i>oštnfnai plačana -v gotovini I ODVETNIŠKA PISARNA i OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO Uredništvo in upravništvo 8 Wildenrainerjeva ul. 15/111. 8 Dopisi morajo biti podpisani 8 ... in frankovani. - § OOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 00000 našega društva bodi, organizirati v svoji sredini vse še neorganizirane člane celjskega okrožja, dolžnost vsega odvetniškega in notarskega uradništva pa bodi, da brez. odlašanja okrepi našo stanovsko edinico s svojim pristopom; 2. v odvetniških in notarskih pisarnah bodi zaposleno le sposobno uradništvo, organizirano v naših strokovnih društvih in prosimo gg. odvetnike in notarje, da se pri sprejemanju in nameščanju svojega uradništva obračajo na naša strokovna društva in sprejemajo le njim priporočeno organizirano uradništvo; 3. v slučajih potrebnih redukcij naprošamo gg. odvetnike in notarje, da odpuščajo pred vsem le neorganizirano uradništvo iz služb ter naj skrbe za to, da zamenjajo neorganizirano uradništvo z organiziranim; 4. naše društvo naj se včlani v Zvezi zasebnih nameščencev po Slovenji s sedežem v Ljubljani in naj zastopa pri reševanju vseh. stanovskih vprašanj roko v roki ž obemi društvi v Mariboru in v Ljubljani; 5. z neljubostjo konstatiramo, da še Ljubljansko društvo odvetniških in notarskjh uradnikov ves čas svojega obstoja ni skušalo stopiti v stik z ilašim društvom, ki mu je na eni strani teritorijalno sosedno, na drugi strani pa kader naših stanovskih organizacij v Sloveniji; 6. naše tovariše delegate za Delavsko zbornico naprošamo, da se potom Delavske zbornice po pristojnih Odvetniških in notarskih zbornicah zavzamejo z vso njim lastno vstrajnostjo za izposlovanje kolektivne pogodbe med gg. odvetniki in notarji na eni strani in njihovim uradništvom na drugi strani v tem smislu, da so gg. odvetniki iu notarji dolžni sprejeti v svojo pisarniško službo le organizirano naše j uradništvo ter se v to svrho obračati na naše organizacije, v slučaju redukcije odpuščati le neorganizirano uradništvo in zamenjavati neorganizirano uradništvo z nezaposlenim orga-• niziranim uradništvom. V kolektivni pogodbi naj se določijo minimalne plače po vrsti zaposlenosti in starosti uslužbenca ter se naj uredi delovni čas v smislu najnovejšega gibanja odvetniškega in notarskega uradništva v Sloveniji. Te resolucije so sc sprejele soglasno. Nato zaključi predsednik ob YA uri zborovanje. DRUŠTVO SLOVENSKIH ODVETNIŠKIH IN NOTARSKIH URADNIKOV V CELJU. Odbor. Zahvala. O priliki moje poklicne 301etnice došlo mi je pismeno In ustmeno toliko čestitk in izrazov posebne pozornosti, da na nje nisem bil pripraivljen. Izrekam srčno zahvalo na vse strani, posebno pa vsem mojim sošolcem, mojim stanovskim kolegom in koleginjam, gg. odvetnikom in koncfpijentom. Lepa hvala tudi stanovskim organizacijam. Posebna zahvala gre mojemo goriškemu dolgoletnemu tovarišu in prijatelju Tone! Klavžar, ki mi je v skrbno izbranem spisu izrekel preveč laskavih priznanj, katerih ne zaslužim. Vzbudil pa mi je s tem spomine na one najlepše dneve, katere sem preživljal v solnčni Gorici ob bistri Soči. Prijetno me je razveselila njegova brzojavka, ki sem jo prejel iz Gorice dne 1. decembra 1925, torej ravno na dan, ko sem se pred 30 leti v Celju prvič vsedel za mizo v odvetniški pisarni. Razveselil sem se tudi čestitk Društva privatnih namje-štenika v Zagrebu, podružnica Maribor ter Katoliškega izobraževalnega društva iz mojega rojstnega kraja v Špitaliču. Iskreno zahvalo pošiljam na Dunaj za izbrane besede in tovariške pozdrave izražene mi od strani predsedstva des Reichsverbandes der Advokaturs- und Notariats-Angestellten Oesterreichs. MARIBOR, meseca februarja 1926. Dragotin Gilčvert. Pred občnimi zbori. -Naši občni zbori se bodo vršili v najlepšem letnem času. Zlati maj, cvetoči gaj! Nik do ne bode imel izgovora, da ne more priti, ker je premrzlo, da mu je predaleč, da se boji prehlada in enako. Zato bodemo vsi prišli, da slišimo poročilo našega odbora, da podamo smernice bodočemu odboru, pred vsem pa, da se skupno poglobimo v smisel naše stanovske organizacije, jo poživimo ter okrepčamo z novimi iniciativami, da bode njeno delovanje prikrojeno vsakokratnim menjajočim se razmeram in časovnim potrebam. Točnost je ena najlepših človeških čednosti. Kdor je v svojih zasebnih zadevah in v službi točen, ta naj pokaže lep vzgled discipline tudi na občnem zboru. Mučno je, ako se vsled nezadostnega števila ne more občni zbor vršiti ob napovedani uri. Mudni člani se močno pregrešijo zoper svoje točne kolege in koleginje, ki morajo po krivdi sotovarišev na sklepčnost čakati po pol ure in več. Že čisto navaden obzli na stanovskega tovariša in na celokupen odbor — ki mora biti v prvi vrsti točen — naj imperativno sili vsakega posameznika k točnosti. Ob prihodu se vsak vpiše na polo, ki je v ta namen pripravljena radi kontrole, da društveno vodistvo točno zna, kako število in kdo od rednih in podpornih članov se )c občnega zbora udeležil in da zamore pozneje odločati, katerega od nedošlih je opravičiti in ali je kateri, odnosno koliko jih je med nami, ki spada med nezavedneže. Dokler traja občni zbor, naj istega nikdo ne moti. žali-bog, da vsled pomanjkanja primernih prostorov, še vedno moramo zborovati v restavracijah. Vodstvo si sicer zaslgura in tudi plača odškodnino za posebno dvorano, v kojo gostilniški gostje nimajo vstopa, dokler traja zborovanje. Vendar gostilniško osobje kaže baš ob takih prilikah preveč gorečnosti za postrežbo ter se premalo ozira na pravi namen došlih, da smo dvorano napolnili v prvi vrsti radi našega zborovanja, ne pa za to, da bi gostilničar že v zgodnjih urah čim več izkupil. Reditelj mora na to paziti, da se med zborovanjem nc servira, vsak posameznik pa naj bode obziren, da naroči eventuelno okrepčilo pred ali po končanem zborovanju, na noben način pa v tem oziru ne moti referente ali govornike ter se želodčnih zadostitev vzdrži vsaj med glavnimi debatami.. Kot najgršo razvado in znak skrajne brezobzirnosti se je o priliki raznih zborovanj grajalo medsebojno šepetanje ali pa neumestne medklice o priliki, ko referenti poročajo o. društvenem delovanju ali pa prednašajo strokovna poročila ter predlagajo resolucije. Ako je predsednik vsled tega primoran zvoniti ali poklicati nemirneže k redu, moti to dotične-ga govornika, vpliva sramotno na prizadetega ter sploh slabo učinkuje na razpoloženje zborovalcev in prikazuje na zborovalcih odseiv nezadostne discipline. Na občnih zborih se ne bi smel nikdo dolgočasiti. Vsak si naj prinese seboj kos papirja in svinčnik ter si belježi važnejše misli iz poročil aili debat. Ako so poročila skrbno pripravljena ter se referenti ožive v živahno in duhovito prednašanje, potem sledi zanimanje zborovalcev že samo ob sebi. Ako pa so poročila 'pomanjkljiva in suhoparna ali pa, če vsebujejo naštevanje številk in statističnih podatkov, ne sme to v kaki meri uplivati na razpoloženje zborovalcev, da bi prehitro zgubili potrpežljivost. V takih primerih naj si posamezniki zapišejo nedostatke, zberejo lastne misli ter se potem — ko je govornik končal — oglasijo k besedi. V jasnih in preglednih izvajanjih naj nato stavijo predloge, odnosno objasnijo to, v čem se ne strinjajo. Vedno pa naj prevladuje stvarnost, objektivnost in obzirnost do svojih sotovarišev. Debate naj se vrše po parlamentarnih običajih s potrebno dostojnostjo tudi v slučajih, da se rabi tu in tam krepke besede. Ako že moramo izreči opravičena očitanja ali kazati na neljube pojave, naj bodo trpke besede umerjene v takem pravcu, ki zamore služiti v odpravo grajalnih nedostatkov. Ogibajmo pa se; osebnosti, da ne razsejemo med člane nezadovoljstva ali jih celo odtujimo našim organizacijam. Odkritost, iskrenost in medsebojno spoštovanje naj preveva naša zborovanja. Pred zaključkom zborovanja in glasovanjem o konečnih resolucijah naj nikdo — brez posebne nujnosti — ne zapušča dvorane. To kvairi celoten utis in ozlovolji ostale, zlasti goste in dotičnike, ki so si predloge zamislili ter pričakujejo od zborovalcev poglobljenja v dotičen predmet. Ako imamo goste na naših zborovanjih ali smo sami drugod deležni gostoljubja, ne izpraznimo takoj po zaključku vsi dvorane, temveč posedimo po možnosti še nekoliko časa, da se z našimi kolegi in povabljenci prijateljsko porazgovorimo in zapustimo tudi v družabnem in gostoljubnem Oziru dobre vtise. Odlični j'ubilarji. Daši je naše življenje polno viharjev ter se mora posameznik boriti z neštetimi težkočami in često obupno kljubo- vati krutim udarcem usode, se nam tok let pred določenim rokom vendar ne zaustavi. Komaj so minila brezskrbna otročja leta, že smo prera-jali življensko (pomlad. Sledilo je živahno vrvenje — mimo svetlih žarkov in temnih senc- — v toplem poletju. Naenkrat pa se znajdemo v hladni jeseni, ki bi nas naj povedla nasproti mrzli zimi z belo odejo. Na jesen življenja se oziramo nazaj v prošlost. Sipomini na raznovrstne doživljaje nas poneso v minulo dobo, ki nam nudi dokaj pestrih slik. Na tem pfagu se nahajajo letos naši jubilarji, ki sc lahko z zadovoljstvom ozirajo frazaj na vsestransko plodonosno delovanje. Državna zveza avstrijskih odvetniških in notarskih na-stavljencev na Dunaju slavi jubileje treh odličnih tovarišev in iprvoboriteljev za povzdigo tega poklica. Tri šestdesetletnice naenkrat v našem stanu in pri isti stanovski organizaciji so tako redki pojavi, dal zaslužijo posebno pozornost jubilanti — naši osiveli kolegi, — ki so trdno vstrajali ipri tem nestalnem poklicu ter žrtvovali vse svoje moči za povzdigo našega stanu, kateremu so izgladlli pot, ki naj povede naše mlajše tovariše in koleginje k boljši bodočnosti. Tovariši Henrik Artes, Viljem Neuner in Leopold Spiel-mann obhajajo te redke in zanimive obletnice. Kolega Art6s praznuje poklicno 501etnico. Ves ta čas je služboval v eni In Isti pisarni, preživel 2 šefa (dr. Anton Lekisch, dr. Maks vitez Schneider) ter se sedaj 67 let stai zdrav in čil nahaja kot pisarnovodja iste pisarne pri naslednikih dr. Antonu Mravlag in dr. Hermanu Eckel (slednji je ipredsedinik dunajske odvetniške zbornice). Kot organizator je že mnogo let deloval v vseh dunajskih stanovskih organizacijah, zlasti v stanovski bolniški blagajni itd., kjer še vedno agilno deluje kot odbornik in so mu poverjena razna častna mesta. Tovariš Neuner obhaja 601etnlco. V zgodnji mladosti je vstopil kot stenograf v odvetniško pisarno ter v tej stroki kot pisarnovodja še danes deluje. Ko se je pred 30 leti pričelo živahno stanovsko gibanje na Dunaju, bil je tovariš Neuner med prvimi, ki je zastavil vse svoje moči za razvoj organizacij. Znan je kot posebno nadarjen in agilen organizator ter izboren govornik. Z vso ognjevitostjo se je zavzemal zlasti za substitucijsko pravico, ki je bila slednjič nam vsem izvo-jevana z novelo iz leta 1914 k § 31. c.ip. r. Tovariš Splelmann je istotako šestdesetletnik. Tudi on je kot mlad stenograf vstopil v odvetniško pisarno ter vsled svoje pridnost |in (Intelligence kmalu postal1 JUsarnovodJa,' v kojem svojstvu še danes v ugledni odvetniški pisarni deluje. Koj po nastopu službe začel se je zanimati za povzdigo tega stanu. Bil je med ustanovitelji začetnih organizacij na Dunaiju ter postal na tem polju voditelj med voditelji. Velike zasluge ima na stanovskih pridobitvah, kakor bolniško in pcnzijsko zavarovanje, zlasti pa za nedeljski počitek, reguliranje delovnega časa itd. Po ustanovitvi »Drža/vne zveze« (Reichsverband der Advokaturs- und Notariats-Angestellten .Oesterreichs) postal jje tovariš Sp(e!Smann nje predsfed'niiJc ter je to mesto obdržal skozi 16 let do danes. Tudi je predsednik in urednik stanovskega glasila »Organisation«, katero je prospevalo v dobrih in slabih časih ter redno izhaja z bogato in zanimivo vsebino. Ko je leta 1921 bila na Dunaju .uzakonjena »Rechtšanwaltsgellilfenkammer«, Tiil je tovariš' Spielmann izvoljen kot prvi predsednik te zbornice. Cez premalo prostora razpolagamo, da bi zamogli številne zasluge v službenem in organizatoričnem oziru današnjih slavljencev zadostno ih pravilno oceniti. Na prvem državnem kongresu na Dunaju leta 1907 — ko smo bili navzoči delegati skoraj iz vseh dežel bivše Avstrije — imeli smo priliko občudovati organizatorične talente in dar govorništva poedincev. Takrat smo se tudi osebno seznanili z današnjimi jubilanti ter drugimi odličnimi bojevniki za naše pravice, kakor s tovarišem Ivanom Gutsch, Eberl, Bauer in dr. Ob oni priliki so nam ti kolegi predstavili razne poslance in prijatelje našega stanu, zlasti odvetnika dr. Julija Ofner, v kojem je imel naš stan velikega zagovornika, kateri si je za našo povzdigo stekel nevenljivih zaslug. To so prijetne remenistence. Nekdaj pusta ledina, katero so pričeli orati naši predbo-jevniki pred 30 leti, je že deloma spremenjena v rodovitno njivo. Setvi sledi žetev in naši jubilanti so na jesen svojega življenja lahko ponosni, da je njih delovanje obrodilo obilo zaželjenčga sadu. Prav iskreno čestitamo vsem trem odličnim jubilantom ter jim želimo, da bi ostali na dosedanjih mestih tudi v bodoče plodonosni ter bi v sreči in zdravju dočakali tudi sedemdeset-in osemdesetletnico. . MARIBOR, meseca marca 1926. Predsednik: Dragotin Gllčvert. Vinko Fritz. Dne 20. januarja 1926 ob 17* uri je v javni bolnici v Mariboru hipno umrl 50 let star odvetniški uradnik Vinko Fritz. Popoldne istega dne mu je doma slabo postalo. Ob 14. uri bil je prepeljan v bolnico in ob 17. uri, pred nameravano operacijo, je izdihnil v naročju svoje soproge. Tik pred smrtjo je naročil svoji ženi, naj pozdravi vse znance, zlasti pa njegove stanovske kolege in koleginje in da prosi vse za odpuščanje, ako je koga v življenju razžalil. Spravljen z Bogom je na to zapustil svojo ženo, dva mala otročička ter to dolino solz. Ni mu bilo usojeno mirno življenje in trajna sreča ga ni v celem življenju spremljala. Ko je izstopil iz gimnazije, se je podal v odvetniško pisarno. Nad 30 let je služboval po največ kot stenograf v najrazličnejših odvetniških in notarskih pisarnah po Štajerskem, Kranjskem, v Trstu in na Dunaju pri slovenskih in nemških šefih. »Ko brez miru okrog divjam Prijat’ljl vprašajo me kam«. Ob preobratu, po končani svetovni vojni je upal, da bode njegovo življenje mirnejše, da postane tudi njemu, sreča milejša. Dne 16. lipnja 1920 se je poročil v Zagrebu z vzgojiteljico gospodično Marijo Grili ter se je nastanil v Mariboru. Toda tudi sedaj ni bilo stalnosti. Službe so postale tudi tu goste. Iz začetka je uvidel, da je naše društvo potrebno in koristno za učvrščenje našega stanu ter je pristopil kot član in smo ga večkrat videli na naših sestankih in občnih zborih, todh že pred 2 leti je zapustil naše društvo in hodil lastna pota. Pristopil je (edini od našega stanu v Mariboru) Društvu privatnih namještenika v Zagrebu in je bil svojčas tudi član Društva odvetniških in notarskih uradnikov na Dunaju. Zapustil je nepreskrbljeno vdovo in dva otročiča, stara 1 in 2 leti. Ob tej priliki moramo zopet kazati na ono nestalnost v službi, brezposelnost in žalostne razmere v našem stanu, na katere smo že opetovanokrat gg. šefe in nameščence opozarjali. Vladajoče socijalno zlo, nezadostna zakoiiita zaščita našega stanu, brezbrižnost šefov za bodočnost svojega urad-ništva, mnogokrat njih trda srca in neuvidljivost, često pa tudi stanovska nezavednost in lahkomiselnost nas samih so glavni krivci, da ležejo v prezgodViji grob naši obnemogV tovariši ter zapuščajo nepreskrbljene družine kruti in nego tovi usodi. Pogreb pok. Vinkota Fritz se je vršil iz mrtvašnice na Pobreškem pokopališču dne 22. 1. 1926 ob 16. uri ob precejšnji udeležbi sorodnikov in znancev. Društvo je bilo zastopano po predsedniku. Udeležilo pa se je pogreba tudi osobje pisarne g. dr. Lasiča, v koii je pokojnik nazadnje služboval. Njegov zadnji šef, koncipijent in obe uradnici so ga pospremili do groba. Da se ublaži njegovi družini vsaj za prvi hip gorje, pokopalo ga je društvo na lastne stroške ter se obrnilo — dasi ni bil več član našega društva — z zbirko do gg. šefov, koncipijentov in rednih članov. Zadel smo na pravo razumevanje obupnega položaja in so po večini vsi pokazali dejansko sočustvovanje in blago srce. Z društvenim prispevkom 200 Din, je podala zbirka lepo svoto 2759 Din od koje smo pokrili pogrebne stroške 750 « ostanek po 2009 Din pa izročili dne 23. I. 1926 pokojnikovi vdovi Mariji Fritz, ki se je vsa ginjena zahvalila za to prvo pomoč ter izrekamo v . njenem in društvenem imenu vsem darovalcem srčno zahvalo. Darovali so: po 200 Din društvo iz blagajne in g. dr. Leopold Boštjančič, ipo 100 Din gg. min. dr. Kukovec Alojz, župan dr. Leskovar Josip, dr. Pjpuš Radoslav, dr. Rapotec Vinko, dr. Komauli Danilo, dr. Lašič Ferdo, Lorbek Iva In Dragotin Gilčvert, po '50 Din dr. Juvan Alojz, dr. Hojnik Fran, dr. Žnuderl Makso, dr. Štor Stanko, dr. Lipold Franc, dr. Miillcr Ferdo, dr. Orasel Oskar, dr. Ravnik Rudolf, dr. Veble-Andrej, dr« Kimovec Ivan, dr. Koderman Karl, dr. Slokar Karl, Medved Štefan, Planinšek Edmund, Hoschitz Karl in Moškon Franjo, po 30 Din dr. Juritsch Fritz, dr. Faninger Rihard, dr. Jani Juro, dr. Mulej Anton in notar Ašič Ivan, po 24 Din Maček Franjo, po 20 Din Ranter Mici, Kamcnšek Stefan, dr. Šlibar, dr. Škapin Karl, Kunej Tončka, Dr. Rosina Igor, dr; Kumbatovič Filip, dr. Bergoč Josip, Planinšek Martin, dr. Schmiederer, dr. Gozani Leo, dr. Novak in dr. Macarol, po 10 Din Hrašovec Alojz, Grabner Julka, Kotnik Anica, Lubej, Zelnik Minka, Koučič Dora, Bende Marica, Kapus Via dimir, Lorbek Lija, dr. Kieser, Pack Karolina, Namestnik Marija, Budcschinsky E., odvetnik Ravnihar Aleksander, Lužar Kristina, IMIakar Lija, Pivka Dorai, Škof Anica, Kurztnan Oskar, Vebćr Anica, Muršec Marica, Semenič Lizika, kand. Golob Franjo, Viher Frida, Lubec Ivan, Jančar Ciril, Kežman m Kregar Mija, po 5 Din Lešnik Marija in Pec Hermina, vsi skupaj torej 2759 Din. Pok. Fritz je imel mnogo lepih lastnosti, katere se pa v sled vednega boja za življenski obstanek niso mogle tako razvijati, da bi bil to lahko vsakdb opazil. Po vseh močeh je skrbel za svojo družino, katero je imel zelo rad ter bi ji bil rad pripravil prijetnejše življenje. Kar pa smo pri njem leta in leta opazovali, to je bila njegova posebno dobra stran, da je bil vedno in povsod, — če tudi v velikih zadregah in v zelo različnih pisarnah — odkrit ter skozi in skozi pošten. Naj nam ostane v dobrem spominu, njegovi -družini pa naše sožalje. D. G. iz pisarniške prakse. Tolmačenje S 6. iu 7. c. p. r. Cg I 1342/24 M. Pii Okrožnem sodišču v M. je vložila M. V. proti F. Z. tožbo radi odškodnine, ker je toženec obstrelil njenega moža, na plačilo mesečne rente po 500 Din. Toženec se je udeležil prvega naroka po svojem zastopniku in je nato vložil odgovor na tožbo, v katerem je predvsem ugovarjal, da bi se tožba morala dostaviti mu na roke zakonitega zastopnika, ker je sam še mladoleten in je tožba vsled tega nedopustna. Nato je izdalo okrožno sodišče sklep z dne 3. III. 1925 Cg I 1342/24—5 sledeče vsebine: Dosedanje postopanje sc izreče za nično in se ustavi. Tožnica je dolžna plačati tožencu v roke F. Z. st. v 14 dneh ogibOm izvršbe na 1121 Din 50 p. odmerjene pravdne stroške. Utemeljitev. Glasom krstnega lista d. d. Mala Nedelja 14. -XII.. 1924 je obtoženec rojen 15. II. 1908, je torc'j necloleten in bi moral biti zastopan po zakonitem zastopniku (§ 6. c. p. r.). Ker je toženčev oče F. Z. st. kot zakoniti zastopnik toženca dne 13. XII. 1924 izjavil na zapisnik pred okrajnim sodiščem v Ljutomeru, da ne odobri dosedanjega postopanja in da ne vstopi v pravdo imenom toženca, je bilo dosedanje (postopanje izreči za nično ter ga je bilo ustaviti (§ 7. c. p. r.). Izrek o stroških se opira na § 51. c. p. r. pri .čemur se pripomni, da je pooblastilo podpisal toženčev oče, vsled česar bi bil moral zastopnik ned. toženca že pri prvem , naroku z dne 24. VII. 1924 ugovarjati pomanjkanje zakonitega zastopstva in ne še-le v tožbenem odgovoru. Tožencu so se radi tega prisodili pravdni stroški le do vključno iprvcga naroka. Nato je tožitcljiea vložila proti temu sklepu utok na višje deželno sodišče v L., ki je izdalo nastopni sklep (R. 34/25): Rckurzu se ugodi, izpodbijani sklep sc v celoti razveljavi in se prvetnn sodišču naroča, da po že vloženem odgovoru na tožbo nadaljuje zakonito postopanje. Stroške rckurza je smatrati kot pravdne stroške. - Razlogi. Izpodbijani sklep je pravnopoinoten. Prvo sodišče ne loči določb- §§ 6. in 7. c. p. r. Zadnji § govori o hibah, ki se ne dajo odstraniti, prvi pa o nasprotnih hibah. V pričujočem primeru gre za pomanjkanje zakonitega zastopstva, ker se tožba ni naslovila v roke zakonitega zastopnika mladoletnega toženca. V takih primerih pa mora sodišče samo v. smislu § 6. ali 2. c. p. r. izdati potrebna naročila, ki niso odvisna od volje tožene stranke in se tedaj ne more trditi, da se ta hiba ne da odstraniti. V teni primeru pa taka naročila prvega sodišča sploh niso bila potrebna. Po vsebini odgovora na tožbo, je sprejel tožbo oče in zakoniti zastopnik toženca ml. in je toženec oddal tudi odgovor na tožbo po svojem očetu in zakonitem zastopniku, ki mora po, § 137. in sl. o. d. z. zastopati svojega nedoletnega sina in le dolžnosti ne sme odklanjati. Neumevno je tedaj, zakaj naj bi bilo dosedanje- postopanje nično, ker je bil toženec v njem pravilno zastopan in je bilo tedaj prvosodno zaslišanje toženčevega očeta v tem pogledu povsem nepotrebno in njegova, izjava brezpomembna, ker je s pristopom k prvemu naroku in oddajo odgovora na tožbo že odobril postopanje in vstopil že sam v pravdo. Z razveljavljenjem prvega sklepa v, glavni stvari pa odijadp tudi izrek o stroških dosedanjega pravdnega postopanja. Izrek o stroških rekurza temelji na § 52. c.'p. r. Stol sedtnoriec je potrdil rekurzni sklep iz nastopnih razlogov: Ni moči zanikati, da je F. Z. kot oče in zakoniti zastopnik netil, toženca F. Z, vstopil v tem svojstvu v predmetno pravdno postopanje, ko je vendar pristopil na prvi narok in podal odgovor na tožbo. Res, da je v poslednjem navajal, da je tožba, vložena neposredno zoper nedolt. sina njegovega nedopustna in je tudi predlagal, naj se tožba zavrne radi ne-dostajanja toženčeve pasivne legitimacije. S to navedbo odnosno predlogom; pa ni odklonil vstopa v sporno postopanje, ko ni tega izjavil in tudi ne, da ne odobruje dosedanjega postopanja, saj tudi ni grajal predhodnega postopanja, da je nično. Rekurzno sodišče je ta dejstva prav vpoštevalo, ko je smatralo in izreklo, da je po že izvedenem vstopu v pravdo in ne odobruje dotedanjega postopanja, brez pomena in to tem bolje, ker nc more biti dvoma, da je rekurent tudf dobil predmetni tožbeni spis v roke, kar sledi iz tega, da se je odzval pozivu na 1 narok in na vložitev odgovora na tožbo, s čemur pa so tudi odpravljene pravne posledice nepravilne vročitve tožbe, ako je ta bila vročena neposredno nedl. tožencu, kakor tudi rekurentu,.... Postopanje prvega sodnika torej ni odgovarjalo predpisu § 6. c. p. r. in revizijski tekurz neopravičeno pobija sklep rekurznega sodišča, ki'je sklep 1. sodnika razveljavil in naložil nadaljevanje spornega postopanja. Pogledom na to, revizijski rckttrz ni mogel uspeti. Franjo Moškon. Društvene vesti. Prvi maj je praznik .delavstva, med koje spada tudi naš stan. Že v delavski zbornici se je ob raznih prilikah pokazalo, da delegati nameščencev složno nastopajo z delavskimi delegati, kjer se' gre obojestranske skupne interese. Delavci bodo proslavili 1. maj na slavnostni način z obhodi in zborovanji, ker pri njih počiva celo cel ta dan. Naš Sloj ne more zahtevati, da bi delo v pisarnah cel dan počivalo, ker se vrše dopoldne razprave in druga sodna opravila, vslcd česar morajo tudi odvetniške in notarske pisarne dopoldne uradovati. Popoldne pa je možno pisarne zapreti, ne da bi gg. šefi kako škodo trpeli. Videli smo to lainsko leto, ko je stopilo v ospredje vprašanje prostih , sobotnih popolduevov. Nad polovico mariborskih odvetniških in notarskih pisarn je bilo ob sobotnih popoldnevih skozi 2 meseca zaprtih. Letos sc s tein v vprašanjem ne bodemo bavili, ker bodo baje tudi sodišča ob sobotah popoldne uradovala in odpade torej tozadevni predpogoj. iz tega razloga pa upamo, da uradništ.vo v nobeni pisarni ne bo naletelo na šefov odpor, da se popoldne ne bi smelo zapreti pisarne na dan 1. maja, ki itak pade na soboto. Promocija. Na zagrebški univerzi bila sta promovirana la doktorja prava in sicer dne 31. 1. 1926 g. Miloš Vauhnik in dne 27. III. 1926 g. Einil Stefanovič, oba odvetniška kandidata v Mariboru. Naše iskrene čestitke. Občni zbor v Ptuju sc viši dne 1. maja 1926, ki pade na soboto. Vabimo vsakega kolega i.n koleginjo iz Maribora, da se priključi odboru, ki se odpelje v Ptuj z vlakom ob 3.*A uri (15.'A) popoldne. Ker bodo pisarne na 1. maja popoldne zaprte in je drugi dan nedelja, bode marsikateremu omogočeno, da se udeleži tega izleta ter s svojo prisotnostjo poživi ptujsko zborovanje. Nazaj se peljemo z vlakom, ki odhaja iz Ptuja ob 23. (11. uri) pred polnočjo. Ptujske kolege in ko-leginje pa prosimo, da prkfejo polnoštevilno in točno ob 6. uri zvečer na zborovanje k Zamorcu, da se tam najprvo pogovorimo o važnih stanovskih vprašanjih, na kar sledi prosta zabava. — Odbor. Službe iščejo: 1 pis. ravnatelj in več strojepisk. Gg. šefe prosimo, da se v slučaju potrebe uradništva obračajo na naše strokovno organizacije. Književnost. Dr. Juro Jan: Valutno vprašanje. Ta v. Mariboru izišla knjiga obdeluje valutno vprašanje sistematično in praktično. V prvih štirih delih razlaga teore- tično denar, bankovce, papirnati denar ter plačilne nadomestke. Pri tem posega v osnovne temelje narodnogospodarske in socijalne politike, v kolikor ti vplivajo na valutno vprašanje. V petem do osmem delu popisuje razvrednenje veljave med vojno in po prevratu ter državne prvotne in po dogodkih 'izpremenjenc upostavltvene načrte, dalje, v koliko so se ti že izvršili v mirovni pogodbi, kaj so ukrenile posamezne države v prvem času po sklenjenem miru in kaj svetujejo razni mednarodni eksperti. Praktično najzanimivejša dela sta deveti in deseti, v katerih popisuje, kako so razne nasledstvene države izvršile ureditev valute, kaj še vse niso uredile iti kake naloge jih še čakajo. Ves tako zbrani materijal uporablja pri ‘popisu rešitve valutnega vprašanja v Jugoslaviji1, kateremu posveča celi deseti oddelek. Ta izvanredno zanimiv del odkriva, kako so razni dosedanji poskusi ureditve valutnega vprašanja narodnogospodarsko neutemeljeni, socijalno neupravičeni ter pravno in moralno nepripustljivi ter razlaga, kaj vse zahteva narodnogospodarska veda, zgodovina razvoja padanja valut, pravita načela in socijalni oziri. Obravnava tega dela nudi res pravo sliko, iz katere more čitatelj upogledati stanje ter preračunati bodoči razvoj, ki bo prej ali slej moral kreniti na pot, ki jo predpisujejo citirane vedo. Zadnji, enajsti del je znanstven ter popisuje potrebo organizacije dosedanjih denarnih sredstev z uvedbo relativno-vrednostnih plačilnih 'sredstev. „ Knjigo, ki stvarno in temeljito obdeluje tako akutno vprašanje, na katerem smo vsi zainteresirani, toplo priporočamo. Knjiga obsega 90 strani, stane 16 Din ter se dobiva v vseh knjigarnah. Naše društvo si je zagotovilo 100 izvodov izrecno za člane po ceni 10 Din. Naroča se pri upravništvu našega lista. 4****4 4""44c'**44'*,*44*m*44,*>'44*,**44"'*44****44*'4*' Vabilo na občne zbore v Ptuju in Mariboru. OBČNI ZBOR ptujske skupine odvetniških in notarskih uradnikov se vrši v soboto, dne 1. majnika 1926 ob 6. uri zvečer v restavraciji pri »Zamorcu«. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika Osrednega društva v Mariboru. 2. Poročilo funkcljonarjev ptujske skupine; a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 3. Volitev novega odbora. t 4. Raznoterosti. PTUJ, dne 10. aprila 1926. Tajnik: Predsednik: Blagajnik: Bogo Christof. Janko Likar. Slavko Selmajer. Vabilo na OBČNI ZBOR društva odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 9. majnika 1926 ob 9V* uri dopoldne v Mariboru v zadnji dvorani restavracije „Pri stari pivovarni" (Halbwidl) v Jurčičevi ulici. DNEVNI RED: *' j' i 1. Pozdrav predsednika. 2. Društveno poročilo (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva). 3. Poročilo krajevne skupine v Ptuju. ' 4. Društveno glasilo »Odvetniška pisarna«. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Samostojne predloge je pismeno izročiti pred občnim zborom predsedniku. MARIBOR, dne 12. aprila 1926. Blagajnik: Predsednik: Tajnik: Franjo Moškon. Dragotin Gilčvert. Alojzij Hrašovec. Tiskar: Mariborska tiskarna, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik : Franjo Moškon, pisarnovodja. Izdajatelj: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik: Dragotin Gilčvert, ravnatelj. Vsi v Mariboru.