povedal, da sta oba duhovnika poštenjaka in da vodita svojo dušnopastirsko službo popolnoma vzorno. Toda »Jutro« kot list m smatralo za potrebno, da bi samo iz lastne volje objavilo kak članek in preklic ter dalo zadoščenje obema duhovnikoma. Ne! Tega »Jutro« ne zna! Treba ga bo poučiti o kavalirstvu, ko drugače vsak nasprotnik hitro da roko in prekliče, kadar je komu delal krivico.
Zastopnik obeh tožiteljev odvetnk dr. Josip Vor-šič je prav lepo očrtal metode tega lista, ko je najprej omenil znamenito zadevo sedaj že pokojnega župnika Klinca na Javorju. G. zastopnik obeh tožiteljev je kratko navajal, da se je prav v dvorani pred tiskovnim senatom vršila leta 1937 tiskovna razprava proti odgovornemu uredniku »Jutra«, ko je ta list obdolžil pokojnega župnika zločina umora pod kričečimi naslovi. Tudi takrat ta list ni dal 70 letnemu župniku poštenega zadoščenja in je bila posledica vseh njegovih razkritij, da je bilo uničeno življenje g. župnika. Tudi inkriminirani članek je metal slabo luč na oba gospoda tožitelja. Treba je obema gospodoma kaplanoma dati v javnosti zadoščenje. Odogvorni urednik ni izdal pisca doličnega članka. To bi bilo pač potrebno.
Po daljšem posvetovanju je senatni predsednik g. Ivan Brelih objavil sodbo, s katero je bil odgovorni urednik »Jutra« obsojen na "500 in 200 din denarne kazni, dalje da mora plačati vsakemu toži-telju kot materialno odškodnino po 300 din, da ima plačati vse stroške tiskovne pravde in da mora po pravomočnosti 60dbe objaviti celotno vsebino sodbe, da javnost more pravilno oceniti, kaj je inkriminirani članek vseboval. Prav ta odstavek sodbeje zanimiv, kajti drugače tiskovni senat obsodi toženega odgovornega urednika 6amo v tc, da mora objaviti
le vsebino sodbenega tenorja.
*
Pred kazenskim senatom »e prav redko obravnavajo, razpletajo in končujejo zadeve zaradi požigov, zaradi zločinov, ki jih naše ljudstvo najhuje obsoja. Zavarovalnice in zavarovalni strokovnjaki prav dobro vedo, kakšne so razmere po naših krajih. Ze dostikrat je bilo sproženo vprašanie, da bi se gotovi predeli kategorizirali, da bi bile za gotove
kraje, kjer je največ požarov podtaknjenih, zavarovalne premije višje, kakor v krajih, kjer so požari prav redki. Vsi priznavajo, da so najpogostejši požari okoli Ptuja, na Štajerskem in v Prekmurju, ko so nasprotno na Notranjskem in Dolenjskem požari prav redki in če so, je vzrok povsem drugačen, nihče tam ne požiga iz koristoljubja.
Prva razprava zaradi požiga je bila proti Vladimirju Ulricliu, rojenemu 1892 v Ljubljani, oženjenemu. upokojenemu referentu za agrarno reformo, stanujočemu na Bledu. Ta je lani 9. junija zažgal gospodarsko poslopje s hlevom posestniku Francetu Sodjt ml. v Ribnem. Požar je popolnoma uničil poslopje, mnogo gospodarskega orodja in krme. Posestnik je utrpel do 50.000 din škode. Proti požigalcu uvedeno kazensko poslopanje je bilo prvotno ustavljeno, ker sta dva zdravnika kot izvedenca podala mnenje, da ni bil Ulrich za dejanje kazensko odgovoren, ker je znan kot človek živčno razrvan, ko uživa že leta in leta morfij in heroin. Na predlog državnega tožilstva je bilo postopanje obnovljeno ter je bila v sredo glavna razprava pred malim kazenskim senatom. Vladimir Ulrich je bil obsojen zaradi požiga na šest mesecev zapora in na 120 din denarne kazni.
Še mnogo zanimivejša je bila druga razprava prav tako zaradi požiga. Ze 5. maja leta 1931 je pogorela lesena lopa »Zvonarne in livarne« v Šent Vidu nad Ljubljano. Lopa je popolnoma pogorela, požar je uničil tudi več strojev. Vzajemna zavarovalnica je plačala kot požarno odškodnino znesek
274.587 din. Ta znesek pa ni bil izplačan lastniku podjetja Ivanu Kogovšku, temveč Ljudski posojilnici v kritje večjega posojila, ki je bilo vknjiženo na podjetju, Razvila se je o tej zadevi daljša pravda, kajti poroki so bili prijeti, da morajo plačati poscv. jilo, ki je bilo dano podjetniku v večjem znesku. Počasi je prišlo vse na dani
Podjetnikova sestra Frančiška, ki je sedaj orno-žena Zajc, je bila ona, ki je ogenj v lopi podtaknila; ker ji je bil Kogovšek obljubil 10.009 din nagrade. ■ Te pa ji ni mogel izplačati, ker je zavarovalnino’ inkasirala posojilnica. Zadevo je pozneje potožila nekemu sorodniku, ki je moral kot porok plačati za Ivana Kogovška pri posojilnici večjo vsoto. Temu je povedala, da ji je bil Kogovšek obljubil 10.000 din, nagrade, da podtakne ogenj v lopi. Nagrade ni dobila. Zadeva se je nato začela zavijati in končni rezultat je bil. da sta Ivan Kobovšek in Frančiška, Zajčeva prišla pred mali kazenski senat, obtožena zločinstva požiga. Dejanje in krivdo sta zanikala. Navedla sta za to mnogo razbremenilnih prič, ki so pač skušale vso zadevo omiliti, toda glavna priča Jernej Kopač je jasno in odkrito povedal, kaj mu je vse povedala Frančiška Zajčeva. Kopač je tudi sorodnik obeh obtožencev.
Senat je razglasil sodbo. Prvi obtoženec Ivan Kogovšek je bil obsojen na eno lelo rohije in v pla-lilo 600 din denarne kasni ter v izgubo lastnih dr-iavljanskih pravic na dve leti, druga Franiilka Za j-leva pa na lest mesecev strogega sapora in v pla-lilo 300 din denarne kazni. Oba sta bila dalje obsojena v solidarno povračilo izplačane zavarovalnine
274.587 din Vzajemni zavarovalnici, kakor tudi v plačilo cenilnih stroškov v znesku 750 din.
Avtobusni izlet Prosvetnega druitva Trnovo
na Brezje-Bled-Bohinj-Savica. Prvotni veliki avtobus za izlet trnovskega prosvetnega društva je zaseden. Ker se je prijavilo več reflektantov, je za drugi avtobus še nekaj sedežev prostih. Kdor bi šel, naj se prijavi danes, v petek čez dan v župnišču ali v trnovsekm prosvetnem domu od 19 do 21 ure zvečer.
Zabavni film, poln veselih scen, ljubezenskih zapljetljajev, glasbe in humorja
Ti	lili	PredRtave danes ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION — telefon 22-21
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 16. avgusta.
Veliki Šmaren je bil včeraj v vsakem pogledu lep, sončen in prijeten. Vse je vrvelo, ljudje so praznovali ta lepi praznik naše nebeške Matere božje. Ljubljana je bila popolnoma izpraznjena. Po nekaterih podatkih je odšlo samo iz Ljubljane nad 40.000 izletnikov v različne smeri, na visoke vrhove, na razne nižje izletniške točke, v prijazne vasice na deželi. Vsi vlaki so bili dobro zasedeni tako iz Ljubljane ven, kakor tudi nazaj v Ljubljano. Ni bilo hujših incidentov. Vse je bilo mirno. Ljudje so se veselili tega lepega dneva in praznika Mnogi so vezovali Maričke.
Tudi naša mila Dolenjska je imela mnogo izletnikov. Moramo med drugim omeniti, da so se mnogi Zagrebčani trenirali za veliko kolesarsko dirko, ki jo priredi Zagreb prihodnjo nedeljo na dolgi progi Zagreb-Ljubljana. Že včeraj so mnogi zagrebški kolesarji trenirali na tej progi in so vozili do Novega mesta, kjer je bilo prav živahno vrvenje.
Na trgu ni bilo običa.nega vrvenja
Kljub temu, da je bil včeraj praznik, je bilo na trgu danes malo kupovalk, Gospodinje čakajo na sobotni trg, ki je bolj založen. Trg je bil v znamenju petkovega in tudi ponedeljkovega dne. Dobro so bili založeni prodajalci mlečnih izdelkov. Merica smetane velja 1 din, navadno surovo maslo 32 din, boljše čajno surovo maslo 36—40 dinarjev. Maslo je bilo po 36 din. Sir polemen-talec je bil po 30 din, prvovrstni sir trapist po 28 din, drugovrstni sir trapist pa po 26 din. Kot običajno vsak petek, so bile naprodaj ribe na Pogačarjevem trgu Domače postrvi 60 veljale 40 din za kg in ščuke kg po 20 din. Morske ribe: skuši so bili po 36 din, sardelice kg po 16 din. Sladkovodne skuše so prodajali kg po 20 din. Tudi
BBaBBBBaBBaSSBaaBBBSBSaEOBISBBEBB
Šahovski turrfr v Calju
Celje, 15. avgusta.
Danes	popoldne	se je	igralo	VI. kolo tur-
nija. Obisk danes ni	bil velik, ker	je bilo po dol-
gem času zopet lepo vreme in so ljudje raje pohiteli v naravo. Borbe so bile, kakor vedno, tudi danes zanimive. Pri nekaterih igralcih se že opaža, da so utrujeni in večina jih zaide v veliko časovno stisko.
2e po	eni uri in	pol sta	prenehala z igranjem
Šubarič in	Pavlovič.	Slednji	se je	branil v dami-
nem gambitu z Griinfeldovo obrambo. Beli je napravil veliko, črni malo rošado. Pavlovič je žrtvoval kmeta za napad, pozneje pa še dva, katera pa beli ni jemal. Toda žrtev še ni bilo dovolj. Pavlovič je dal še kvaliteto, kar je pa seveda bilo že preveč in se je zato v 26. potezi vdal. — Gra-šer je igral proti Mareku Collejev sistem. Grašer se ni mogel uspešno upirati ter se je kmalu znašel v matni mreži, ter partijo predal. — Savič se je branil proti Jermanu s~ francosko obrambo.' Jerman je bil kmahr v prednosti, toda napravil je napako. Vendar je stal Jerman še vedno bolje. Z manevrom, kjer se je Savič polakomnil kmeta, je Jerman zaradi neubranljivega mata prisilil Saviča k predaji. — Mlinar se je branil proti Žuku s kraljevo indijsko obrambo. V pozicijski igri je 2uk napravil napako, ki ga je stala kvaliteto ter se v 29. potezi vdal. — Gottlieb je igral kot črni proti Mišuri Cambridge Springs varianto. V središnjico sta prešla z enakimi izgledi. Tam je nastavil Mi-šura past. Moral se je potem vdati. — Šmigovc je odgovarjal proti Medanu nepravilno ter prišel v težave. Z napačno kombinacijo je izgubil še kmeta in figuro in moral v končnici prenehati. — šiška je kot črni igral proti Bernerju Nimčevičevo obrambo. Po mirni in korestni igri sta se nasprotnika sporazumela za remis. — Tudi Majstorovič je igral proti Popoviču Nimčevičevo obrambo. Ob preki-I n^v' .j11]3 Majstorovič kvaliteto in kmeta več. — Drašič je igral s Šorlijem slično kakor v Katalonski varianti. Šorli je dobil figuro za 3 kmete ter stal nadmočno. Pozneje je spregledal v časovni stiski trdnjavo in stoji v trdnjavski končnici s štirimi proti petimi kmeti na izgubo.
Stanje po VI. kolu je naslednje: Šubarič, Jerman 5, Berner 4 in pol, šorli 3 in pol (2), Drašič 3 in jdoI (l), Mišura 3 in pol, šiška; Gottlieb, Marek. Mlinar 3, Majstorovič 2 in pol (1), šmi-govc^ Medan 2 in pol, Popovič 2 (1), Pavlovič 2, Savič 1 in pol, Grašer, Žuk pol.
VII. kolo turnirja se igra v petek, 16. t. m. od 10. do 14. ure v zdravilišču Dobrni, prekinjene
žabjih krakov ni manjkalo. Prodajalci »O jih nudili po 0.75 do 1.50 din za kos.
Vedno bolj je saložen trg • sadjem Jabolka stanejo od 3—6 din, slive 7—8 din, hruške so po 6—7 din, grozdje je bilo danes nekaj dinarjev dražje kot v soboto, prodajali so ga kg od 16—18 dinarjev. Kot novost je predajala prodaialka iz Žirov brusnice, ki so veljale liter 10 din. Malin je precej. Prinašajo jih iz okolice Borovnice in ostalih notranjiskih krajev. Prooa’a;o jih liter po 6—7 din, ali kg po 8 din. Liter robidnic je veljal 4 din, liter jagod tudi 4 din. Gob danes ni bilo mnogo. Naprodaj so bile edino lisičke in to zelo poceni. Zvrhan liter je veljal 1 din Na trgu za zelenjavo je bilo zelo mnogo blaga Zeljnata glava stane 1—1.50 din. Ohrovt je bil po 1.50 din. Korenje, petršilj se prodaja v šopih, ki so veljali po 1 din. Zelo mnogo je bilo stročjega fižola. Cena je bilo okrog 1-50 din Prodajalke so sprva zahtevale po 2 din, kar je bila zelo velika ponudba, so morale odnehati na 1.50 din. Mnogo je solate endivije, ki jo prodajajo po kosih in stanejo 3 glave 1 din. Zelena paprika stane po kosih 3 za 1 din, večja pa 5 za 2 din. Krompir ima stalno ceno in stane kg po 1.50 din.
Perutnina ima tudi stalne cene, Piščeta so po 16 din, kure po 30—32 din.
Hacetovega pomagala Seveda so prileti
Kamnik, 15. avgusta.
Savič-Mišura, Siška-Jerman, Pavlovič-Berner, Mli-nar-Subarič, Majstorovič-Žuk, šorli-Popovič.
Zelo naporno je biloi skanje in zasledovanje drznega tatu in vlomilca 29 letnega Severja Antona, ki je pobegnil iz ljubljanskih sodnih zaporov. Delo mu ni dišalo in tudi nikjer ni imel stalnega bivališča. — Včeraj je zvedel orožniški narodnik iz Ježice, da jo je Sever potegnil v Stahovico, kjer veseljači in igra vlogo redkih kavalirjev in gostilni pri Prusniku, kjer je do tedaj že napravil »ceho* za 400 dinarjev. Narednik je takoj poiskal znanca motorista, in se odpeljal v Kamnik, da bi se priključil kamniškim orožnikom. Ko so z avtomobilom prispeli do Prusnika v Stahovici, go zvedeli, da se je Severjeva vesela družba malo prej odpeljala v Moste pri Komniku, kamor jih je odpeljal Prusnik s svojim taksizem. Orožniki so zdrveli za njimi v Moste, tam pa so zvedeli, da se je družba obrnila proti Kamniku. Orožniki vodnik g. šnabel je v družbi podnarednika Jovanoviča in stražnika Zabavnika s kolesi odšel v Stranje. Previdno so se približali Prusnikovi gostilni. Orožnika sta vstopila v hišo pri glavnem vhodu, stražnik pa z dvorišča. Ko vstopijo vsi trije v gostilno, so takoj spoznali opisanega Severja, ki je dobro razpoložen sedel v veseli družbi. Takoj so mu orožniki napovedali aretacijo. Sever pa se mirno vdal v usodo. Pri telesni preiskavi so ugotovili, da je imel samo še 390 dinarjev gotovine in lep lovski nož, za katerega je priznal, da ga je ukradel v lovski koči odvetnika g. dr. Benkoviča. Med pofio v Kamnik je Sever priznal, da je nekemu naglušnemu gospodarju v bližini Črnuč okradel 7C0 din. Mnogoštevilne vlome v Ljubljani in okolici pa zaenkrat odločno zanika.
Romarji, pozor pred žeparji
Ko naš kmet konča vsa poletna poljska dela, ko spravi seno, se napoti nato ob nedeljah in praznikih z vso vdanostjo na romanja. Mnoge romarske poti so bile te dni izredno živahne. Nekateri poromajo na Križno goro na Notranjskem, drugi spet na druge romanske kraje, posebno na Brezje. Ljudje pa dostikrat niso dovolj pazljivi in oprezni!
Nase lepe Brezje so sedaj vse nedelje in praznike v avgustu veliko zbirališče pobožnih romarjev in romaric. Ljudje pa niso dovolj previdni in oprezni. Prav na take kraje se poleg beračev natepe tudi mnogo žeparjev, pravih Specialistov za ta nečedni posel.
Včeraj so žeparji imeli na Brezjah dober posel. Samo nekemu kmetiču iz ljubljanske okolice so odnesli nad 13.000 din gotovine Kmetič je šele pozneje, ko je hotel kupiti vozni listek na po-staji, presenečen zapazil, da mu je denar izginil. Kdaj je žepar izvršil svoj posel, kmetič^ sam ue more povedati, niti sam ne zna. V gnječi mu je najbrž žepar spretno izmaknil denarnico. Ljudje pripovedujejo, da imajo žeparji prav na Brezjah vedno dobre posle in da je n. pr. preteklo nedelio po raznih grmovjih kar ležalo praznih denarnic in da so v nedeljo žeparji dobili plen do 30.009 din. Potrebno bi bilo, da bi varnostne oblasti prav na takih ro-marskih točkah organizirale posebno kor-trolno službo nad temnimi elementi.
ZGREŠENI STREL
»Irvln, tecite za Sheldronom«, mu fe ukazal Slad, sam pa se je obrnil v tisto smer, kamor je Bancon zavpil. Spet je izginil v grmičevju, se prebijal skozi vso to travo, In končno se je znašel na stezi, ki je vodile na travnik. Čez ta travnik ie tekla neka deklica V vsaki roki j* imela po en kovček in 6e kmalu izgubila v ‘emi.
Slad je stakel za njo in jo zgubil izpred oči, ko je »tekla okrog neke velike iupe proti desni strani. Hitro je uvidel, da se je zmotil. Dekle je steklo na drugo stran, ker je poznalo svojo pot In je do-vpelo pred njim do odprtine v nekem zidu iz opeke. Njena brzina je začela popuščati.
»Stojte!« je zavpil za njo,
To mu ni nič pomagalo. Sobarica »e ni oglasila Nato je 6t«kel naprej. Razdalja med njima se je zmanjšala na kakih dvajset metrov Sedaj ata tekla po eni poti. Nenadoma se ie pred njiam okrog ogla znašel avtomobil, ki se je ustavil pred dekletom m neki moški je skočil iz voza.
»Pa vas imsmo!« ie rekel Calnm, ki ie krepko zgrabil dekle za roko. »To ]^a bo presenečenje!«
Tudi sama je bila presenečena. Eden njenih kovčegov ji je zdrknil iz roke in se odprl, ko je udaril ob tla. Ta trenutek
ju je v|el tudi nadzornik Slad. Brez besede je začel ogledovati vsebino kevčega, ki sta jo razsvetljevala avtomobilska žarometa.
»Torej, to je razjasnitev!« je presenečen zamrmral.
Kovčeg je bil poln srebrnine.
Štirinajsto poglavje.
Tujec t bišL
Nadzornik Slad je pozorno gledal Pee-la, ki je nalagal drva v kamin v delovni sobi. Ko je Peel hotel oditi, ga je Slad prijel za rokav in mu rekel:
»Vrzite gospo Aple iz postelje! Radi bi, da bi nam skuhala črno kavo, zelo močno in dosti. Vsi smo skoro zmrznili.«
»Takoj gospod!«
Peel je z enim pogledom pregledal svoje goste Izraz njegovega obraza ni kazal prevelkega navdušenja, ker »o se mu vsi zdeli kakor tolpa potepuhov, ki je vdrla v leni dvorec. Posebno strašen je bil videti Slad. Mokra obleka se je bila
prilepila na njegovo telo in zmehčani ovratnik je zmuznil1 iz objema kravate. Obraz je imel poškropljen s krvjo in blatom, mokri in umazani lasi® pa so mu viseli čez oči. Pri vsakem koraku so njegovi mokri čevlji cmokali. Tudi Irvinu in Sheldronu ta nočna tekma ni ravno olepšala obraza in obleke. Irvin je enkrat ds-del na obraz In si je vse hlače popackal z blatom.
Ob stami sta stala aretiranca. Sobarica je bila videti precej utrujena. Slekla je svoj dežni plašč, «i počesala lase in — kar je Sladu posebno padlo v oči — pre-menjala je nogavica. Njen soudeleženec je stal zraven nje, jezen, kakor da bi bil kdo drug kriv za njegov onesrečo... Umikal se je Peelovemu pogledu. Nikdar ne bi prenesel zmagoslavnega pogleda svojega šefa.
Nasršen je Peel odšel iz sobe, toda s praga je še enkrat pogledal na Calama in Clinetona, med katerima »ta stala kov-čega s srebrnino iz Ruvanovega gradiča.
Nekaj časa je vladal popolen molk v sobi. Slad je gledal, kako se je v kaminu počasi dvigal plamen izpod kosa premoga, katerega je bil ravno prej vrgel na ogenj Peel. Tedaj ga je minila jeza. Calam je bil to opazil in potegnil Clinetona za rokav in dvignil obrvi, kakor da bi ga vprašal. Toda ta je odmahnil z glavo. Poznal je svojega šefa in ga ni hotel vznemirjati ta trenutek z vprašanji, ali morebiti kaj potrebuje, Slad je prešel v akcijo, ki tisti, ki 60 ga poznali, so vedeli, da je to šele
začetek napada To je bila tako rekoč prva runda.
»Ali smem sesti?« je vprašala sobarica.
Slad jo je pogledal čez ramo z nepremičnim obrazem in jo vprašal:
»Ali ste vi ubili Huberta?«
To vprašanje jo ie čisto nenadejano zadelo. Odprla je usta, toda besede ni mogla spraviti iz sebe.
»Da ali ne?« se. je zadrl Slad nanjo, Bancon se je vzravnal in stopil korak naprej.
»Pustite naju pri miru s takimi stvarmi! Midva nič ne veva!«
»Jezik za zobe!«
En sam hip je strežaj poskušal kljubovati pogledu detektiva, pa je že takoj nato povesil rameni in se umaknil na svoje mesto. Dekle je gledalo detektiva z očmi, ki 60 preklinjale. Njene ustne so drhtele.
»Žal mi je, prosim vas, zares .,.« ie zamrmrala.
Slad se je strogo zasmejal.
»Po vaši krivdi bi si bil kmalu zlomil vrat. «
»Na to nisem mislila. Sicer gotovo ne bi..,«
Utihnila je, ko se je Slad dvignil s svojega mesta in stopil pred njo. Prijel jo je za reko in jo potisnil precej surovo na stol.
»Hoteli ste 6e vsesti! Tako! Sedaj poslušajte! Nehajte že enkrat s to prekleto komedijo, ste me razumeli? Vidva sta bila
prebrisana in posreičlo 6e vama je potegniti me za nos. To bi me kmalu veljalo več kakor pa sta vidva oba vredna. Toda imel sem srečo. Vidva *ta čisto navadna pokvarjenca in do grla sem sit te Vajine komedije!«, se je zadrl nanju, zlasti pa na dekle, ki si je spet začelo brisati 6olze, Njene 6olze so na mah usahnile.
»Ni res, jaz nisem navadna pokvarjenka«, mu je odgovorila. _
»No, potem preklicujem besedo »navadna«, se je nasmejal Slad. »Za srebrnino bi dobili lep stotak, ali ne?«
Oeomo je rekel Bamconu;
»To je bil torej vaš načrt: ubiti Huberta in io potem s srebrnino popihati?«
»Ali še zmerom ne odjenjate?« je vzdihnil Bancon. »Kaj hočete 6 teni?«
»Rad bi ugotovil morilca. Vi ste ubili Huberta in to je bil vaš razlog za umor«, je rekel Slad in pokazal na kovčega.
Bancon je zadrhtel. Vsa njegova prejšnja u >omo«t je splahnela,
»Toda tega ne morete resno misliti?« je rekel zelo negotovo.
»Čisto resno,« je rekel Slad m 6e trudil, da bi govoril s čim bolj prepričljivim glasom.
Strežaj je bil ves iz sebe.
»To ni res!« je zakričal. »Tudi vi sami veste, da to ni res. Jaz o''sem ubil Huberta! Pa menda ne boste trdili tud (tega, da sem bil jaz tisti, ki ie natresel strupa v whisky s katerim ie bil zastrupljen odvetnik Staridge?« je pristavil z obupnim glasom.	‘Nadaljevanje	prib.)
tu in tam
Prostozidarske lože Je na hrvaškem ozemlju
razpustil hrvaški ban clr. Šubašič. Njegov razpu-stitveni dekret je zadel osem zagrebških prostozidarskih lož, od katerih je bilo sedem takih, kamor so imeli dostop vsi, v eno pa so inogli vstopati samo judje. Dalje bodo razpuščene še prostozidarske lože v Karlovcu, Sisku, Varaždinu, Su-šaku, Splitu in Dubrovniku. »Hrvatski dnevnike je k temu odloku pripisal, da hrvaški narod odobrava odločen nastop proti temu tajnemu združenju, ki je šlo zmerom v prvi vrsti v boj proti koristim in težnjam hrvaškega kmečkega ljudstva. Večinoma so ajna združenja služila mednarodnim ciljem brez ozira na korist lastnega naroda. Imetje vseh lož je bilo zaplenjeno, prostori pa zapečateni. List meni, da bo oblast dobila v roke sezname vseh članov prostozidarskih lož in da bodo ti seznami prišli potem v javnost. »Zagrebač-ki list<, kj je »Urvatskemu dnevniku« soroden, pa meni, da je treba takoj vse prostozidarje odstraniti z vseh položajev in vplivnih mest, da bi ti ljudje navzlic formalnemu razpustu ne mogli se naprej vzdrževati tajnih zvez med seboj in tako bistveno vplivali na javno življenje v hrvaški banovini. Istočasno, kakor so bile vse lože razpuščene v drugih delih države, je_ oblast za-Pfla tudi judovsko ložo v Subotici, ki se ni hotela sama raziti. Tudi v subotiški loži 80 imeli pravico vstopa samo judje.
Na Bledu Je bilo vse te dni selo živahno. Zbralo se je več ministrov, zlasti pa so hrvaški ministri imeli med seboj več konferenc. Tako so bili na Bledu ministra dr. Šutej, dr. Andres in podpredsednik vlade dr. Maček ter hrvaški ban dr. šubašič. Vsi ministri so se nastanili v »Park hotelu« in so imeli tam več konferenc. Vse kaže, da so se pogovarjali o socialnih in gospodarskih relormih, katere misli vlada izpeljati.
Nezadovoljneže s sedanjim političnim stanjem Da Hrvaškem napada tudi list »Obzor«, ki pravi, da nimajo prav ljudje, ki se vdajajo svojim čustvom in sejejo nezadovoljstvo med ljudstvo. Posebno zavrača list tiste ljudi, ki hočejo razbijati strnjene vrste Hrvaške kmečke stranke, kajti to delo pomeni obenem razbijati strnjene vrste hrvaškega naroda. Prav sedanji usodni trenutki v Evropi zahtevajo, da je hrvaški narod popolnoma zdručen okrog svojega vodstva, da bi mogel mirneje čakati na odločitve, ki bodo še prišle.
Sedemdeset Aronovih sinov in hčera
Belgrajsko časopisje poroča, da je minister za trgovino in industrijo že izdelal posebno uredbo, ki se nanaša na organizacijo proizvodnje in prometa v naši državi. Uredba je bila baje že predložena ministrskemu svetu v odobritev m je
Ksasrasnir toi ^sjs
Rajhenburg, 1( avgusta.
Ker sem imel precej časa do vlaka, sem se vsedel pod kostanj restavracijskega vrta in si pričaral poletje tako, da sem naročil vrček piva. Zgoraj v sobi se je nekdo v radiu drl in mislil, da poje, spodaj po cesti pa so drdrali kmetski vozovi, na katerih so se vozili z neke božje poti božjepotniki in peli. Mimo se je pripeljala tudi gruča kolesarjev in je prav lepo ter ubrano rezala. Če bi namesto mene sedel pod kostanjem Matajev Matija, bi jim prav gotovo ponudil kozarček, da bi se odžejali. Jaz sem se pa na dobrega Mati jo prepozno spomnil.
Čudno se mi je zdelo, da je v tem kraju toliko letoviščarjev. »No.c sem si mislil, »Gorenjci se bodo spet pritoževali, ker je tukaj toliko gostov, na Gorenjskem pa tako malo.« Videl sem jih. kako so se sprehajali okrog, se sončili in sedeli za mizo. Samo čudna fiziognomija obrazov mi je kaj kmalu padla voko, Kar naprej sem imel dojem, da so judi. Letos so pa vsi zagrebški judi prišli sem — sem si mislil sam pri sebi. »Tudi ti čutijo praznino v žepu.* Govorili so vsi nemško, kar pa se mi ni tako čudno zdelo, saj vemo, da so mednarodni narod in da se na konjunkturo razumejo boljše kakor kdor koli.
Ker sem tudi jaz hodil v šolo znanega ljubljanskega profesorja Firbca. sem se spomnil njegovega zlatega nauka, ki se je bleščal nad vrati razreda: »Vtakni svoj nos povsod!« Obrnil sem se do nekega domačega človeka, in mu rekel, da je zanje prišla zlata doba, ker imajo toliko letoviščarjev, »Mm, kakšnih letoviščarjev neki?« se je namrdnil. »To so sami judje, ki jih je prineslo iz bog si ga vedi katerih krajev sem.« Kmalu sva bila z možakarjem v živi besedi in mi je marsikaj povedal.
Huda metla, ki je začela pometati s tem narodom, jih je razgnala povsod po širnem svetu. Kamor se je kdo mogel, se je_ zatekel. Pustiti je moral vse: denar, udobno življenje, bogastvo in sto takih stvari, ki razveseljujejo človeka in delajo njegovo življenje prijetno. Nekaj jih je tako prišlo tudi sem.
Nekateri so bili že v koncentracijskem taborišču, so prosili za potni list, ki so ga tudi takoj dobili. Na njem je bila natisnjena velika črko J, kar pomeni: nikdar več nazaj. Kam zdaj? Zbrali so jih in poslali na eno_ mesto, Toda zdaj pa nastane še eno in to najvažnejše vprašanje: kako in s čim živeti?
Jud ne bi bil jud, če ne bi za pet metrov debelim zidom zavohal svojega sokrvnjaka. Judovska občina, ki ima bojda denarja kakor toče, se je takoj pobrigala^ za svoje ljudi, t ri-
Eravljena jim je bila plačevati stanovanje m rano. Stanujejo, kjer morejo. Po vsem Haj-
Do prvih stikov med organizacijami za zunanjo trgovino in med sovjetskim trgovinskim predstavništvom v Bel gradu je prišlo te dni. sef sovjetskega gospodarskega zastopstva Borobjev je stopil v stike z ravnateljstvom za zunanjo trgovino, ker je le on poblaščen sklepati trgovinske sporazume med našo državo in Sovjetsko Rusijo. Rusija se zanima za nakup večjih količin bakra, svinca in ferosilicija pri nas, dočim misli naša država kupiti v Rusiji nekaj bombaža, parafina, izdelke iz kavčuka ter avtomobile. Vse to blago k«Pila država sama, nakar bo naknadno razdeljeno blago med posamezne reflektante.
Gradbeni minister dr. Miha Krek je odobril
načrte za ponovno zidanje Adamovičevega sela pri Novem 8adu. katero je poplava spomladi sko-ro docela porušila. Vlada je dala osem milijonov dinarjev podpore, vendar pa tega ne bo izplačala v denarju, pac pa v gradbenem materialu. Mestna občina v Novem Sadu je dala dva milijona in pol, precejšen znesek pa so darovale druge organizacije in ustanove. Minister je odobril tudi predlog, po katerem ne bo smela biti nobena hiša več lesena, temveč te iz trdnega materiala. Vsak, kdor bo hotel graditi novo hišo, bo moral dobiti odobritev od oblasti, nakar^ mu bo dostavljen gradbeni material, mestna občina pa bo dala odpadajoči del podpore, s katero bodo poplavljen-ci lahko plačevali zidarje.
Bansko oblast t Zagrebu so napadli gospodarstveniki v Vojvodini zaradi tega, ker je bila omejila izvoz lesa in drv izven svojega ozeml^ Vojvodina je bila najbolj prizadeta. Vojvod n s ki lesni trgovci so zahtevali, naj banovina preklice svojo odredbo, iz Zagreba pa je P" ' * : ; da hoče banska oblast zagotoviti ^ na-^.ej krajem zadostne količine drv. šele P° fj prišli drugi na vrsto. Omejitev bo veljala tako
dolgo, dokler ne bodo popisane na hrvaškem ' zaloge drv in dokler domače potrebe ne docio PO" krite, šele potem pridejo drugi na vrsto, sicer p no bi bila omejitev izvoza nič krivična, tako pravi banska oblast, če bi vzelo zn primero ravnanic vojvodinskih Žitnih trgovcev, ki nočejo izvažati žita in ga zato v mnogih hrvaških krajih, zlasti pa Y Dalmaciji, močno primanjkuje. S tem v zvezi )ev.,f a v Belgradu konferenca, katere so se udeležili zastopniki raznih ministrstev in zastopnik urada za prehrano. Govorili so o preskrbi države z drvmi^ in sprejeli potrebne sklepe, ki se v prvi vrsti tičejo Vojvodine in Belgrada, kjer se po manjkanje drv najbolj čuti.
so se morali preseliti med štiri gole je kdo prinesel, je prinesel, sicer pa so se morali odpovedati vsemu razkošju, ki ga pri njih ni malo. Kovčki še vedno prihajajo za njimi. Oblečeni so dobro in lahko opaziš, da večkrat na dan menjajo obleko. _	.
Judovska občina plačuje hrano zanje l« dinarjev dnevno. Jedo trikrat na dan in imajo
Vremensko poročilo »Slov. doma«
čisto določene obroke in uro, kdaj jedo, Strežejo si sami, in vsak dan jih ima po nekaj »dežurno«. Ti skrbijo za red in za to, da pride jed na mizo Občujejo največ sami med selioj, za kakšno razpravljanje o prejšnjim njihovem življenju pa niso dostopni. V restavraciji imajo nekakšno družabno sobo in tu notri se največ zadržujejo, v kolikor ne delajo sprehodov po najbližji okolici. Tu notri imajo svoja posvetovanja, igrajo klavir, pojejo.
Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so katoliške vere. Judovska občina je tem odklonila vsako pomoč, in ne prispeva zanje niti beliča. Tako so ostali ti brez vsega, dokler se jih ni usmililo zagrebško prosvetno društvo »Stepinac« ter jim naklonilo mesečno podporo, ki pa je kaj majhna, da lahko le skromno živijo ob njej. Ti izobčenci, ki so njega dni postali konjunkturisti, si sami kuhajo in pospravljajo in se z drugimi ne družijo ter tudi nič kaj posebno ne razumejo,
Vseli je 70, med njimi tudi nekaj otrok. Po poklicii so delavci, obrtniki, inženirji, advokati. peki, igralci in tudi neka pianistka je med njimi. Delati ne smejo nič in oblast jim je tudi strogo prepovedala, da se ne smejo nikamor oddaljiti iz občine. Da si preganjajo dolg čas, se pridno učijo angleško in slovensko. »Vlak proti Ljubljana pol ura zamuda,« to so prve njihove jezikovne pridobitve.
V splošnem pa jim delati ne diši, vsaj tako delo ne, kakršno se jim zdi, da za njihov rod ni »pristojno« Tiste, kj stanujejo po raznih hišan, si ne ribajo sob same, ampak najamejo za to druge, bodisi ženske, bodisi moško. Človek bi rekel, da jim voda še ni pritekla čisto do grla, sicer bi morda imeli večje spoštovanje do dela.
Med njimi je tudi tašča generalnega ravnatelja neke zagrebške tovarne, ki pa je bil že za vsak primer pobegnil v Ameriko. Moj sogovornik mi je pripovedoval tudi o človeku, ki je imel na Dunaju devet hiš in je moral vse pustiti. Ta hodi vedno bolj sam zase, in pozneje sem ga srečal, ko se je sam sprehajal. Je to starejši, okrog 60 let star gosjiod. Nehote sem se spomnil tistega starega pregovora, ki pravi: »Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.« Pri tem je bilo pa prav narobe. Kaj hočemo, svet se vrti in vedno je kdo spodaj.
Pri uradnih oblasteh jih zastopa neki inženir, ki so si ga zbrali med seboj za uradnega zastopnika, Ta uredi vse, kar je treba, in on sporoča vse ukrepe oblasti svojim sobratom.
Toda jud ne bi bil jud, če ne bi poskušal povsod, kjer misli, da bi se kaj dobilo. Pisali so samostanu očetov trapistov dolgo pismo, v katerem jih prosijo, če bi jim kaj dali, rIoda samostan je sam v zadregi, ker če nikjer ne bo zraslo, tudi na samostanskem ne bo. Sicer pa ima samostan drugih revežev dovolj, katerim daje vsak dan hrano.
Tako zdaj 70 Aronovih sinov in hčera Čaka nadaljnjih dogodkov in premišljuje o lepih in brezskrbnih dneh, ki so po vsem videzu za vedno minuli.
ŠPORT
Ljubljana : Uskok 0:0. Komaj kakih 150 gledalcev je prisostvovalo očerajšnji prijateljski nogometni tekmi med Ljubljano m zagrebškim Uskokom. Ljubljana je nastopila s petimi rezervami m kljub terenski premoči m mogla doseči nobenega gola. Gostje so v glavnem igrali defenzivno in so pri tem pokazali izredno požrtvovalnost. Njihov najboljši mož je bil vratar. Tekmo je sodil dobro g. Erlih.
Hrvaški ligaški nogomet. Z visokim rezultatom 6:1 (4:0) je splitski Hajduk premagal osiješko Slavijo. Hajduk je igral prav dobro, zlasti napad. Gole so dali Kacijan in Sobotka po _ dva, Pilič in Radovnikovič pa po enega. Sodil je g; Višnjič. Gledalcev okoli 2000. — V kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo je zagrebški Železničar v Zagrebu premagal varaždinsko Slavijo z 1:0 (0:0). Odločilni gol je padel iz enajstmetrovske; igra pa je pokazala, da so Zagrebčani tudi sicer mnogo boljši in da utegnejo zmagati tudi pri povračilni tekmi prihodnjo nedeljo v Varaždinu.
Druga zmaga ruskih nogometašev v Sofiji. Pred nabito polnim stadionom Junaka v Sofiji je moskovski Spartak v drugi igri premagal reprezentanco Sofije s 7:1 (4:1). Ruski nogometaši so s svojima dvema igrama v Sofiji pokazali, da je njihov nogomet na zavidni višini m da se lahko merijo z najboljšimi srednje-evropskimi nogometnimi klubi.
Visoka zmaga V.ktorije v Zagrebu
Z včerajšnjim ligaškim dvobojem med zagreb-si/im niavalnim klubom in Viktorijo je bilo sloves-
„ fo^prTo “	kop.«««.	P«-
Tudi o dločbi prosvetnega ministra, s ka-	I	ko	2000 gledalcev je bito	"^Z^,vfdnfgnredsta^-
Tero se uvajata v srednje soje nemški in itnli-	I	so	tekmam prisostvovali	tudi vsi
janski jezik, pravijo Hrvatje, d* se njihove	I	niki športnega življenja.	Tehnični	rezultati	tekem
prosvetne politike to ne lice. Takšno sporočilo	I	so	bili:
i ... i...	4	nbnnntn	    H
je bito dano v javnost, obenem pa dodana pripomba. da se je banska oblast že sama pred odločitviio prosvetnega ministra lotila vprasa-
nia učenja tujih jezikov v naših srednjih Soma učenja iu,j. ,	»	i...	i	uvedb« n
400 m prosto, moški: 1. Defdipl* (V) 5:21.2, 2. Curtini (V) 5:36.7, 3. Kovačevič (ZPK) 5:50.8, 4. Bergler (ZPK) 5:56.
100 m prosto, ženske: E Dunič (V) 1:19, 2-Krmpotič (YO 1:22.2, 3. Brkič (ZPK) 1:23.7, 4. Va-das (ZPK) 1:25.2.
100 m hrbtno, moški: 1. Vidmar (V) 1:15.61, 2. Schell (ZPK) 1:17.4, 3. Drobnič (ZPK) 1:20, 4. Sabljiš (V) 1:21.4.
ni svetozar rr unče v ju. ««..»■ “v;”v _-miki h I 200 m prsno, ženske: 1. Boršič (V) 3:24.4, 2. bu je povrh tega resda tudi vprašianje n m	I p. ,)er (ZpR) 3	3	Petkovič	(ZPK)	3:40.6,	4.
ljudskhi šol, sedaj pa se bavi z ustanovnv	■ vUjitimer (V) 3:42.2.
nemške gimnazije v Zagrebu. Gotovo pa J e, d I	.	_	..	.	.
bodo srednje šole najmanj v taksni meri, k -kor so bile v ostalih delih, preosnovane tuni na hrvatskem ozemlju.
lah. Sicer p pravijo v Zagrebu, da uvedba nem-š čin e in italijanščine v srednje sole n. nobena nova stvar, temveč samopevratok '»»Isi-■tem. ki je veljal tudi na Hrvatskem (to reform, ki jih je kot prosvetni minister izpeljal pnkoj-Svetozar Pribičcvič. Banska oblast v Zagre-
je bil tudi dvoboj med zagrebškim Maratonom in Gradianskim iz Karlovca. V tem dvoboju so zmagali Zagrebčani z rezultatom 44:27.
Veliko senzacijo pa je vzbudila water-polo tekma obeh ligaških klubov. Viktorija je nastopila brez svojega najboljšega igralca Poliča in je bila premagana od Zagrebčanov z rezultatom 5:0. Tekmo je sodil g. Prcič. Pri tekmi je prišlo tudi do neredov.
Pri seji vrhovne plavalne zveze so razpravljali o incidentu, ki je bil pri zadnjem srečanju med Jugom in Jadranom v Splitu. Pri tej priliki je namreč neki neodgovorni navijač sunil sodnika dr. Sefa v vodo, zaradi česar je bila water-polo tekma med Jadranom in Jugom prekinjena. Pri si-nočni seji je bilo sklenjeno, da se tekma nadaljuje, da pa mora splitski Jadran plačati moštvu Juga, ki bo prišlo v Split in pa sodniku dr. šefu vse potne stroške.
Stanje ligaških plavalnih klubov po včerajš-				
i srečanju je:			250	62.50
Ilirija	4 2 2			
Jug	6 5	1	370	61.66
Viktorija	3 3	0	182	60.66
Jadran	3 0	3	141	47.00
ZPK	6 I	5	256	42.66
	Waterpo!o	1	23:8	2 (2)
Jug	5 4 0			
Viktorija	3 2 0	1	15:5	4 (2)
Jadran	2 1 0	1	5:5	2 (2)
ZPK	6 2 0	4	8:15 4 (8)	
Ilirija	4 1 0	3	9:23 2 (6)	
»Divje« hiše bodo začeli podirati tudi v Zagrebu, To so tuke hiše, katere so lastniki zgradili brez dovoljenja mestnega poglavarstva, povrh pa še brez ozira na ceste in na soseščino Krivo temu je dejstvo, Ha Zagreb še danes nima svojega stalnega regulacijskega načrta, po katerem bi se uredilo vprašanje urejanja mesta za več desetletij naprej. O regulacijskem načrtu so tam mnogo razpravljali, vrstili so se predlogi zn predlogom, ustanovljen je bil tudi poseben odbor pri mestni občini, iz vsega pa ni bito nič. Brezvestni ljudje pa so izrabili tako stanje in so gradili hiše, kakor jim je pač padlo v glavo.
„ m Prosto, moški: 1. in 2. Curtini (V) in Defilipis (V) 1:03.4, 3. Vidovič (ZPK) 1:05.2, 4. Bergler (ZPK) 1:05.6.
JpO m hrbtno, ženske: 1. Krmpotič (V) 1:35.2, 2. Wimmer (V) 1:35.4, 3. Fischer (ZPK) 1:43.2, 4. Brozičevič (ZPK) 1:46.1.
200 m prsno, moški: 1. Orkinič (V) 2:57, 2. Kolar (V) 2:58.6, 3. Dvorak (ZPK) 3:03.9, 4. Stig-ler (ZPK) 3:15.6.
4 X 100 m prosto, ženske: 1. Viktorija 5:33, 2. ZPK 5:49.7.
4 X 200 m prosto, moški: 1. Viktorija 10:04.6, 2. ZPK 10:31.6.
Zaključno stanje točk: Viktorija 72, ZPK 37.
Susaška Viktorija je torej premagala Zagreb-| čane z istim številom točk, kakor je Ilirija prema-1 gala Zagrebčane v Ljubljani. Poleg tega dvoboja
Zahtevajte povsod naš list!
Za red na cestni Aelesnkl
Prejeli smo:
Pretekli teden smo brali v »Slov. domu« pod tem naslovom, kako uprava cestne železnice skrbi, da se njeni uslužbenci obnašajo do potnikov brezhibno, da imajo celo učitelja, ki jih uči lepega obuvanja, da so p« potniki včasih precej nerodni itd.
_ Upravi cestne želeenice bi priporočali, da bi svoje sprevodnike tudi poučila, da ne mečejo potnikov iz tramvaja, če nimajo pri rokah drobiža in da ne dajo brezobzirnih izjav, da bodo uatavili tramvaj, če potnik, ki nima drobiža, ne izstopi. Tako postopanie kaže, da vsa šola lepega vedenja nič ne zaleže. Slučaj je bil sledeč:
Neki duhovnik se je težko ponesrečil, V bolnišnici je ležal okoli dveh mesecev. Ko je bil odpuščen, je moral še vedno obiskovati zdravcika. Komaj je prišel do tramvaja, je s pomočjo dveh gospodov vstopil pred Evropo. Težko se je vsedel na klop in ko pride »prevodnik, mu da ta duhovnik 500-dinarski bankovec v plačilo. Sprevodnik izjavi: »Drobiža nimam«. — »če nimate drobiža, prosim, da izstopite, pojdite menjat, jaz nimam nobene dolžnosti Vam menjat!« Duhovnik mu vljudno reče: »Saj vam plačam, «© viditt* d« komaj hod*m« Sprevodnik ponovi isti odgovor it doda: »Ako ne izstopite, dam ustaviti voz to ne peljemo dalje.« S težavo je duhovnik vstal to izstopil in rešena je bila »domovina« za 1.50 din,
Cospoda učitelja lepega vedenja pri cestni železnici orosrmo, da pouči g. sprevodnike tudi o oo-glavju bontona, ki se imenuje »Epikia«!
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v C		e" a ► > — X 2% 3*	1 O C KI C jj 7 o'	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		.. « B8	ca , •■/; ‘ej*c a u C				e e	vrsta
Liubljana	767-i	23-4	11-7	85	7	0	_	
Maribor	766-3	20-1	13-0	80	10	0	30	—
Zagreb	767-4	23-0	13-0	90	5	0	—	—
Belgrad	767-0	24-0	12-t	80	0	sw,	—	—
Sarajevo	768-6	23-0	10-0	80	8	0	—	—
Vis	765N	24-0	15-0	70	0	NNVV,	—	—
Split	764-8	25-U	1S-0	50	0	NE,	50	—
Kumbor	7624	26-0	21-G	50	2	NE,	20	•—
Rab	766- -	25-0	17-0	70	0	0	20	—
iltlMOimil*	762-9	27-0	20-0	40	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, v jutranjih urah redka megla.
Koledar
Danes, petek, 16. avgusta: Rok, Joahim.
Jutri, sobota, 17. avgusta: Milica, Julijana.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
Gasilska četa Ljubljana-Vič priredi v nedeljo ob
15, uri pred gasilskim domom na Viču veliko tombolo. Glavni dobitki: 12 moških to ženskih kole« —-vreča bele moke — 3 kub. metre drv — blago za moško obleko — Blago za žensko obleko. Nadalje še mnogo drugih krasnih dobitkov za trojke in petorke. Cena tablici 3 din. Tablice se dobe pri hišniku v gasilskem domu, prodajalnah in trafikah. V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo dne 26. avgusta l. 1. — Uprava.
Z razpisom ministrstva za gradbe z dne 9. avgusta 1940, br. 32061 je odrejena II. javna pismena ofertalna licitacija za oddajo gradbenih del za do-vršitev zgradbe preizkuševališča drž. mlekarskega zavoda v Kranju v surovem na dan 24. avgusta 1940. Licitacija bo izvršena v prostorih tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani pod enakimi pogoji kot I. licitacija za oddajo istih del. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o tej licitaciji v Službenih novinah, objavljenega prvič dne 12. avgusta 1940 v št. 138.
Vse pevce in pevke Hubadove župe v Ljubljani in okolici obveščamo, da so vaje za nastop pri odkritju kraljevega spomenika: za ženske glasove v ponedeljek 19. avgusta, za moške glasove v torek 20. avgusta, obakrat ob 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice; v četrtek 22. avgusta ob 20 pa se vrši skupna vaja za ženske in moške glasove. Note bodo razdeljene pri vaji. — Župna uprava.
Staršem toplo priporočamo, da skrbijo tudi za glasbeno izobrazbo mladine. Že 58. leto deluje v Ljubljani šola Glasbene Matice, ki nudi pouk v vseh teoretičnih predmetih in instrumentih. Vse podrobnosti glede obiska se zvedo v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici, kjer dobite lahko vsa pojasnila dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Začetek vpisovanja v šolo Glasbene Matice je 2. septembra, 9 bo pa že redni pouk v vseh predmetih in oddelkih.
V mestnem zaščitnem uradu zaradi snaženja prostorov v petek in soboto 16 in 17. t. m. splošni oddelek ne bo posloval za stranke, vendar bo pa v sobi št. *3S v I. nadstropju hiše na Mestnem trgu št. 2, kjer je v pritličju prodajalna mestne elektrarne, imel službo dežurni uradnik. Opozarjamo pa, da bo odsek za podpore svojcem vojnih obveznikov tudi ta dva dneva redno j>ostoval v sobi št. 37.
Na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta 10, v poslopju drž. učitlejske šole) bodo naknadni sprejemni izpiti za I. razred dne 27, avgusta ob 8 zjutraj. Prijaviti se smejo do 26. avgusta one učenke, ki v juniju izpita niso napravile in one, ki zaradi bolezni niso mogle priti v juniju k izpitu. — Popravni izpiti za L, II., III. in V, razred bodo 27. in 28. avgusta, popravni izpiti za nižji tečajni izpit pa 29. avgusta, vsakokrat ob 8 zjutraj. Razpored je objavljen na razglasni deske. — Vpisovanje učenk bo od 2. do 5. septembra od 8 do U po sledečem redu: vpisovanje učenk v I. razred: 2. septembra (od A—M) in 3. septembra (od N—-Ž); v II. in III. razred 3. septembra; IV., V. in VI. razred 4. septembra; vpisovanje iz drugih zavodov 5. septembra. — Pogoji in razpored so objavljeni na oglasni deski v veši šolskega poslopja.
Marijanišče v Veržeju. Salezijanski zavod Ma-rijanišče v Veržeju pri Ljutomeru sprejema v svojo gimnazijo dobre in poštene Sante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhovskega poklica. Šola obsega prvih pet gimnazijskih razredov. Vsako leto polagajo gojenci izpite na državni gimnaziji v Murski Soboti. Uspehi so zelo zadovoljivi kakor kaže statistika. L. 1939-1940 je bito od 120 gojencev 23 odličnjakov, 62 prav dobrih ostali dobri, razen 10 popravnih izpitov. Padel ni nobeden. Zavod omogoča Študij tudi starejšim fantom, ki bi se želeli posvetiti duhovskemu ali redovnemu stanu, pa jim je zaradi starosti zaprta pot v javno gimnazijo. Oskrba je kljub zelo zmerni mesecnini prav dobra. — Mogoče je sprejeti še nekaj gojencev, zato naj se prosilci obnejo za informacije na naslov: Ravnateljstvo Marijanišča, p. Veržej pri Ljutomeru.
Upravne oblasti prve stopnje moralo vedeti, da
jc podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno vzgojo teličke ni zadosti krme ali prostora v hlevu in kjer se temu nedostatku brez težke škode za lastnika teličke, ne da odpomoči s prodajo starejše živine ali s prodajo teličke drugemu rejcu. Ako potrdi pristojno občinsko poglavarstvo, da poseduje lastnik teličke samo eno kravo in da tekčke ne more prodati drugemu rejcu, morajo izdajati obča upravna oblastva prve stopnje dovoljenje ea zakol brce daljnjega raziskovanja dejanskega stanja. Potrdila in dovoljenja v smislu tega navodila sc izdajajo brezplačno, — Banska uprava v Ljubljani.
Premovanfe rodovniške govedi pinegavske pasme v selckc. društvih Ormož, Markovci, Cirkovc!, Majšperk In Doleua. Kralj. banska uprava v Ljubljani priredi v torek, dne 10. septembra 1940 v Ormožu, v sredo, dne 11. septembra 1949 v Markovcih, v četrtek, dne 12. septembra 1940 v Cirkovcih, v petek dne 13. septembra 1940 pa v Majšpergu in Doleni premovanje rodovniške govedi pinegavske pasme. Ker je to gotovo večja in pomembnejša vsakoletna prireditev živinorejcev, ter je obenem razstava vseh najlepših živali dotičnega rejskega okoliša, se cenj interesenti vljudno vabijo, da si ta premovanja gotovo ogledajo.
U Jugoslovanske tiskarno t Ljubljani) Joie Rramarlft. - Izdajatelji »ni Jože Sodja. - Ure<lnik» Mirko Javornik. - Rokopisom ne trajamo.
»Slovenski dom« Uhaja vt>ak delavnik ob I*. Mesečo« naročnina 12 din. M Inozemstvo 25 din. UredaiStvoi Kopitarjevo ulic« fc UL Ielelon tl «001 do *otb. Uprava; Konllar e»a « <«•»
Nemčiji primanjkuje delovnih moči
Moške domače delavce, ki so zdaj pod orožjem, je delno nadomestila nedorasla mladina, tuji delavci in ženske
Če hočete novo pnevmatiko, prinesite staro
Da tudi na Slovaškem zdaj ne preživljajo ravno zlatihčasov, dokazuje tudi naslednji, na videz morda sicer nedolžni zgled: Kadar avtomobilist hoče na Slovaškem kupiti novo avtomobilsko pnevmatiko, mora predložiti potrebno dovoljenje, da si gumijaste cevi sploh sme nabaviti, obenem pa mora trgovcu izročiti tudi staro, izrabljeno pnevmatiko.
Torpedni rušilec — otrok svetovne vojne
Visokomorski torpedni rušilec je otrok svetovne vojne, ko je ležal velik del bremena vseh pomorskih vojnih operacih na torpednih rušilcih. Pred svetovno vojno je bil določen v prvi vrsti za boj proti torpedovkam in za zaščito velikih oklopnic pred napadi torpedovk. Med vojno je postal glavno orožje proti podmornicam, oglednik pri visokomorskih operacijah, spremljevalec konvojev in pa tudi nevaren napadalec na nezavarovano sovražnikovo obalo. Njegova tonaža znaša od 1900 do 3300 ton, hitrost pa od 67 do 78 km na uro. Oboroženi so vsak s 6 ali 8 topovi kalibra 120 do 138 mm, e 4 ali 6 protiletalskimi topiči kalibra 40 mm, s 4 do 8 torpednimi cevmi in 6 do 8 protiletalskimi strojnicami.
Hrošč ali — orhideja?
Vemo, da eo kameleoni pravi čarovniki, kar se tiče spreminjevanja, A nič manj prevejano se znajo prilagoditi svoji okolici neki hrošči, ki žive v Južni Ameriki. Kadar zaslutijo nevarnost, postanejo podobni listom neke orhideje. Ti hrošči imajo namreč sposobnost, da svoje zadnje noge tako napihnejo z zrakom, da postanejo popolnoma podobne takšnim listom. Razen tega začne istočasno izločevati vonj, ki je zelo sličen vonju te orhideje.
Davek na križanke
Indijska vlada, tako poročajo iz Bombaya, je sklenila, da bodo obdavčene odslej vse nagradile križanke v vseh bombayskih listih. Seveda so se založniki odločno uprli novim davkom, ki bi brez dvorna zmanjšali število naročnikov.	*
Bomba je poškodovala slovito Nelsonovo ladjo
Tuji poročevalci pošiljajo v zvezi z zadnjimi nemškimi napadi na Anglijo včasih tudi kaj zanimivega. Tako poroča dopisnik nekega stockholmskega lista, da je v torek, ko so Nemci bombardirali angleško pristaniško mesto Portsmouth, bomba padla tudi v bližino zgodovinske ladje admirala Nelsona, ki jo imajo shranjeno v tem pristanišču. Kljub temu, da je bomba eksplodirala osem jardov (nekaj manj kot osem metrov) proč od ladje, so vendar drobci bombe zlomili jambor. Na to slovito ladjo so angleški mornarji zelo ponosni. Nemško poročilo pravi, da je poškovanje te ladje vzbudilo med tamkajšnjimi mornarji globok vtis in da mornarji v tem vidijo slabo znamenje.
Morda pa le še ne veste ...
Sladkorna pesa vsebuje 14 do 20% sladkorja. Ko so začeli pridelovati sladkor iz pese,, so ga dobili iz nje : do 3%. Leta 1840. 60 dobili na 100 kg pese 5.75 kg sladkorja, sedaj pa od iste količine pese 13 kilogramov sladkorja.
Slavnih »Eropovih basni «ni pisal Erop, temveč neki Grk po imenu Barbius, ki je živel v Italiji nekaj stoletij po Eropovi 6mrti. Nekateri zgodovinarji celo trdijo da Erop sploh ni nikdar živel!
Kmetu Milivoju Radosavljeviču iz vasi Vitanca pri Despotovcu se je izvalil piščanec s štirimi nogami. Drugače je čisto normalen.
Osemdesetletni Muharem-aga Topčagič, posestnik v Solinu pri Tuzli, prehodi vsak dan 12 kilo-emtrov 6aroo zato, da lahko bere vsak dan časopis.
Število brezposelnih na Danskem se je v juliju zmanjšalo za 1.063 in znaša zdaj skupno 92.419.
2ične ovire, ki so jih Angleži položili na nevarnih mestih.
demonstracijah, ki sem jih videl, je bilo skoraj tisoč ljudi prijetih in nekaj sto težje ali lažje ranjenih*
Ker so člani kongresa svoje ranjence takoj pobrali in odnesli ter niso števila ranjenih sporočili oblastem, je bilo vedno težko ugotoviti, koliko je ranjenih.
Ko še je upor v Bombayu polegel, sem sklenil, da bom križem kražem dežele odpotoval v Kalkuto. Izkušeni potniki so mi svetovali, da naj najamem za slugo kakšnega domačina, in Sicer takega človeka, ki bi obvladal nekaj od dvesto dvainštiridesetih indijskih narečij.
Tako sem si najel nekega človeka iz Madrasa, katerega barva kože je bila podobna ebenovini. Krstil sem ga za Georga, ker njegovega pravega imena nikakor nisem mogel izgovoriti. Govoril je neko mešanico angleščine, narečja Hindu, Tamil, Gujarati in Pashto,
Plačal sem mu, kolikor je zahteval, dva in pol dolarja na teden. Moral pa se je z vsem sam vzdrževati, samo vožnjo po železnici sem mu plačal. Moji angleški znanci so mi rekli, da sem mu preveč obljubil, ker. bi ga lahko dobil za dva dolarja in petinsedemdeset centimov.
George je bil zelo spreten strežnik, v čemer sc je že prej izvežbal pri angleškem sahibu. Toda ker še nikoli nisem imel osebnega sluge, mi je bila njegova pozornost nekako neprijetna.
Zaradi velike vročine sem se moral večkrat na dan preobleči. V nekaj urah sem bil skozi in skozi moker. Pri tem mojem preoblačenju je George vedno silil vame in mi hotel pomagati obleči hlače. Kadar sem se hotel kopati, je George pripravil vodo in mi med kopanjem hotel zdrgniti hrbet ter me osušiti z brisačo, če sem le roko stegnil, da bi vzel vžigalnik, me je takoj prestregel in mi prižgal cigareto, če sem hotel pisati, mi je ošilil svinčnik. Mojo večerno obleko je vedno pravočasno pripravil in skrbel, da so bili gumbi v redu.
Čistil mi je čevlje in skrbel za moje perilo. Nosil mi je mrzel čaj in je mislil, da ga vedno potrebujem. Urejal mi je knjige in papirje in kadar ni imel dela, je počepnil na preprogo pred mojo hotelsko sobo. Kadar je jedel ali spal, nisem smel nikamor.	.
Kolikor se spominjam, je trajalo potovanje v Kalkuto poldrugi dan. Zaradi hude sončne pripeke se mi je zdelo še daljše. Moji angleški znanci so mi svetovali, da naj vzamem s seboj prenosljivi ledenjak, kakor so to delali potujoči Angleži, ki so potovali poleti po Indiji. Toda nisem se mogel odločiti za to, da bi svojo prtljago obremenjeval še s tem.
Moj služabnik se je vozil v nekem majhnem oddelkn z nekaterimi ljudmi sahiba. Voznina zanj je znašala samo del voznine, ki jo je morul plačati Evropejec. Na vsaki postaji je prinesel ledu in napolnil ledenjak, ki so ga pustili odprtega in ki so ga hladili električni ventilatorji.
Komaj smo se vozili nekaj ur, že sem se bridko pokesal, ker nisem hotel vzeti s seboj ledenjaka. čeprav so bile rolete dobro zaprte in čeprav je bilo dvojno okno, bela in modra šipa. je bilo v oddelku neznansko vroče. Zaradi dvojnih oken je bil v oddelku poltiinrnk. Med vso vožnjo skozi deželo sem ležal v oddelku gol in so me hladili trije ventilatorji.
Skoraj vsake četrt ure sem šel pod prho v majhno kopalnico, ki je sptulala k oddelku in se vlegel na vložna tla. Tudi ventilatorji so mi malo pomagali. Na vsaki postaji mi je George prinesel na ledu ohlajene sodavice, in kadar sem bil lačen, mi je prinesel jesti. Ko sem prišel v Kalkuto, sem. bil popolnoma izčrpan.	, ,
V	Kalkuti sem se s pomočjo indskih prijateljev spoznal i. voditelji bengalskih teroristov, To so bili pripadniki sicer maj line, toda izredno delavne domače indijske organizacije.
Neki mladi Bengalec me je preiskal v hotelu Great-Eastern, Rekel mi je, da svojega imena raje ne pove, odpeljal pa da me bo na dogovorjeno mesto, od koder me bo po ovinkih peljal k nekemu voditelju teroristov drugi njegov odposlanec. Smehljajoč mi je povedal, da mozo, ki ga mislini obiskati, išče policija, in če bi ga dobila v roke, bi bil zaprt do smrti.
Yozili smo se po neskončnih cestah skozi mestno četit, kjer so stanovali domačini. Po polurni vožnji smo izstopili in smo pet minut pešačili, dokler nismo prišli do nekega drugega avtomobila. Nato smo se vozili križem kražem in končno zapeljali na neko kmečko dvorišče, kjer je očividno stanoval domačin.
Slika, Id je bila posneta po enem številnih italijanskih letalskih napadov na otok Malto.
Najsodobnejša avtomobilska cesta na Slovaškem
Vezala bo Bratislavo z vzhodno slovaško mejo in bo dolga 450 km, široka pa nič manj ko 28.5 m
Pred nekaj dnevi smo na kratko poročali o slovaškem načrtu za zgraditev nove sodobne avtomobilske ceste, ki bo vezala slovaško prestolnico Bratislavo z vzhodnimi slovaškimi kraji. Danes še nekaj podrobnih podatkov o tem:
Pri notranjem ministru je bila zadnjič konferenca, na kateri so razpravljali podrobno o pripravah za graditev velike avtomobilske ceste Bra-tielava-Michalovce. Končane so bile tudi že vse priprave za ustanovitev posebne družbe, takoime-novane »Družbe slovaške avtomobilske ceste«. Slovaška poročila pravijo, da je z nemške strani zagotovljena pomoč, v kolikor gre za strokovnjake in stroje.
Avtomobilska cesta bo šla iz Bratislave nad Trnavo in Hlohovcem do Topolčan, dalje preko Prievidze, Turčanskega sv. Martina v Ružomberok,
odtod na Poprad, Levočo, Prešov, Vranov, Micha-lovce in dalje v Romunijoj proti Bukarešti. Pri Tur-čanskem sv. Martinu se tej avtomobilski cesti priključi druga, ki vodi iz Berlina preko Orave k Čad-ci in Zilini. Avtomobilska cesta Bratislava-Micha-lovce bo dolga 450 km, široka pa 28 in pol metra, šla pa bo večinoma skozi mesta in sedeže občin.
Izdatki za to cesto bodo znašali za vsak kilometer okoli štiri milij. kron. Pri delih bo zaposlenih več tisoč delavcev. Računajo, da bodo dela končana v šestih, ali pa vsaj v osmih mesecih. Avtomobilska cesta Bratislava-Michalovce bo zvezana s slovaškimi kopališči in zdravilišči, zaradi česar se bo tujski promet brez dvoma zelo povečal.
Notranji minister Sanjo Mach je tudi dejal, da so nemški odgovorni činitelji dali zagotovilo, da bo Nemčija izvedbo tega velikega načrta podpirala z vsemi razpolžljivimi sredstvu
Strokovnjak iz nemškega ministrstva za delo je objavil te dni v časopisu »Berliner Borsen-zeitung« članek, v katerem govori, da je sedanja vojna povzročila med drugim tudi veliko pomanjkanje delovnih moči. Toda čeprav se je takoj po napovedi vojne — pravi člankar — pojavita potreba, da se zaposli čim več delavcev, so v začetku vendar mogli tej potrebi zadostiti v popolni tneri, to pa zaradi tega, ker so približno en milijon tnla-
Po 77 Selih se je zemlja spet odprla
V	jugozahodnem koncu Kaspiškega morja leži nekoliko južno od znanega petrolejskega mesta Baku otoček Bulla, na katerem pač ne raste nič tako posebnega, da bi ta košček zemlje vzbujal zaradi tega kakšno posebno pozornost. Nekoč je bil sicer nekoliko bolj znan, to pa zaradi ognjenika, ki je od časa do časa odprl svoje žrelo iti prizadejal precejšen strah tamkajšnjemu prebivalstvu. Skoraj osemdeset let pa so imeli ljudje pred ognjenikom mir im že se je zazdelo, da je za vselej j ugasnil.
Te dni pa je ognjenik na Bulli prvič po letu 1S62 nenadno spet začel bruhati, kar dokazuje, da se zemlja na tem kraju le še ni čisto umirila. Veliko presenečenje pa je vzbudil ta ognjenik ne toliko zaradi svojega ponovnega izbruha, kakor po tem, kaj je izbruhnil. Uradno poročilo, ki ga je objavila sovjetska agencija Tass, pravi, da je ognjenik na Bulli vrgel iz žrela nad milijon kubičnih metrov blata, ki močno diši po petroleju. Ti kraji, kakor tudi vsa širna okolica je znana po večjih petrolejskih vrelcih, ki Rusiji prinašajo lep denar, seveda v kolikor Rusi sami tega petroleja ne porabijo. Izbruh ognjenika na otočku Bulla dokazuje, da se skrivajo petrolejske zaloge tudi v zemlji pod Kaspiškim morjem.
deničev predčasno odpustli iz šol in jih takoj zaposlili tam, kjer je bilo to najbolj potrebno. Tem so se pridružili tudi stari delavci iz tujine in delovne moči iz vzhodnih pokrajin, kakor iz Češke in Poljske. Razen tega je bilo po raznih podjetjih in uradih zaposlenih še 200.C00 žensk. Toda le pri žetvi se je celo posrečilo zaposliti toliko delovnih moči, kolikor jih je potrebnih. V industriji pa še vedno obstoji gotova vrzel, kajti potrebno bi bilo tudi tu zaposliti še mnogo novih delavcev. Nemška vlada tudi že misli na to in napoveduje, da bo v kratkem izdala nove potrebne ukrepe, da proizvodnja pri industrijskih podjetjih ne bo trpela zaradi pomanjkanja delavcev.
Takšna poročila dokazujejo dvoje: prvič, da je Nemčija res tista dežela, kjer brezposelnosti skoraj ne poznajo, drugič pa, da je vojska zahtevala toliko ljudi, da jih zdaj primanjkuje po industrijskih podjetjih in da jih morajo nadomestiti ,
,, ,,, 'tujimi delavci iz zasedenih krajev in tudi z ženskami, česar pred vojno ni bilo.
Angleški vojaki se vadijo za protinaskok. Kakor se vidi, Angleži računajo tudi z boji na nož.
Videl sem, kako je neki angleški seržant prijel nekega s (urbanom pokritega človeka, ki se je s polno vrečo soli plazil skozi žične ovire.
Množica na drugi strani je hotela človeka rešiti in nastal je hud pretep. Vlačili so ga sem ter tja in ubogi človek je bil ves od žice razpraskan. Množici se je namera sicer posrečila, toda hladnokrvni seržant se je splazil skozi pregrajo in se prikopal do njega. Prijel ga je spet in končno ga je s pomočjo nekega stražnika domačina uklenil.
Med to zmešnjavo in vrvežem sem enkrat zabredel med kopico moških, ki so me takoj obkolili. Hoteli so, da bi vrgel z glave tropsko čelado, pokril čepico Gandhijevih pristašev in kričal »Gnndlii kai jai.« Bil sem v škripcih in očividno bi me pobili, če me ne bi opazil neki četnik, študent, ki je govoril angleško. Ta je možakarje pomiril. Pojasnil jim je, da nisem Anglež in da še nisem dolgo v Indiji. Čelado pa da moram nositi, sicer bi me zaradi močnega sonca, ki ga nisem navajen, zadela sončarica.
Demonstracije v Wadali je bilo še posebno nevarno gledati, ker množic ni bilo mogoče več zadrževati in ker Gandhijevi ukazi, da naj se mirno zadržijos niso več vžigali. Pri dveh takih
Program radio Ljubljana
Petek, 16. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Naša pesem (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Iz opernega sveta (Radijski orkester) — 14 Poročila — 14.10 1 uristični pregled Tujsko-prometne zveze — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna lira: Iz življenja Dubrovčanov v XV. in XVI. stoletju (dr. Tomislav Jakič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Za planince — 20.10 Pravilno spravljanje in konzerviran je povrtnine (ga. llelena llelhar) —	20,30 Koncert
operne glasbe. Sodeluje ga. Manja Sinil>ovič-Mlejnik m Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.13 Halo! Dame volijo! (plošče).
Drugi programi
Petek, t*. avgusta, Belgrad: 20.20Simfoni?ni koncert — Zagreb: 20.30 Debussvjeve skladbe — Praga-Brno: 21.30 Beethovnova sonata — Sofijo: 20.05 Puccinijeva oj>era »Madanie But-terfly< — Budimpešta: 20 Operni večer — Stocfeholm-Horby:	21 .-45 Večerni konoort —
Rim-Florenca-Turin: 22.25 Violina — Kodnnj: 20.10 Violina in cimbale — Riga: 20.10 Operni in operenti večer.