KAČAMA v oorovua
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ■ ŠTEV. 36 M 28. A VGUSTA H LETO XVII g CENA 20 DINARJEV
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Vsklajevanje razmerij v tarifni politiki

Komisije sindikatov in strokovnih združenj proučujejo, kaj vse naj vsebujejo tarifni sporazumi — škodljiva skrajnost: posredne premije
za vse člane kolektiva
Iz Izkušenj vemo, da podjetja potrebujejo tri mesece za sestavo tarifnih pravilnikov in razpravo o njih. Da bi lahko gospodarske organizacije pravočasno opravile vse te naloge, je bilo predvideno, naj bi skupne komisije centralnih odborov sindikatov sestavile osnutke tarifnih sporazumov najpozneje do konca avgusta. Gospodarske organizacije naj bi do srede septembra razpravljale o osnutkih, v drugi polovici septembra pa naj bi komisije upoštevale umestne pripombe pri končnem sestavljanju sporazumov, jih potrdile in predložile gospodarskim organizacijam v nadaljnjo uporabo. Čeprav se že približuje prvi september, je v razpravi v delovnih kolektivih en sam osnutek tarifnega sporazuma. Kje so vzroki za zakasnitev in kaj zavira to nadvse važno delo?
Skupne komisije sindikatov In združenj posameznih panog sedaj podrobno proučujejo, kaj naj vsebujejo tarifni sporazumi, da bo zagotovljeno enotno načelo nagrajevanja in da bodo ti inštrumenti spodbujali rast storilnosti. Razen tega ugotavljajo tudi nekatere posebnosti, ki bi jih morali uveljaviti v tarifnih sporazumih za posamezne panoge in skupine podjetij. Poglejmo, katere so te posebnosti in katera vprašanja so še nerazčiščena.
TARIFNI SPORAZUMI ZA SKUPINE PODJETIJ
Večina komisij meni, da bi bili tarifni sporazumi pomanjkljivo, če bi jih sklepali za celotno panogo, kajti v tem primeru ne bi mogle priti do izraza posebnosti posameznih podjetij oziroma skupin. Prevladovalo je mnenje, da bo treba razvrstiti podjetja v tri skupine (mala, večja in srednja podjetja) in za vsako skupino skleniti poseben sporazum. Sindikat gradbenih delavcev meni, da bo treba uvesti še novo skupino — posebno velika podjetja. Na razvrstitev podjetij v skupine pa naj bi vplivali tile činitelji:	Gospodarski značaj
podjetja, velikost, krajevna razmestitev, brutto produkt itd. Sindikat živilske in tobačne industrije pa meni, da bo treba upoštevati pri podjetjih tobačne industrije tudi količino predelanega tobaka.
SPET LOV ZA VIŠJIMI POSTAVKAMI
, Pri določanju tarifnih postavk in v njihovem razponu prihajajo do izraza tudi določene posebnosti. Dopolnilne kriterije ali tako imenovane popravne količine bo treba uvesti za številna podjetja oziroma skupine podjetij. Ne gre za to, za koliko naj bi s tem
zvišali tarifno postavko, temveč, kaj vse naj bi upoštevali kot dopolnilni kriterij. Nekatera podjetja navajajo vrsto stvari za to, in sicer z namenom, da bi dosegli višjo tarifno postavko prav na osnovi teh dopolnilnih kriterijev, ki niso in ne morejo biti točno določene kategorije.
V centralnem odboru sindikata kovinarjev so sestavili dva osnutka tarifnega sporazuma za podjetja elektroindustrije. Prvi osnutek predvideva, da bi določili tarifne postavke na temelju ključnih delovnih mest, ki jih je v tej panogi okrog 400, drugi osnutek pa predvideva, naj bi bila edina osnova za to analitična ocena delovnih mest. Toda ob tem je ugotovljeno, da podjetja enaka delovna mesta zelo različno vrednotijo, ponekod enakim delovnim mestom pripisujejo tudi trikrat večjo »vrednost«. Podobne primere je opazila tudi komisija v rudarski in metalurški stroki, zato je sklenila, da je treba pred sestavljanjem osnutka tarifnega sporazuma vskladiti rezultate analitičnih mest v tej panogi.
Komisije posvečajo posebno pozornost vsklajevanju razmerij tarifnih postavk znotraj posameznih skupin podjetij in znotraj vseh panog. Toda tudi pri tem je mogoče ugotoviti občutne razlike. Prvi predlogi
gradbincev so na primer predvideli, da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo tarifno postavko v gradbeni operativi in projektantskih*organizacijah 1 :7, v gradbenem obrtništvu 1 :8,5 in v gradbenih montažnih podjetjih 1 : 6,4. Razponi v dinarskih vrednostih so pa takile: za .zidarje naj bi znašale tarifne postavke od 17.500 do 21.500 dinarjev, za monterje jeklenih konstrukcij pa od 16.000 do 23.000 dinarjev. V prvem primeru bi znašala razJik'a 4.000, v drugem pa 7.000 dinarjev, to je vsekakor precej, če upoštevamo posebnosti enega in drugega delovnega mesta (mišljeno v brutto zneskih). Napak pa je razmerje med tarifnimi postavkami izražati v dinarjih, kajti to lahko spelje razpravo o načelih tarifne politike le na razpravo o denarju. Dinarsko »vrednost« tarifne postavke bo moč določiti v podjetju, in sicer praviloma šele, ko bo družbeni plan predpisal razmerja o delitvi sredstev med skupnostjo in družbo. Konec koncev pa je vprašanje, če je sploh smotrno v tarifnih sporazumih pisati o dinarskih zneskih, saj le-ti urejajo razmerja med tarifnimi postavkami v panogi in med panogami.
Tarifna postavka je le eden izmed elementov za oblikovanje osebnega dohodka delavcev. Drugi prav tako važni elementi so prejemki po učinku dela, to je po normah, akordu, premijah, prejemki v obliki nagrad in ob delitvi čistega dohodka. Tudi na tem področju je še vrsta odprtih vprašanj in opaziti je določene škodljive težnje kolektivov in uniformiranost, ki jo poskušajo uveljaviti komisije za posamezne panoge. Medtem ko vsebujejo nekateri osnutki sporazumov najsplošnejša načela, vsebujejo drugi takšne podrobnosti, da bi
bila z njimi povsem omejena samostojnost podjetij.
RES PREMIJE ZA USPEHE IN
NE DODATNI ZASLUŽEK
Znano je že načelo, da premije ne bi smele biti oblika za povečevanje osebnih dohodkov brez resničnih zaslug, ugotovljenih v zvezi s posebnimi rezultati dela. Komisija sindikata živilske in tobačne industrije sicer predvideva v svojem predlogu, da bi za premijske osnove upoštevali samo tiste razlike, kjer je mogoče povsem ugotoviti poseben vrednostni učinek. Toda, ko je v svojem predlogu razčlenila premije v tri vrste, in sicer v neposredne, splošne in posredne, je očitno prezrla to edino pravilno izhodišče. V pravilnikih o premijah naj bi sladkorna industrija predvidela točen odstotek od skupnega premijskega sklada, ki bi ga v podjetjih razdeljevali za neposredne in splošne premije. Preostala sredstva iz tega sklada pa naj bi uporabili za posredne
(Nadaljevanje na 2. strani)
Minuli teden je več dni potoval po Sloveniji predsednik republike Josip Broz-Tito, ki se je najprej zadržal v nekaterih industrijskih središčih na Štajerskem in Koroškem, nato pa je obiskal graditelje avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb. — Ob koncu svojega obiska v Sloveniji je odšel še v nekatera mesta Slovenskega primorja, od koder se je v nedeljo spet vrnil na Brione. — Na sliki: predsednik Tito s spremstvom v hidrocentrali Vuhred.
NE LE KOLIČINA pač pa tudi izbira
Osrednji podatek vsakega zaključnega računa govori o izpolnitvi proizvodnega načrta. Pravkar so končani polletni zaključni računi in sindikalne organizacije razpravljajo o njih. V večini podjetij so izpolnili proizvodni načrt, v nekaterih pa ne'. V takem primeru mora kolektiv najprej sam ugotoviti vzroke tega, da hi jih v prihodnje odstranil.
Ne moremo pa mimo tega, kako v nekaterih podjetjih dosegajo proizvodni načrt. Pokazalo se je, da so ponekod sicer dosegli proizvodni načrt, toda tako, da so pri tem presegli celo vrsto normativov,
predvsem tako, da so zaposlili več delavcev in je tudi zato polna lastna cena višja. Na to smo že opozorili. Danes nekaj veči o podobnem pojavu, ki se velikokrat skriva za odstotkom, s katerim je prikazana izpolnitev proizvodnega načrta. Dogaja se namreč, da podjetja v nekaterih primerih količinsko izpolnijo načrt, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so ga izpolnila tudi po vrednosti. Tudi v primerih, ko so ga izpolnila i količinsko i vrednostno, posamezna podjetja niso izpolnila načrta po asortimentu in po kakovosti.
Včasih podjetje _ zaradi
Prototipi brez proizvodnje
Proizvodi za razstave, ki jih običajno ni naprodaj — Sodelovanje načrtovalcev in proizvajalcev — »Oskar« za prototip izdelka, ki ga po enem letu ni moč kupiti
Pred dobrim letom smo si na razstavi »Stanovanje za naše razmere« (vsekakor smiselno poimenovanje) ogledali pohištvo,
Minulo soboto in nedeljo je bil v Novem mestu festival graditeljev avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb, ki je s pestrim kulturno-umetniškim, tehničnim in športnim programom lepo pokazal, koliko znanja so si mladi graditelji pridobili v raznih krožkih po brigadah. Samo tehnične krožke je doslej obiskovalo 23.000 mladincev in mladink, ki so se tam učili upravljati traktorje, voziti motorna kolesa, izdelovati preproste radijske sprejemnike itd. — V okviru festivalskih prireditev Je bilo v nedeljo na Grmu pri Novem mestu tekmovanje tnUtfih traktor5^ tov-brigadirjev, ki so pokazali, dst presenetljivo dobro obvladajo umetnost upravljanje teh vozil.
posodo in gospodinjske priprave, izdelane po načrtih domačih projektantov, arhitektov in konstruiktorjev-inženirjev. Taka oziroma precej podobna je bila tudi lanska razstava v Zagrebu. Vse, kar potrebuje družina, ki, želi sodobno in ceneno po-hištvo ter opremo, je bilo moč videti, ne pa tudi kupiti. Vse to so namreč tako imenovani prototipi — prvi izdelki, vzorci za morebitno serijsko industrijsko proizvodnjo. Niti tistega, kar smo si ogledovali v Ljubljani, niti razstavljenih prototipov iz Zagreba še danes (razen dveh, treh izjem) ni na trgu. Dobro zamišljerte, praktične in cenene stanovanjske opreme ne izdeluje nihče. To ne velja le za pohištvo, posodo* in podobno opremo. Na vseh jugoslovanskih sejmih se imamo že nekaj let priložnost navduševati nad prototipi. Razstavljavci takih proizvodov zelo previdno obveščajo javnost o teh Izdelkih. Vesti so običajno tako zamotane, da ne veš, kdaj bo proizvod naprodaj: kmalu ali nikoli, da o cenah ne govorimo. Povedo sicer neko številko, toda takoj dodajo, da bo lahko tudi nekaj več ali manj. Ce proizvod izjemoma le pride v trgovine, je običajno cena višja, in to za nekaj tisočev.
Ne moremo si kaj, da ne bi v to vrsito razstavljavcev uvrstili tudi proizvajalce embalaže. Na lanski razstavi embalaže v Ljubljani je bilo razstavljenih lepo število prototipov najrazličnejših ovojev za sadje in druge prehranske izdelke, za industrijsko blago itd. Od vsega tega ni ostalo veliko. Prireditelji so priznali najvišjo nagrado, nekakšnega »jugoslovanskega Oskarja« nekemu lesnemu podjetju iz Sarajeva, kil je razstavi-o zelo priročen., cenen, zložljiv (itd.) zabojček za izvoz sadja Tega zabojčka še danes ni na trgu, čeprav so ga mnoga podjetja naročila Prireditelji raz-
stave so sklenili, da bodo »Oskarja« omenjenemu podjetju odvzeli (vsekakor so pozabili, da tistega pravega, filmskega Oskarja dobi igralec ali režiser za že odigrano vlogo in posnet film, ne pa za idejo-prototip!).
RAZSTAVLJAJMO PROIZVODE, NE PA IDEJE!
Graja vnaprej je sicer nerodna stvar. Toda tri ali štiri tiskovne konference (v Ljubljami) pred letošnjo razstavo sodobnega pohištva in gospodinjstva sploh, ki bo v Zagrebu — nas jc opogumila. Pobudniki razstave so, kakor nam je znano, izrecno želeli, naj bi bila ta razstava kar najbolj stvarna, torej čim manj prototipov in vseobsegajočih načrtov o ureditvi stanovanja, naselja, servisa — takih načrtov, ki so pesem bodočnosti, velikokrat precej oddaljene prihodnosti. Kar največ naj
h. bilo razstavljenih proizvodov, ki jih lahko potrošnik — hišni svet ati pa stanovanjska skupnost že kupi. S tem seve ni rečeno, da novih proizvodov in idejnih osnutkov ne bi smeli razstavljati. Toda prav na omenjenih tiskovnih konferencah smo dobili vtis, da bomo v Zagrebu videli nia desetine novih prototipov, za katere proizvodnja še ni zagotovljena. V tem pa je tudi napaka zavodov, ki se s tem ukvarjajo. (Še pred leti so v podjetjih izdelovad precej prototipov, največkrat takih, ki niso nikdar prišli v prodajo. Industrija je v tem pogledu že veliko bolj previdna in sredstev za »ideje« ne razmetava zlahka. Povsem prav je, da so to skrb prevzeli zavodi in inštituti). Le malokdaj namreč sklenejo na osnovi prototipa tudi ustrezno pogodbo z industrij-(Nadaljevanje na 2. strani)
različnih vzrokov — ne more izpolniti proizvodnega načrta. Namesto da bi odstranili težave, ki jih pri tem ovirajo, so — v posameznih primerih — enostavno spremenili podroben načrt proizvodnje: Začeli so v večjih količinah proizvajati izdelke, v katere je vloženega manj dela in je potrebnih za proizvodnjo manj priprav, se pravi, da v krajšem času proizvedejo čim večje količine) ki jih na koncu prikažejo z metri ali tonami. Ponekod so zopet vse sile vrglt v proizvodnjo tistih izdelkov, po katerih sicer trg trenutno povprašuje, toda če pri tem niso uporabili prave mere, so s temi izdelki napolnili ne le trgovinska, ampak tudi svoja skladišča. In zopet izvemo, da so izpolnili načrt, vprašanje je le, kako bodo prodali svoje izdelke.
Prav sedaj, ko so vsi napori usmerjeni v dvig življenjske ravni, ki bi naj rasla tako, kot določa družbeni načrt, je zlasti važno, kako posamezne gospodarske organizacije izpolnjujejo svoje proizvodne načrte. Zato se ne smemo zadovoljevati s številkami, ki trde, da je proizvodni načrt izpolnjen ali celo presežen za več odstotkov, pa čeprav hkrati zvemo, da je podjetje tudi finančno doseglo načrt, če iz podrobnega pregleda ugotovimo, da niso izdelali vsaj približno takšnega asortimenta proizvodnje, kot so ga planirali.
V načrtu je bilo predvideno, koliko tega ali onega blaga bo potrebovalo domače tržišče. Seveda ne moremo obravnavati načrta okorelo, ker nihanja v povpraševanju lahko vedno povzročijo manjše pomanjkanje ali zaloge posameznega blaga. Toda če podjetja ne izpolnjujejo svojega proizvodnega načrta v posameznih oddelkih in obratih in v vsej pestrosti načrtovane proizvodnje, po-
Nekaj misli in predlogov
k dosedanjim pogledom na prince vanje
Različni organi in organizacije razpravljajo o sedanjem sistemu strokovnega izobraževanja in ob tem z različnimi prizvoki, pomisleki obravnavajo tudi priučevanje v delovnih kolektivih, ki se pojavlja kot nujnost in se oblikuje v dokaj dober ip sprejemljiv sistem strokovnega izobraževanja.
O tem problemu so pred nedavnim razpravljali na posvetovanju pri Centralnem komiteju Ljudske mladine Slovenije, ki mu je prisostvovalo tudi v'eč mladih strokovnjakov iz delovnih kolektivov. Uvodoma je predvsem nujno ugotoviti, da nam v večini delovnih kolektivov in v vseh gospodarskih panogah primanjkuje kvalificirane in visokokvalifi-
cirane delovne sile. Marsikje to resno ovira izpolnjevanje proizvodnih nalog že na sedanji ravni proizvajalnih sil, v prihodnje pa bo situacija še mnoga slabša. V državnem merilu je v industriji in rudarstvu le 34 odstotkov delovne sile, ki ima priznano kvalifikacijo ali visoko kvalifikacijo. V gospodarstvu nam primanjkuje 106 tisoč 500 kvalificiranih delavcev, strokovne šole pa nam dajo letno le 26.000 kvalificiranih delavcev. V naši republiki samo v kovinsko-predelovalnl, strojni in elektroindustriji ter elektrogospodarstvu potrebujemo 4000 kvalificiranih in nad 2500 visokokvalificiranih delavcev. Nič manjše niso potrebe po tehnikih in inženirjih;
Industrija in rudarstvo zaposlujeta 17.000 tehnikov in 5620 inženirjev, potrebujeta pa še 2250 tehnikov in 1890 inženirjev, Podobne ali še večje težave se kažejo tudi v drugih gospodarskih panogah. Teh zahtev s sedanjo mrežo in sistemom strokovnega šolstva še zdaleč ne bo moč zadovoljiti niti v .daljšem obdobju. Ker občutno pomanjkanje kvalificirane delovne sile povzroča v nekaterih delovnih kolektivih izredne težave v proizvodnji, se posamezne gospodarske organizacije poslužujejo različnih skrajnosti. V železafnj na Jesenicah zaseda delovno mesto za visoko kvalifikacijo 245
(Nadaljevanje na 6. strani)
vzroča to velike nerednosti na trgu. Sledi vrsta nevšečnosti, ki jih ni težko odkriti in ki pridejo kmalu na dan. Naj omenimo samo tiste, kj jih najbolj občuti potrošnik, ko gre v trgovino. Kljub polnim izložbam in policam v trgovinah s tekstilnim blagom redno primanjkuje cele vrste izdelkov. Trenutno ni na trgu (ali vsaj ne v zadostnih količinah) blaga za delovne obleke, delovnih oblek, ni lepih kamgarnov praktičnih vzorcev, posteljnega platna, moških žepnih robcev, trikotažnega blaga, otroškega perila, itd. itd V trgovinah z železnino ni dovolj velike izbire žebljev, najbolj pa primanjkuje pocinkanih cevi, razne pločevine, kovnega železa manjših dimenzij, elektrod, čevlji imajo pester asortiment, vendar pa še zmeraj ni dovolj otroške obutve.
Vsega tega in ludi drugega blaga pa primanjkuje, čeprav smo iz podatkov, ki so nam bili na voljo, razbrali, da so prav omenjene panoge ne samo izpolnile, temveč celo presegle proizvodni načrt. Vse zgoraj navedeno zgovorno kaže posledice, če je vsa skrb posvečena le izpolnitvi načrta po količini, ne pa tudi po asortimentu.
Se je čas, da v razpravah o polletnih zaključnih računih delavski sveti in z njimi ves kolektiv posnete več pozornosti takim in podobnim pojavom in skušajo najti pot, kako bi v drugem polletju sproti ugotavljali ako podjetje izpolnjuje proizvodni načrt in kaj vse vpliva na večji oziroma manjši uspeh. Proizvajalci ne bi smeli stremeti zg°U za količinsko izpolnitvijo načrta, najmanj pa ravnati tako, da bi izdelovali več težjih in večjih izdelkov (v železarnah, na primer, namesto žebljev, tanke pločevine, pocinkanih cevi, v tekstilni industriji več navadnega blaga na račun boljšega, v tovarnah celuloze več nebeljene celuloze na račun beljene itd.) zgoj zato, da bi količinsko izpolnili načrt. To je še posebej pomembno v primerih, ko podjetje tako ali tako proda svoje izdelke. Naša proizvodnja še ne more kriti niti po asortimentu niti ne po količinah potreb domačega trga, zato moramo primanjkljaj kriti z uvozom. Smotrneje (največkrat) pa je uvažat; izdelke, v katere je vloženega manj dela kot pa obratno, saj je prihranek pri devizah na dlani. Zato bi morali proizvajalci v prihodnje meriti proizvodnji uspeh po tem, kako so izpolnili načrt i količinsko i po vrednosti i po izbiri. Z večjim razumevanjem bi morali spremeniti potrebe trga in se ne braniti naporov, kj, jih terja proizvodnja tehnično bolj zamotanih izdelkov, pa čeravno bi zato proizvodnega načrta ne presegli za tolikp, kot če bi proizvajali manj za-» htevne izdelke.	j
D. Domajnjso j
Povsem nove oblike invalidske zaščite
Osnutek novega zakona o invalidskem zavarovanju
Za zakonom o pokojninskem zavarovanju bomo končno doHli tudi nov zakon o inva lidskem zavarovanju, s čimer bo po novih načelih urejeno to področje socialne zaščite pri nas. Pred nedavnim je namreč izšel osnutek tega zakona, v katerem je vrsta novih stvari. Ne bo napak, če se že zdaj seznanimo s temeljnimi sprem embami.
V bistvu je krog zaščitenih oseb isti. Po novem zakonu bi bile razširjene le pravice tistih, ki sodelujejo na mladinskih delovnih akcijah. Ti so imeli po starem zakonu peravico do invalidske pokojnine le, če so se ponesrečili pri delu, ne pa tudi za invalidnost, ki je nastala zaradi bolezni ali kakršnekoli nezgode, ko mladinec ni bil na delu.
Po novem zakonu bi imeli invalidi naslednje pravice:
—	do invalidske pokojnine,
—	do invalidnine,
—	do profesionalne rehabilitacije,
—	do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu,
—	do raznih nadomestil in dodatkov,
Med temi so uvedene zlasti nove pravice do invalidnine, profesionalne rehabilitacije in do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu.
Posebno kaže pozdraviti tista določila v osnutku zakona, ki govore o tem, da imajo pravico do invalidskega zavarovanja tudi tisti delavci, ki sicer še niso invalidi, so pa v neposredni nevarnosti, da postanejo. To velja zlasti za taka delovna mesta, na katerih se delavec na starost močno izčrpa in ga mo. rajo zavoljo zdravja prestaviti na lažje delo. Doslej so v podjetjih, zlasti v rudnikih in v težki industriji, prestavljali take delavce na lažja delovna
mesta ob stari tarifni postavki, kar je šlo seveda na račun kolektiva. Po novem. zakonu naj bi te izdatke prevzelo socialno zavarovanje.
INVALIDNINA
Osnutek predvideva povsem novo obliko invalidske zaščite — invalidnino. Do nje ima pravico vsak najmanj 30 odstotni Invalid in jo uživa tudi potem, ko si pridobi pravico do starostne pokojnine, in to ne glede na to, ali uživa še kakšne druge pravice invalidskega zavarovanja.
Pomen invalidnine je v tem, da dobi invalid vsaj delno povračilo za telesno poškodbo, čeprav ta ne vpliva na njegovo delovno sposobnost. Po novem zakonu se namreč preostala delovna sposobnost ocenjuje povsem ločeno. Prej je bilo to še v enem košu in so na primer enako ocenjevali uslužbenca, ki je izgubil levo roko, kot nekvalificiranega delavca, ki mu pomeni izguba, četudi samo leve roke, dosti več. S tem pa odpade dosedanja odpravnina, ki jo je dobil oškodovanec, če je postal zaradi nesreče pri delu manj kot 33 odstotni invalid.
PROFESIONALNA
REHABILITACIJA
To vrsto socialne zaščite smo poznali že doslej. Tudi po starem zakonu so imeli invalidi možnost, usposobiti
na drugem delovnem mestu. To pa je bila le pravica zavodov za socialno zavarovanje, medtem ko bi jo po novem zakonu imeli invalidi, zavodi pa bi jim jo morali, omogočiti.
Seveda je čisto razumljivo, da to ne bi veljalo za težke in za delo nesposobne invalide. Tudi n.i moč pričakovati, d-c bi se moški nad 45 let in ženske, ki so že izpolnile 40 let, učile novega poklica.
Novo je tudi določilo, po katerem bi invalid, ki se ne bi hotel profesionalno rehabilitirati, ki se ne bi redno prijavni za zaposlitev itd., izgubi' pravico do nadomestila za zmanjšani zaslužek in do dajatev, ki so v zvezi z njegovo zmanjšano delovno sposobnostjo.
Predvidena je cela vrsta ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da bodo invalidi uveljavili te pravice. Enake pravice bodo imeli tudi tisti zavarovanci, ki morajo zapustiti delovno mesto zaradi nevarnosti pred invalidnostjo.
PRAVICA DO ZAPOSLITVE NA USTREZNEM DELOVNEM MESTU
NUJEN POZIV
»Seveda se zgodi,« je oni dan pripovedoval eden izmed sektorskih zdravnikov zdravstvenega doma občine Ljub-ijana-Center. »Ni dolgo tega, ko so me takole ob desetih zvečer nujno klicali. Našel sem bolnico, ki sem jo že popoldne videl v čakalnici.
»Kaj pa vi, saj ste bili popoldne v čakalnici.. .T«
»Veste, ni se mi ljubilo čakati, pa sem vas poklicala domov ...«
Ali drug primer. Nujno k bolnici. Kadar kličejo zdravnika na dom, je vedno nujno. Nič ji ni bilo. »Spati ne morem,«je dejala, »pa prosim, če bi mi dali uspavalni prašek.«
Takole motijo zdravnika, da včasih zlepa ne pride tja, kjer je res potreben.
Zdravniki morajo vsakokrat poročati, ali je bil obisk zares nujen. V omenjenih primerih očitno ni bil. Ali bi ne kazalo takih namišljenih bolnikov izmodriti tako, da bi jim zavod za socialno zavarovanje poslal pisemce z računom za »nujen« obisk? Ce bi vsak izmed njih plača) kakšnih pet sto dinarjev, ki se preklicano premislil še kdaj brez potrebe poklicati zdravnika na dom.
Zdravnikom bi zelo olajšali delo, če bi jih ne klicali na dom za vsako malenkost. Res se vsakdo izmed nas prestraši, če vročina naraste na 39 in čez. Vendar bi že dober pogled v grlo razjasnil, da gre le za angino, da lahko mirne duše počakamo na zdravnika do dne, ne pa da ga na vrat na nos kličemo ponoči domov. Ce grlo ni rdeče, seveda kaže poklicati zdravnika. Tako pa zdravnike često po nepotrebnem mučimo in jdm jemljemo dragoceni čas. Zlasti je zanje dragocen, kadar jih kličejo k srčnim bolnikom. Takrat odloča vsaka minuta in se je že zgodilo, da je prišel zdravnik prepozno, morda prav po krivdi bolnikov, ki bi lahko do jutra počakali nanje.
Laiku je res težko uganiti, kdaj je nujno poklicati zdravnika in kdaj ne. Ce je otrok čez dan kaj takega pojedel, da bruha, laik ne more vedeti, ali gre za zastru-pljenje ali morda za‘vnetje slepiča. Dosti je takih primerov, ko laik sam ne more uganiti, kaj je bolniku, saj še zdravnik dostikrat to težko ugotovi, če bolnika prvič vidi. Zato tistih, kd kličejo zdravnika, pa se potem ugotovi, da obisk ni bdi nujen, ne bi kazalo klicati na odgovornost. Tiste očitne izkoriščevalce pa bi kazalo spametovati s tem. da bi sami plačali zdravnikov obisk.
Vencelj Planino
Po sedanjem zakonu so imeli to pravico zagotovljeno do 50-odstotni invalidi. Ti so dobivali do dneva zaposlitve še gmotno pomoč v višini prejšnje plače. Več kot 50°/o invalidi pa so lahko dobili, kadar so čakali na zaposlitev, le razliko med invalidnino in podporo za začasno nezaposlen] e, če so se prijavili posredovalnici za delo. Nihče pa jim ni bil dolžan preše za delo / skrbeti delo.
V osnutku novega zakona je zapisana ta pravica kot posebna pravica delovnih invalidov.
2e po zakonu o delovnih razmerjih so gospodarske organizacije dolžne zaposlovati invalide. Določeno je tudi, da s« komisijsko določi delovna mesta, na katerih naj se zaposle invalidi. V osnutku zakona o invalidskem zavarovanju pa ni posebnega določila o teh komisijah (ustanovljene naj bi bile pri obuVnjkih ljudskih odborih). Pač pa je predvideno, da lahko zavodi za socialno zavarovanje sklepajo sporazume s posameznimi gospodarskimi organizacijami glede zaposlovanja invalidov. V tem sporazumu naj bi bila med drugim tud; določila, na katerih delovnih mestih b; zaposlovali invalide, kako je treba ta delovna mesta preurediti, da bi ustrezala posameznim vrstam invalidov itd. Stroške za preureditev delovnih mest pa bi kril zavod za socialno zavarovanje.
GMOTNA OSKRBA INVALIDOV
Sem sodi predvsem invalidska pokojnina, ki. je lahko polna ali zmanjšana. Do polne pokojnine imajo pravico za delo nesposobni invalidi, dalje taki invalidi, ki jim je delovna sposobnost sicer zmanjšana, so pa že dosegli starostno dobo (moški 45, ženske 40 let), invalidi, ki so bili že prej profesionalno rehabilitirani, pa se takrat, ko izpolnijo 40 let, znova ponesrečijo in niso sposobni za delo brez ponovne profesionalne rehabilitacije, nekatere kategorije vojnih invalidov itd.
K temu je treba dodati, da imajo invalidi pravico še do invalidnine ter do nadomestila
PRESEGANJE NORM ZA ZALOGO
V nekaterih tovarnah smo zvedeli čudne reči: delavci ali pa delavke presegajo normo za zalogo. Kaj je pravzaprav to delo za zalogo? V tovarni nogavic na primer delavke le redkokdaj presežejo normo za več ko 10%. Vendar jih kar precej preseže normo za več odstotkov, kot so ugotovili po delu.
»Višek« to je 5, 10 ali še več parov nogavic, je delavka utajila in jih shranila v svojo omarico kot zalogo za dneve, ko ji prsti ne bodo tekli tako urno in bo imela »slab dan«, kot pravimo. Takrat k premajhnemu številu parov primakne nekaj iz zaloge v omarici in norma je spet izpolnjena. To je le primer. Za zalogo pa delajo tudi v nekaterih drugih podjetjčlh. Zdi se, kot da bi nekdo žele', nekoga ukaniti. Vprašanje je le. kdo koga. Zato ne bo odveč, če pogledamo vzroke, ki navajajo delavce na prikrivanje večjega delovnega učinka.
Dva razloga, tako se zdi, navajata posameznike, da utaju-jejo delovni učinek. Letos je zelo razširjeno mnenje, da tisti, ki presegajo normo, v ne-
kem smislu odjedajo zaslužek tistim, ki ne delajo po učinku (o tem smo že pisali). V nekaterih podjetjih so tedaj, ko je primanjkovalo sredstev za izplačila osebnih dohodkov, celo ukrepali v tem smislu. Presežkov nad določenim odstotkom niso izplačevali zato, da ne bi bili prikrajšani tisti, ki ne c\elajo po učinku. Prav tdka politika pa je tu in tam povzročila »delo za zalogo«. Delavci so upravičeno izgubili zaupanje v merita dela po učinku in v tako ocenjevanje njihovega prispevka k ustvarjenemu dohodku- Zato presežek, ki bi lahko ostal neizplačan. spravijo za »slab dan«. Nepotrebno je poudarjati, da je kvečjemu narobe, če bi že začela tehtati, kdo ima več zaslug za ustvarjeni dohodek. Prav sedaj ob polletnih bilancah ugotavljamo, da režijski delavci in nameščenci, torej tisti, ki ne delajo po normah, močno vplivajo na povprečen proizvodni uspeh. Ponekod je več kot polovica delavcev delala po učinku in naredila tudi za 20% več, kot so jim določili z normo, podjetje pa je svoj proizvodni plan vendar-
zaradi zmanjšanega zaslužka, bodisi zaradi tega, ker delajo manj kot 8 oir na dan, bodisi ker so zaposleni na takem delovnem mestu, kjer je zaslužek manjši, bodi da oba ta činite-Ija vplivata na zaslužek. V vseh teh primerih bi imel invalid pravico do razlike med novo in staro plačo. Razen tega je poskrbljeno, da dobe invalidi nadomestilo v višini hrana-rine za vso dobo čakanja na profesionalno rehabilitacijo, med rehabilitacijo je ta še celo večja, če se mora sam preživljati v drugem kraju. Nanjo ima pravico še potem, ko čaka na zaposlitev in če ostane brezposeln brez svoje krivde. Invalidi, ki fiotirebujejo tujo pomoč, imajo pravico še na poseben dodatek.
Vzemimo za primer invalida, kj se je ponesrečil pri delu in je postal 40°/o invalid. Ta dobi plačo za delo, ki ga opravlja, razliko med novo in staro plačo, invalidnino in še invalidsko pokojnino.
V primerih, ko nastane invalidnost zaradi bolezni ali nesreče izven dela, pa vplivata na višino invalidske pokojnine še delovna in starostna doba.
Ze po tem primeru je očitno, da bo z novim zakonom zares humano urejeno vprašanje invalidskega zavarovanja,
V. J.
Točkovanje m najemnina
V majhnem Kraju je velika tovarna pomembna svar, ker odločilno vpliva na vse življenje v kraju. Ze g samo zgraditvijo tovarne pridejo t kraj velike spremembe: poveča se narodni dohodek, večina prebivalcev se zaposli doma... in kmalu je vse •odvisno« od tovarne.
Takšen kraj je Videm-Kr-ško. Pravzaprav sta to dva kraja, toda Tovarna celuloie in papirja jih je popolnoma združila. Po osvoboditvi, ko je iz nekoč majhne tovarnice postala velikan, se je v tem mestecu marsikaj spremenilo. Najprej je v Vidmn zraslo stanovanjsko naselje, ki je dobilo tudi vodovod. Z leti, točneje prav 'pred kratkim, je vodovod dobilo tudi Krško. Sledil je moderen olimpijski bazen, moderen hotel, pred kratkim so položili temeljni kamen za nov
trgovsko-stanovanjski blok
itd., itd.
Čeprav je tovarna zbrisala razliko med Vidmom in Krškim, še vedno ni zbrisala razliko med tovarniškim kolektivom in drugimi občani.
To potrjujejo stanovanjske najemnine, ki so v tovarniškem naselju dokaj drugačne od onih v ostalem delu Krškega. Vse hiše. prve in drn-ge, so pod okriljem občinske stanovanjske uprave, iz katere se je rodila tudi prva stanovanjska 'kupnost ▼ Vidmu-Krškem. Vsa stanovanja so točkovana, vendar pa plačujejo najemnino — ▼ skladu 7 vrednostjo stano-
vanj, ki so jo ngotovili s točkovanjem — le v mestnih hišah, ne pa stanovalci tovarniškega naselja. Zakaj ne? Ker je ta stanovanja zgradila tovarna in ker v njih v glavnem stanujejo tovarniški uslužbenci (v večini) in delavci. Zaradi tega, tako sodijo, so upravičeni de nižje najemnine. In tako tudi je: za komfortno stanovanj* v tovarniškem naselju plačujejo od 1.300 do 1.500 dinarjev, — najemnina za podobno stanovanje (na primer v IG - stanovanjskem bloku) pa znaša od 2.100 do 2.300 dinarjev. Se več! Stanovalci tovarniškega naselja sodijo, da so upravičeni brezplačno uporabljati vodo (»njihovo« tovarniško vodo) — in da je sploh najbolje, če hj bila njihova stanovanja še naprej »last« tovarne. To i>a zaradi tega, da bo tovarna skrbela za popravilo hiš, (bolje kot občina oziroma hišni sveti, saj le-ti nimajo dovolj denarja), ker tovarniški delavci opravljajo hitro in brezhibno — po naročilu tovarniškega skrbnika — vsa popravila (ki so sicer »blazno draga«), tovarni pa se take »ne pozna«, Želijo si, da bi bilo tako še naprej. Prej so Imele hiše v tem naselju tudi več denarja in so lahko, med drugim nabavile stanovalcem karnise za zavese (da bi bile povsod enake).
Drugi prebivalci Krškega seveda zavidajo stanovalcem tovarniškega naselja in — negodujejo. Sodijo, da vse te
razlike niso pravične, saj so vsi občani ene in iste občine in da niso krivi, č« so pač občinski uradniki, šolniki, trgovski delavci ali kaj drugega, ker pač ne morejo biti vsi tovarniški uslužbenci. Zato pa seveda nimajo tistih uugodnosti, imajo le višjo najemnino. Občina je svoj čas že pripravljala odlok • regulaciji najemnin glede na točkovanje, vendar si ni upala odloka uresničiti. Pravijo. da so stanovalci tovarniškega naselja temu odločno nasprotovali.
Hiše pa potrebujejo sredstva za popravila. Tovarna ne bo mogla več popravljati hiš na svoje stroške, občina nima denarja, skladi hišnih svetov pa so borni. Vsi to vedo in razumejo. Toda čakajo.
Toda kaj čakajo! Ce je stanovanja zgradila tovarna, občina ali kdo drug, so jib zgradili iz družbenih sredstev in zato so stanovanja takoj postala družbena last, del našega skupnega narodnega bogastva. Za vse te stavbe veljajo ista pravila. V imenu družbe jih upravljajo hišni sveti, ki so dolžni skrbeti za njihovo vzdrževanje in zato ne sme*biti pr) tem nobenih razlik.
Ko pa bodo uredili tudi to vprašanje, bo izginil še en jez med tovarno in Vidmu-Krškem. Izginila bo tista nesrečna delitev v — »ml in yl« — med občino in tovarne.
D. D.
Povprečno tri tožbe na dan
zaradi neplačevanja terjatev
V mesecu maju je bilo slišati, da železarna na Jesenicah na izplačalni dan kmalu ne bi mogla plačati delavcem rednih osebnih dohodkov. Nekateri so pripisovali krivdo temu, da so sproti izkoriščali določilo takrat še nespremenjene Uredbe o ureditvi razmerij v zvezi z razdelitvijo čistega dohodka gospodarskih organizacij in izplačali 10% osebnih dohodkov nad tarifnim pravilnikom. Vendar vzrok ni bil v tem. Mimogrede rečeno, v železarni so do pollet-
le komaj doseglo. Kje se je torej izgubil učinek, dosežen pori polovici delavcev? Ce je vzrok — in prepričani smo, da je — da delavci skrivajo preseganje norme zaradi omenjenih razlogov, bo treba o tem spregovoriti na delavskem svetu.
Drugi razlog pa je morda še bolj pogosten. Proizvodi nad določenim odstotkom romajo v omarico zato, da se ne bi kdo spomnil in rekel, da so norme preveč ohlapne in da bi jih bilo treba korigiraiti. Tako torej ponekod prikrivajo nerealne norme. Menimo, da je skoraj nepotrebno dokazovati, da s takjm omejevanjem proizvodnih možnosti posamezniki, ki delajo za zalogo, škodijo predvsem sebi. Menda je že jasno, da od vsakega proizvoda ostane del sredstev kolektivu, ki jih lahko porabi,' kakor odloči delavski svet. Tako prikrivanje resničnih proizvodnih kapacitet pa je zelo resno prašanje in bi naj o tem razpravljali tudi na sestankih po oddelkih, saj končno preseganje norm in ustvarjanje zalog ni nikakršna skrivnost in povsod, kjer tako -delajo, tako rekoč vsi vedo za to. Prav zaito pa je čudno, da o tem še niso nikjer razpravljali.	M. S.
PROTOTIPI BREZ PROIZVODNJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
skim podjetjem, ki naj bi nov proizvod postavilo na trg. Tako ideje, pa čeprav smotrne, pre-mn.ogokrat niso uresničene.
IZGUBLJENO ZAUPANJE
Potrošniki so izgubili zaupanje, in to povsem upravičeno, v tako razstavljanje blaga. Razumljivo, da se obiskovalec razstave upravičeno razjezi ob pogledu na sodobno lahko pohištvo, ki si ga je ogledoval že na prejšnji razstavi, pa ga še vedno ne more kupiti. (Tako je tudi s tekstilom in obutvijo, z gospodinjski-m,; potrebščinami in mnogimi drugimi proizvodi, ki jih sicer vidimo na razstavah, v trgovinah pa nikoli.) V Zagrebu si bomo lahko ogledali tudi maketo idealne (?) stanovanjske skupnosti. Med drugim bo obiskovalec zvedel, da v vsaki skupnosti pelje mati otroka v vrtec itd. itd. Ko hiti iz službe, pa kupi polpripravljeno hrano in kosilo je v 15 minutah na mizi. Lepa ideja — prototip — toda razen juhe v prahu zaenkrat pri nas ni na prodaj nobene na pol pripravljene hrane. Taka razstava bo gospodinjo kvečjemu razjezila. Skoraj prepričani smo, da bi bilo veliko koristneje, če bi na razstavi pokazali, kakšno polpripravljeno hrano že imamo, kakšno bo industrija začela izdelovati letos in kakšno prihodnje leto. Na pol lahko pripravijo hrano tudi posebni servisi (v Zagrebu in Beogradu že :majo nekaj takega, čeprav zelo skromnega). Ce prehranska industrija nima kaj pokazati, če ne znamo osnovati servise, ki bi po zmerni (!) ceni prodajali Pol pripravljeno hrano — potem je po našem detalj iz makete »idealne« stanovanjske skupnosti, ki govori o 15-minut-n; pripravi kosila, povsem odveč. Odveč tudi zato, ker je vsaki gospodinji že zdavnaj znano, da se da kosilo iz pol pripravljene hrane hitro postaviti na muzo.
KAJ SI TOREJ ŽELIMO?
Predvsem veliko novih proizvodov, praktičnih, sodobnih in cenenih. Tisti, ki razstavljajo prototipe, naj poskrbe tudi za proizvodnjo — dokler tega ni, naj jih hranijo v predalih. Na razstavah po naj zapišejo poleg novega proizvoda ceno za izdelavo osnutka, dalje naslov tovarne, kj bo takrat začela nov proizvod pošiljati na trg in še približno ceno v serijski izdelavi. Torej zares skromne želje potrošnika, ki bi jih lahko rešili z malo boljšim sodelovanjem načrtovalcev z industrijo Mitja Švab
nega obračuna izplačali le 25% osebnega dohodka nad tarifnim pravilnikom in ne možnih 70% za prvih sedem mesecev, čeprav so v prvem polletju ustvarili 13.3% več osebnega dohodka, kot je predvidel plan. Vzrok torej ni bil v prevelikem izplačilu osebnega dohodka, ampak v tem, kep na tekočem računu ni bilo denarja — denar je bil pri dolžnikih. Od nekaterih kupcev so morali brzojavno zahtevati, da jim vsaj delno plačajo kupljeno blago...
DVE TRETJINI DOHODKA PRI KUPCIH
Pri 14 milijardah ustvarjenega bruto produkta oziroma 4.2 milijardah dinarjev dohodka v prvem polletju je železarna imela pri dolžnikih (kupcih) kar 2.9 milijarde dinarjev ali 88 odst. v polletju ustvarjenega dohodka! V poslovnem prometu je sicer razumljivo, da pride do zastojev odplačevanja, vendar Pa to nikakor ne sme iti tako daleč, da ogroža normalno poslovanje prizadete gospodarske organizacije. Vsako zavlačevanje plačila blaga sproži verižno reakcijo, ki hromi celoten gospodarski mehanizem.
Da bi se zagotovila kolikor toliko redno pritekanje sted-stev za prodano blago, toži železarna povprečno po tri kupce na dan. Ce upoštevamo, da tako ne ravna samo železarna, ampak večina večjih gospodarskih organizacij, si lahko mislimo, kako bi razbremenili sodišča, če bj podjetja kolikor toliko redno poravnavala svoje obveznosti.
V SLOVENIJI: ČETRTINA DOBAV, TERJATEV PA POLOVICA!
Pri terjatvah železarne je predvsem zanimivo, kako stare so in kdo so najslabši plačniki. Terjatve do 30 dni znašajo skupno 1 milijardo 998 milijonov, terjatve nad 30 dni pa 913 milijonov. Med dolžniki so na prvem mestu slovenska podjetja, sledijo dolžniki iz LR Hr-vatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Črne gore. Zanimivo je zlasti to, da je največ dolžnikov iz Slovenije, čeprav železarna ne dobavlja največ blaga slovenskim kupcem. Na dolžnike iz Slovenije odpade 48.5% terjatev do 30 in nad 30 dni, samih terjatev nad 30 dni pa 36.3%. Pri tem pa izjavljajo v železarni, da odpa-
de na kupce v Sloveniji 23—25% njihovih dobav. Razlika je torej precejšnja.
NAJPREJ PRED SVOJIM PRAGOM...
Primer sam je poučen z dveh gledišč. Najprej kaže, da so ceste pritožbe nad nesolidnostjo kupcev iz drugih republik dokaj neutemeljene. Da bi sebe
oprali, govorimo p napakah drugih, ker je to pač laže. In drugič — primer naj bi bil povod, da si bodo v podjetjih temeljito izprašali vest, če morda tudi oni po nepotrebnem zavlačujejo redno plačevanje svojih obveznosti in s tem povzročajo težave v* poslovanju lastnim dobaviteljem. Posredno pa so krivi za motnje v celotnem gospodarstvu.
Ivan Kristan
Vsklajevanje razmerij v tarifni politiki
(Nadaljevanje s 1. strani)
premije in te delili vsem članom kolektiva, in sicer na osnovj tarifnega pravilnika oziroma tarifnih postavk. Ali bi v tem primeru uveljavili načelo, da se dele premije le za izračunljive vrednostne uspehe? Prav gotovo ne. Takšna oblika premiranja bi uveljavila le dodatni zaslužek, ki ga ne bi bilo mogoče utemeljiti s proizvodnim uspehom in k; tudi ne bi spodbudno vplival na večje proizvodne uspehe.
Drugo, nič manj škodljivo skrajnost pa je mogoče opaziti v načelih za neposredne premije. V predlogu zanje so točno določena delovna mesta in osebe, ki naj bi prejele to premijo. Našteto je večidel le operativno tehnično osebje in delovna mesta, ki jih zaseda. Takšen dokončni vrstni red pa bi pravzaprav omejeval samostojnost podjetij, da bj po svoji presoji uvedla premije za tista delovna mesta, kjer lahko posameznik tako ali drugače vpliva na prihranek materiala, na zmanjšanje stroškov in podobno.
V nekaterih komisijah prevladuje mnenje, da je treba pri delitvi čistega dohodka, namenjenega za zaslužke, upoštevati tarifne postavke. Predstavniki sindikatov pa menijo, naj bi bil »ta presežek« v zvezi s skupnim dohodkom delavca, ki obsega tarifno postavko in zaslužek po učinku dela, od nadurnega dela itd. To1 svoje mnenje utemeljujejo s tem, da je to najpravDčnejšapot.ida dobi vsakdo zaslužek po svojem delu in prizadevanju, to je po svojem' prispevku za skupni uspeh podjetja. Ta uspeh pa je izražen tudi v prejemkih izven tarifne postavke.
Cas za sestavljanje tarifnih
sporazumov in za sestavljanje tarifnih pravilnikov na osnovi teh sporazumov je, kot rečeno, kratko odmerjen. Sodimo lahko, da je vplival na to zakasnitev tudi čas dopustov! Napak bi bilo seveda, če bj trdili samo to. Kot smo lahko razvi-deli iz posameznih primerov, nastaja vrsta zamotanih in še nerešenih vprašanj. Razen tega Pa vplivajo na vse to še škodljive težnje gospodarskih organizacij, ki si žele s takšno ali drugačno utemeljitvijo pridobiti višje tarifne postavke, vplivajo pa tudj različna mnenja komisij. Upajmo, da bodo le-te vendarle razčistile vsa nerešena vprašanja v teh dneh ter sestavile osnutke tarifnih sporazumov vsaj do 15. septembra, tako da bi lahko veljali tarifni sporazumi od 1. oktobra naprej.
Prav zato, ker se je rok za dokončno izdelavo tarifnih sporazumov nekoliko podaljšal, je tem važnejše, da tarifne komisije v podjetjih prouče razmerja v vrednosti delovnih mest, prouče način nagrajevanja po učinku, to je nagrajevanja po normah, akordih in premijah, se domenijo za načela, ki naj jih vsebujejo tarifni pravilniki, tako da bodo lahko v kratko odmerjenem času sestavili tarifne pravilnike in da bodo lahko o njih razpravljali kolektivi. Ce se bodo tarifne komisije, delavski sveti in sindikati v teh dneh zavzeli za vse to delo, bodo lahko tud; presodili, ali vsebujejo osnutki tarifnih sporazumov vse tisto, kar bi morali. Le tako bodo lahko predlagali skupnim komisijam ustrezne pripombe, ki naj le-te vnesejo v dokončen tekst sporazumov.
P.D.
Zložljiv zaboj z »Oskarjem«, ki pa ga žal nikjer ni moč kupiti..
Kaj vse bo narekoval
TARIFNI SPORAZUM
Tarifni sporazum za zunanjetrgovinska podjetja je že v razpravi
V gospodarskih organizacijah z nestrpnostjo pričakujejo osnutek tarifnih sporazumov. To je povsem razumljivo, kajti tarifni sporazumi bodo temelj za sestavljanje tarifnih pravilnikov in gospodarske organizacije bi rade čimprej vedele, kaj vse bodo le-ti vsebovali. Doslej je v razpravi šele osnutek tarifnega sporazuma za zunanjetrgovinska podjetja. Napak bi bilo posploševati ta osnutek za vse panoge, vendar lahko iz njegovih posameznih načel sklepamo, kaj vse bodo vsebovali tarifni sporazumi za druge panoge.
Skupna komisija centralnega odbora sindikata trgovskih gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije in upravnega odbora zvezne zunanjetrgovinske zbornice je začela že junija letos proučevati tarifno politiko v zunanjetrgovinskih podjetjih, ^rav zato je lahko komisija tudi pravočasno sestavila osnutek tarifnega pravilnika. Seveda je treba upoštevati, da je ta panoga dokaj enovita in ni tolikšnih razlik med podjetji, vsaj v proizvodnem smislu, kot v drugih. Na osnovi teh proučevanj so člani komisije ugotovili, da je mo-
Nenagrajeno
domiselnost
Kako se je začelo, bi danes najbrž težko ugotovili. Vso zadevo je odkril ključavničar. Ko je nekoč pregledoval polavtomatske stroje za trdo zavijanje . cigaret — zgodilo se je namreč v ljubljanski tobačni tovarni'— je na gonilnih kolesih našel namotano prejo, trakove jn podobne reči. S tem se je seveda obod kolesa, po katerem teče gonilni jermen, povečal in manjše kolo se je hitreje vrtelo. Dekleta so bila zadovoljna, saj so normo nena-noma visoko presegale. Mojstru se je sicer čudno zdelo, od kod tolikšne )številke, saj delavke dotlej niso javile nad dve sto tisoč cigaret. Ena izmed delavk se je domislila, druge so jo brž posnele.
Takoj ko so to zvedeli vodilni ljudje, so ukazalj vse »dodatke« pobrati s koles, češ da se stroji kvarijo, če tečejo prehitro. Tovarna, ki je stroje izdelala, je predpisala, da sme stroj napraviti le petdeset obratov na minuto, tile pa so jih napravili več.
Razburjenje kajpak ni bilo majhno. Se huje pa je bilo, ko sa še normo povišali. Po stari normi, ki je veljala nekaj let, so morale delavke zapakirati v osmih urah 150.000 cigaret. Sedaj so uvedli poskusno normo: 205.000 cigaret v osmih urah. Nekateri govore, da jo bodo znižali na 200.000 cigaret.
Medtem pa so napravili v tovarni dvoje pomembnih stvari: Domiselnost delavk je spodbudila vodstvo podjetja, da so vse stroje prekontrokrrlii, ker so imeli enaki stroji zelo različno število obratov na minuto, norma je bila pa za vse enaka. Seveda so se delavke ob počasnejših strojih še posebej razburjale. Skoraj gotovo se je ideja s prejo porodila ob enem izmed počasnejših strojev. Razen tega so stara gonilna kolesa zamenjali z večjimi, tako da se stroj sedaj po 58-krat obrne v minuti, se pravi — tolikokrat kot prej s prejo.
Zdaj strojem to ne »škoduje«. In vsi stroji imajo enako število obratov.
Obenem z normo pa so povišali tudi tarifno postavko za deset dinarjev na uro:	od
prejšnjih 38 na 46 dinarjev na uro. Sprva so se delavke potihoma upirale novi normi, zdaj nič več, saj pri plači niso prizadete. Prej nobena ni zavila več kot 200.000 cigaret, danes jih zavije tudi po 220.000 in celo ’ več v osmih urah.
Toda tega ne dosežejo samo z urnostjo. V tovarno spuste delavke zjutraj ob pol šestih. Skoraj vse začno delati že deset minut pred. šesto. Za malico je določenih pol ure. Delavke jo pospravijo že v desetih minutah in spet pridobe deset minut. Prej so nehale delati ob pol dveh, da so v zadnje pol ure očistile stroj, nanosile karton za zavijanje itd. Danes potegnejo deset minut čez poldrugo uro — in spet je tu deset minut. Tako se dnevno nabere pol ure,
Norma je zračunana takole: če obračunajo polurni odmor, nekaj za predih, za zastoje, ostane čistih šest produktivnih ur. Na dva strojna obrata je zavita škatlica z dvajsetimi cigaretami. To pomeni, da zavijejo na minuto 29 škatel, v eni uri 1740 in v šestih urah 10.440 škatel; v vsaki je dvajset cigaret, kar znese skupno 208 tisoč 800f cigaret. Od tega so še nekaj popustili in postavili normo na 200.000. Tehnična norma pa bi znašala po tem. kar piše v navodilih za uporabo stroja, le 180.000.
Domiselnost delavk je obrodila sadove. le noben; niso Priznali racionalizatorstva.
V. J.
goče vsa delovna mesta razvrstiti v štiri velike skupine) in sicer v vodilne, strokovne, administrativne in pomožne. Razen tega so ugotovili, da je mogoče tarifne postavke za vsa delovna mesta v zunanjetrgovinskih organizacijah — glede na višino razvrstiti v 12 tarifnih skupin. Za vsako skupino je določeno razmerje med tarifnimi postavkami.
Zunanjetrgovinska podjetja pa naj bi razvrstili v pet skupin. V katero skupino bo uvrščeno podjetje, bo odločali tile čini tel ji:	obseg In struktura
letnega prometa, zamotanost poslovanja, stopnja odgovornosti gleda na posebne pogoje poslovanja, 4>omen in kvalitieta poslovanja itd. Podjetja naj bi razvrstili v posamezne skupine na predlog strokovne sekcije, in sicer s sklepom upravnega odbora zvezne zunanjetrgovinske zbornice proti čemur pa se lahko podjetje še pritoži.
Prvi del tarifnega sporazuma, da tako rečemo, torej vsebuje člene, ki govore o tipič-delovnih mestih, o tarifnih postavkah in razponih ter o razporeditvi podjetij v skupine.
KAJ NAJ VPLIVA NA VIŠINO POSTAVKE
Naslednja značilna stvar, ki jo je moč razbrati iz sporazuma, so predpisi, kaj vse vpliva na višino tarifne postavke. Našteti so tile činitelji: strokovno znanje, delovna doba v stroki, predvsem z zunanjetrgovinski panogi, delovna doba v podjetju in skupna delovna doba. Razen tega pa naj bi na višino tarifne postavke za delovno mesto vplivalo tudi letno ocenjevanje. Gospodarskim organizacijam je prepuščeno, da samostojno odločajo, kateri od teh činiteljev naj bi v večji ali manjši meri vplival na višino tarifne postavke, vendar morajo to v tarifnem pravilniku točno določiti.
Ob pregledovanju teh činiteljev se poraja pomislek proti letni ocenitvi posameznega uslužbenca. Če bi temu činite-Iju pripisovali odločilni pomen, bi lahko marsikje, zasij, v ..povsem subjektivno presojo in lahko bi se dogodilo, da bi tisti, ki svojemu predpostavljenemu ni' pri srcu, dobil manjšo tarifno postavko. Če bi bil ta činitelj važen za višino tarifne postavke, bi le-te spet določali po ljudeh in ne po delovnih mestih. Načelo, da določamo tarifne postavke po delovnih mestih, pa sedaj prevladuje, kar je edino pravilno. V tem predlogu sporazuma je tudi opaziti, naj bi v dokajšnji meri vplivala na tarifno postavko ustaljenost zaposlenih, to je, da bi z delovno dobo porasla tudi osnova za nagrajevanje. Prav tako, kot je ta stvar važna za zunanjetrgovinska podjetja, je važna tudi za druge panoge, saj prehajanje delavcev Iz podjetij v podjetje škoduje strokovni usposobljenosti in delovni storilnosti ter zamegljuje potrebo po realnem zaposlovanju.
Naslednje poglavje obravnava delo in nagrajevanje po
učinku. Zanimivo je, da ta tarifni sporazum opozarja zunanjetrgovinske gospodarske organizacije na nagrajevanje po učinku tudi pri tako imenova-Delavska — 26. 8. Povšič nih administrativnih delih. V sporazumu je rečeno, da lahko zunanjetrgovinske gospodarske organizacije določijo za posamezna delovna mesta nagrajevanje po delovnem učinku, po normah in da lahko delavec prejme osebni dohodek v višini tarifne postavke, le če izpolni to normo. Gre za delovna mesta knjigovodij pri ročnem in strojnem knjiženju, in sicer v finančnem in blagovnem knjigovodstvu za kontiste, za referente v likvidaturi, za fak-turiste, kalkulante, strojepisce in stenodaktilografe, prevajalce, korespbndente in seveda tudi za delavce, ki opravljajo razna fizična dela v skladiščih itd. Seveda morajo gospodarske organizacije ta način nagrajevanja urediti s posebnim pravilnikom.
Tarifni sporazum predvsem opozarja gospodarske organizacije, naj uvedejo premije za-vsa tista delovna mesta in za rezultate dela, ki največ prispevajo k pospeševanju izvoza. Razen rednih premij, za katere so našteti posamezni činitelji, predvideva tarifni sporazum tudi občasne premije za določene naloge in nagrade. V sporazumu je tudi določeno, iz česa naj bi se oblikoval premijski sklad.
Naslednje poglavje, da tako rečemo, pa obravnava delitev čistega dohodka. Tudi pri tem je poudarek na stalnosti delavcev, to je na čim daljši zaposlitvi v stroki in v podjetju.
V nadaljnjih členih pa tarifni sporazum našteva naloge strokovne tarifne komisije, ki bo osnovana in ki naj nudi strokovno pomoč gospodarskim organizacijam. Predvideva razporeditev uslužbencev v posamezne skupine in govori o pristojnosti sindikalnih organizacij glede sprejemanja ali odklonitve tarifnega pravilnika. Tarifni sporazum tudi dopušča, da lahko tarifni pravilniki vsebujejo določbe, s katerimi se urejajo izplačila osebnih dohodkov oziroma nadomestila zanje v primerih nadurnega dela, nočnega dela, dopusta itd.
Kot rečeno, ta osnutek tarifnega sporazuma ni »vzorec« za vse ostale, vendar lahko iz njega razberemo, katera načela
naj bi v glavnem vseboval tarifni pravilnik. Kakor kaže, je posvečena delu po učinku (normah, akordih, premijah) posebna pozornost tudj y t®! panogi, kjer je bilo delo po učinku doslej redkost. Posameznik; v gospodarskih organizacijah oziroma številne gospodarske organizacije nestrpno pričakujejo, kakšne določbe bo tarifni sporazum vseboval o višinj tarifnih postavk oziroma razponih. Za vse druge predpise pa jim je kaj malo mar. To pomeni, da v podjetjih še vedno vidijo v tarifni postavki edini element za oblikovanje delavčevega osebnega dohodka, pozabljajo pa na vse druge elemente, ki so prav tako odločilni za višino osebnega dohodka in nič manj odločilni za čistega dohodka rasti delovne sto-
oblikovanje kolektiva in rilnosti.
P. Dornik
Tovarna kleja v Ljubljani
RAZPRAVE 0 POLLETNIH ZAKLJUČNIH RAČUNIH
V »ALPINI« SE JASNI
Kaj je tržni dobiček in kaj zasluga proizvajalcev — Neenotna stališča vplivajo na gospodarjenje — Koristen sestanek delavskega sveta in družbenih organizacij
Na zasedanju delavskega sveta tovarne »Alpina« v Zi-reh si pretekli torek niso delali skrb: kako bi delili dohodek podjetja. Vsega so si že med polletjem razdelili. Kazalo je, da jdh celo bolj skrbi, če bo sploh dovolj denarna za tisto, kar so si že izplačali.
Vsega dohodka so ustvarili 98,345.950 dinarjev. Od tega so dali za osebne dohodke 96,247.604 dinarje, v rezervni sklad 2,098.346 dinarjev, v druge sklade — nič. Osebnega dohodka pa so že izplačali skoraj za dva milijona tri sto tisoč več, kot so ga ustvarili (98,544.477 din),' torej celo več kot je znašal celoten dohodek podjetja.
Kakopak je bila potem razprava o tem, koliko dohodka lahko pripišejo svoji pridnosti gospodarnosti in koliko razmeram na trgu, ena sama hvalnica: vse je naša zasluga, saj smo znižali lastno ceno za 10 milijonov rimarjev. Razsodnejši so opozorili, da so samo pri izvozu dobili precej denarja zaradi višjjh
izvoznih količnikov in da najmanj za štiri milijone dinarjev kolektiv nima nikakih zaslug. Ker pa jim je denarja že tako manjkalo za kritje izplačanega osebnega dohodka, so tudi te štiri milijone prevrgli na osebni dohodek itn stvar utemeljili s tem, da je »33'Vo prekoračenje norm opravičljiv razlog za to«.' Pri tem pa so povsem pozabili, da so zasl; v tako zagato prav zaradi nerealnih norm, ki so jih presegali tudi za več ko sto odst Oittoov.
Edini izhod iz zagate bi bil, če bi se resno zamislili nad lastnimi slabostmi, poiskali notranje rezerve ter tako povečali dohodek podjetja. Delavski svet pa je odobrit; pismo zveznemu združenju, v katerem prosijo za posredovanje, da bi se inštrumenti spremenili. Dokazujejo,, da bi imeli letos 11 milijonov dinarjev lastnih sredstev, če bi veljal,; lanski inštrumenti, tako pa nimajo ničesar. Torej — družba je kriva.
Toda gospodarske težave ®o 1® odsev globljih vzrokov, ki pa se
VSAKA SPOJKA -
PETDESETAK!
Ne dolgo tega so se zbrali člani delavskega sveta in upravnega odbora gradbenega podjetja »Slovenija - ceste« v Ljubljani na seminarju o novem sistemu delitve dohodka. V ponedeljek so se znova sestali na sedežu podjetja v Ljubljani na tretjem zasedanju delavskega sveta. Vse, o čemer so prvič razpravljali teoretično, so tokrat obravnavali nekoliko drugače: vsaka številka, ki jo je prebral glavni računovodja, je govorila o njihovem konkretnem delu in je tako neposredno zadevala zaslužek slehernega člana tega kolektiva. Zato so se poglobili v vsak podatek, ki ga je računovodja povedal in zares vsem dostopno obrazložil.
Polletni uspeh podjetja je v
Delavski svet podjetja »Slovenija - ceste« je potrdit polletni zaključni račun — Letošnji uspeh boljši od lanskega — Dohodek podjetja bi bil še večji, ko bi bolj pazili na material
DRUGO EMBALIRANO BLAGO
V preteklem tednu smo obiskali nekaj ljubljanskih trgovin, da bi se prepričali, če so res prenehali prodajati odprto čistilo Bis. Prodajalci so nam povedali, da to čistilo prodajajo samo še v zaprtih steklenicah in dodali, češ da je bilo to tudi nujno, ker so odprti detergent prodajalci silno težko mešali, tako da so nekateri potrošniki dobili dobro peneče se čistilo, medtem ko so drugi kupovali le — vodo.
Zaradi tega so se torej v tovarni odločili, da odprtega Bisa ne bodo več prodajali. Kolikor nam je znano, so bili potrošniki z odprtim čistilom prav tako zadovoljni kakor s tistim, ki so ga prodajali v zaprtih steklenicah. £di se nam, da bi zlahka opremili posode, v katerih hranijo to čistilo, s posebno mešalno napravo, če so že imeli tako velike težave z mešanjem detergenta.
Ze pred nekaj meseci smo se v našem listu vprašali: »Kaj . je dražje, embalaža ali blago?« Ugotovili smo, da se za navidezno drago embalažo skriva drago blago. Takrat smo napravili izračune za čistilo Bis in ugotovili, da si tovarna pri prodaji zgprtega Bisa ustvarja brez kakršnega koli razloga precejšnje dobička in. da si ji torej izplača prodajati Bis v zaprtih steklenicah. (Nismo proti temu, da bi v trgovinah kupovali lepo embalirano blago. Nasprotno, prav je, da so v naših trgovinah začeli s predpakiranjem in predembaliranjem potresnega in drugega blaga. Seveda pa zavoljo okusne embalaže , blago ne bi smelo biti dražje.) Danes to spet ugotavljamo, kajti tovarna Saponia v Osijeku je prav gotovo spoznala, da je prodaje Bisa v zaprtih steklenicah vrgla več.
Ne glede na visoke cene pa Saponia ni napravila velike usluge tistim potrošnikom, ki so Bis kupovali v manjših količinah. Tovarna se do zdaj še ni odločila, da bo prodajala detergent v manjših steklenicah.
Čudno se nam zdi, da se tovarni v Osijeku ni zdelo vredno, da bi odgovorila na naš prispevek, čemu na račun potrošnikov služi toliko denarja. Morda se bo zdaj le naposled odločila in nam poslala pismo, v katerem bo nam, prav tako pa vsem potrošnikom, povedala, čemu kupujemo tako drago, čeprav okusno embalirano blago.
N. Borštnar
celoti boljši od lanskega. Po vsemu sodeč pa bo zaključni račun ob koncu leta še veliko ugodnejši. Podjetje je do prvega julija izpolnilo 44% letnega finančnega načrta, čeprav jih je spomladi slabo vreme močno oviralo in zaustavilo večino del na številnih gradbiščih. Vendar podjetje ni odslovilo delavcev in tako so si pri Slovenija - ceste obdržali potrebni kader. Zdaj so vsa dela na višku, do konca leta pa jih bodo opravili še več, kot so planirali v začetku.
Medtem ko so člani delavskega sveta z zadovoljstvom poslušali številke ' o dohodku podjetja (955 milijonov), pa so se ponekod nekoliko zamislili nad poslovnimi stroški, ki so znašali v prvem polletju 732 milijonov dinarjev. Ko pa so od tega še ločili sklad za riziko (blizu 4 milijone), davek na osebni dohodek in odštel; že izplačane o'sebne zaslužke po tarifnih postavkah, za akordne presežke in za nadurno delo, je ostalo okoli 11 milijonov dinarjev čistega dohodka. Ločili so še tržni dobiček (od prodaje odvečnih strojev), ki ni bil ustvarjen po zaslugi delovnega kolektiva. Na koncu je še ostalo blizu 8 milijonov dinarjev. Del teh sredstev so namenili za plačilo devete in desete delovne ure, ki ju je po zakonu treba računati kot naduri, drugega dela pa zaenkrat še niso razporedili.
Člani delavskega sveta so posvetu primerno pozornost stroškom za reprezentanco, stroškom za reklamo ter stroškom za, osebne prevoze, dnevnice in podobno, največ pa so razpravljali o delu in finančnem uspehu posameznih gradbišč. Zaključni račun je namreč pokazal, da rezultat na treh gradbiščih kvari celoten uspeh podjetja. Zato je delavski svet sklenil zahtevati od vodstev pasivnih gradbišč podrobno poročilo o poslovanju.
Člani delavskega sveta so si bili edini, da lahko zvečajo
dohodek podjetja le z boljšim gospodarjenjem. Lahko bi marsikje prihranili več raznega materiala — od posameznih spojk do cementa, ki se »slučajno« razsuje — saj se je pokazalo, da imajo nekateri precej malomaren odnos do teh »malenkosti«, ki pa vendarle zmanjšujejo dohodek. Ponekod niso dovolj nadzorovali zasebnih prevoznikov, saj si le tako lahko razlagajo, da se je »izgubilo« nekaj 100 kubikov gramoza. Marsikje jim manjka zaščitnih sredstev, opaziti pa je, da na posameznih gradbiščih ne ravnajo z njim tako, kot bi sicer — če bi jih moral vsak posameznik sam kupovati. V pravilniku o HTZ so točno določili, po kakšnem obdobju pripada delavcu na določenem delovnem mestu nova obleka in novi škornji ali cokle, v resnici pa izdajajo skladiščniki n. primer cokle tudi po treh dneh in tega nihče ne nadzoruje. Po drugi strani pa ugotavljajo, da !e 20% delavcev nosi zaščitna očala na tistih delovnih mestih, na katerih so predpisana. Zato je tudi veliko delovnih nezgod, pa tudi drugače so prepogostni bolezenski izostanki. Zato je moralo podjetje plačati 2,325.000 dinarjev dopolnilnega prispevka v socialno zavarovanje. Todi to zelo občutno zmanjšuje čisti dohodek podjetja.
Prav tu pa tiči ključ za znižanje poslovnih stroškov podjetja. Zato bi naj člani delavskega sveta »Slovenija - ceste« vse to, o čemer so razpravljali v ponedeljek, podrobno obrazložili delavcem na posameznih gradbiščih. Naj še delavci povedo svoje mnenje o tem, potlej pa naj z združenimi močmi začno uresničevati sklepe. Vprašanje pa je, kako bodo delavcem na številnih raztresenih deloviščih posredovali svhje zaključke, saj je — kot ugotavljajo sami _ še vedno prešibka vez med delavci, sindikalnimi podružnicam; in delavskim svetom.	Ji. D.
jih je delavski svet že naslednjega dne pogumno lotil. Predsednik upravnega odbora podjetja je zelo dobro ocenil razmere v tovarni, ko je dejal, da so korenine nesporazumov precej globlje: med delavci so tudi konservativni ljudje, ki so prišli s tega ali onega hriba in j.ih zanima samo to, kaj bodo v tovarni dobili. Sama sredina v tovarni pa tudi ni taka, da bi se v njej prekvasili. Dokaj močno skupino tvorijo • nekdaj samostojni čevljarski mojstri, ki so se združiti v zadrugo, iz katere jo zrasla današnja tovarna. Ko je prišel novinec v tovarno, ga ni nihče poučil, marveč je slišal samo zabavljanje zdaj čez tega, zdaj čez onega. Družbene organizacije niso bile enotne, še v njih j e bilo več struj, ki so vlekle vsaka na svojo stran, tako da že nisi vedel, komu bi verjel.
Predvsem ni bilo človeka, niti organizacije, ki bi sestavila tak gospodarski in politični program, ob katerem bi se združilo vse, kar je v kolektivu pozitivnega. VsakS palica ima dva konca — tudi demokracija. Ce se v svobodni razpravi ne morejo odločiti za enotno stališče, se demokracija sprevrže v svoje nasprotnike, v anarhijo. 'Na enem izmed občnih zborov republiškega sindikalnega sveta ni bila zaman osrednja misel: demokracija v odločanju — disciplina v izvrševanju. »Alpina« par je zrasla iz obrtne proizvodnje in nosi še danes njen pečat, ob njej pa se hrani tudi drobnolastniška miselnost. Posledice tega so se pokazale zlasti sedaj, ko se spričo spremenjenih družbenih odnosov in novih gospodarskih razmer skoraj v vsakem podjetju jasneje zrcali, kaj je bilo doslej dobrega in kaj slabega. »Alpina« glede tega ni izjema,
le da se je stanje tu najbolj zaostrilo.
Zdaj, ko so nastale težave* iščejo nekateri izhod na stat, dejal bi obrtniški način. Najlažje je reči, da je družba kriva in da so »inštrumenti slabi. Izhod iščejo kajpak v inštrumentih, z njimi pa ni moč izdelati čevlja. Sami morajo spoznati, dia bodo uspevali na trgu z ročno proizvodnjo in vzdržali konkurenco industrije obutve le, če bodo izdelovali drugačne čevlje, kot jdh proizvaja industrija, ali če začno sami industrijsko proizvajati obutev.
Tare jo predvsem to, dia imajo zelo veliko ročnega dela, kj zahteva povsem drugačno kvalifikacijsko strukturo kot v industriji. In potem morajo seveda prodajati drage čevlje po isti ceni kot industrija, ker so enaki. Vse to pomeni, da morajo najprej vprašati sami sebe, zakaj ta ali on gospodarski inštrument zanje ni dober, med tem ko je za drug« delovne kolektive dober.
Končno je prišel čas, ko Aobra shajajo tista podjetja, ki so s« vse doslej trudila za proizvodnost in umno gospodarjenje. Slabo pa je tam, kjer so doslej iskali predvsem luknje v predpisih. Tudi zdaj bi se radi izognili težavam, pa ne gre in zaidejo v take ali drugačne gospodarske težave. Če je poleg tega kolektiv še politično šibak, se pridružijo gospodarskim težavam še politične. »Alpina« je zgovoren polimer za to. Toda stvari so se lotili pogumno in je že samb to dejstvo porok za uspeh, ki jim ga vsi želimo, saj se vedno močneje oblikujejo, v kolektivu zdrave delavske sile, ki jim delavski posluh ne odpove.
Vlado Jarc
BREZ TRŽNEGA
DOBIČKA
V tovarni kleja so ob polletju izpolnili plan proizvodnje za 59% — Vedno večja konkurenca sili kolektiv k umnejšemu gospodarjenju
Med sindikalne organizacije, ki so se dobro pripravile na polletne obračune, sodi podružnica Tovarne kleja v Ljubljani. Plan proizvodnje so v tej gospodarsk; organizaciji v prvem polletju izpolnili 59 %. Načrt je bil za leto 1958 ne-kolilm višji kot prejšnja leta zaradi večje zmogljivosti novih naprav za kostni klej v perlah, ki so jih vgradili lani v decembru. Pri izpolnjevanju polletnega plana so imeli veliko težav zaradi premajhnega števila delavcev pri poapnenju in transportu. Precejšnji izostanki zaradi bolezni so ovirali redno delo, tako da so morali drugi delavci pridneje delati, da je kolektiv v redu izpolnil svoje naloge. Tudi neupravičenih izostankov ni manjkalo. V najtežjih trenutkih se nekateri delavci niso zavzeli za težave svojega podjetja. Medtem ko so drugi morali delati tudi ob nedeljah, so se njihovj sotova-riši izogibali nadurnega dela.
Po podakih o finančnem uspehu pa so v prvem polletju ustvarili 15 milijonov čistega dohodka. Na zadnjem sestanku sindikalne organizacije so tudi razpravljali, ali je ustvarjen-; dohodek plod prizadevanja vsega delovnega, ko-
9 O TEBI, TVOJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST«
lektiva oziroma ali so del sredstev ustvarili zavoljo boljših pogojev na tržišču. Tovarna ima že precej let neizpreme-njene cene, nima več nekakšnega monopolnega položaja na tržišču, saj zemunska tovarna vsako leto izdela precejšnjo količino kleja (letos pa bo za-začela tudi pri Nišu obratovati nova tovarna, ki bo vsako leto proizvedla 250 ton kostnega kleja). Na zunanjem tržišču so v zadnjem času padle cene kleja, v nekaterih primerih celo do 25 s/oi, tako da izgube pri kilogramu izvoženega kleja 70 ali pa celo 80 dinarjev. Zaradi teh in še nekaterih vzrokov so v Tovarni kleja prepričani, da je ustvarjeni čisti dohodek plod prizadevanja vsega kolektiva in bodo glede na ugodno gospodarjenje v prvem polletju razdelili v pričetku septembra 50% redne mesečne plače.
Vendar sodijo v tem kolektivu, naj bi pri razdeljevanju čistega dohodka upoštevali prizadevnost posameznih delavV cev. Sicer pa se bodo v prihodnjih dneh na sej; delavskega sveta pomenili, kako bodo ta sredstva dokončno razdelili na sklade podjetja in na osebne dohodke delavcev. Dogovorili se bodo, ali naj prejmejo vsi delavci po 50% plače ali bodo manj prizadevni člane delovnega kolektiva t manjšimi prejemki opomnili na njihovo dolžnost.
N. B.
Odloča naj delavski svet
K prnvlniku o nadurah v Lesni in predelovalni industriji Podpeč
Delavski svet Lesno predelovalne industrije v Podpeči je pred kratkim sprejel pravilnik o nadurnem delu. Takšnega posebnega pravilnika doslej še nikjer niso sprejeli. Točno so doloiili, na katerih delovnih mestih so dovoljene nadure, še več, v pravilniku so celo odredili število dovoljenih nadur na mesec v posameznih obratih. Skrb za to so naložili direktorju in ga pooblastili, da po potrebi odreja nadure, vsake tri mesece pa naj bi o opravljenih nadurah poročal delavskemu svetu.
še je čas
Tudi y Slovenskem primorju bo letos obilna sadna letina. Zlasti hrušk in jabolk bo letos ved kot vsa prejšnja leta. Vendar se kmetijske zadruge in trgovska podjetja niso dovolj pripravila na odkup večjih količin sadja. Zavoljo tega menijo pridelovalci, da ne bodo mogli prodati vsega sadja, potrošniki večjih središč pa se bodo morali kljub obilni letini, zadovoljiti a slabšim sadjem. Odkupna podjetja naj bi sedaj, dokler je še čas, storila vse, da bi bil trg čimbolj e založen s sadjem.
Domače vžigalne
svečice
V podjetju Avto-elektro v Tolminu so pred kratkim uvedli poskusno proizvodnjo vžigalnih svečk za motorna vozila. Nekateri vozniki motornih vozil so jih že praktično preizkusili, vozniki Avtoprometa v Ljubljani so prevozili z njimi več kot 20.000 kilometrov brez okvare. Ko bo podjetje dobilo tunelsko peč za visoke temperature, bo _ pričelo serijsko izdelovati vžigalne svečke. Sodijo, da bo ta tovarna lahko pokrila domače potrebe.	L. K.
Pravilnik so poslali na ogled okrajnemu inšpektoratu za delo v Ljubljani, le-ta pa jim je odgovoril, da zamisel sicer ni slaba in da je prav, če podjetja sprejemajo takšne pravilnike, da pa ima njihov pravilnik določene slabosti. Predvsem ni zakonito, da nadurno delo odreja direktor, kajti o tem mora sklepati in odločati delavski svet.
Prav nad tem pa se pritožujejo v Podpeči. Pravijo, da je to neživljenjsko. V njihovem podjetju so omejili nadure, kolikor je bilo mogoče (in res so tudi v svojem pravilniku predvideli malo nadur), vendar je včasih zaradi objektivnih težav (na primer, ko se pokvari stroj ali ko pride nujno naročilo) nujno potrebno nadurno delo. Razen tega so potrebne nadure v računovodstvu ob mesečnem obračunu, ob izdelavi zaključnega računa, potem je treba vsak teden očistiti parno lokomobilo, ki je v pogonu od ponedeljka zjutraj do nedelje zjutraj. Čistiti jo je treba torej ob nedeljah. Ne morejo pa razumeti, zakaj naj bi se za vsako naduro posebej sestaja! delavski svet, da bi odredil po-
trebno nadurno delo za popravilo stroja ali da bi nadoknadili, kar so zamudili zaradi okvare stroja.
Kaže pa, da so v LPI v Podpeči sami neživljensiko pojmovali zakon, predvsem kar zadeva čiščenje parne lokomo-bile. (Prav to nadurno delo navajajo kot dokaz absurdnosti, da bj se vsako soboto sestajal delavski svet jn odrejal nadurno delo, ko je že tako jasno, da ga v rednem delovnem času ni moč opraviti.) Na republiškem inšpektoratu * parnih kotlov so nam povedali, da navadno ne čistijo lokomo-bile vsak teden, če pa je to potrebno, se lahko opravi v nadurah, običajno pred pričetkom ponovnega obratovanja. Sicer so taka tudi navodila omenjenega inšpektorata; verjetno se zaradi tega nadurnega dela že doslej ni sestajal delavski svet in se ne bo niti v prihodnje. Torej ta razlog odpade. Pravilno pa je, da se delavski svet sestaja vsaj enkrat mesečno in tedaj lahko odredi nadurno delo v pisarnah (na primer v mezdnem oddelku), če je potrebno.
Če je potrebno kolektivno
nadurno delo, je jasno, da se bo v takih izjemnih primerih moral sestati delavski svet. Če pa bo treba hitro popraviti stroje (zato tudi ni najbolj umestno s pravilnikom - omejevati nadur, saj lahko potreba narekuje več nadurnega dela, kot ga predpisuje pravilnik), pa je razumljivo, da bo lahko direktor ali kdo drug sam določil nadurno delo in o tem takoj obvestil delavski svet, le-ta pa ga bo naknadno odobril.
Prav zato je prav, da o nadurnem delu sklepa delavski svet. Ta pravica ga tudi spod-. buja, da skrbno premisli vsak svoj ukrep, da je vedno na tekočem z vsemi problemi, ki se porajajo v podjetju in tako se bolje upravlja podjetje.
Pravilnik o nadurnem delu je dobra stvar. Toda v Lesnopredelovalni industriji v Podpeči ga bodo moral; popraviti tako, da bo temeljil na zakonitih načelih. Čeprav je morda zamisel posebnega pravilnika o nadurnem delu izvirna, je bolje, kar so storili ponekod drugod:	pravila o nadurah so
vključili v pravilnik o delovnih razmerjih.	D. D.
Nihče ni oškodovan
Plavati se naučiš v vodi
Priučevanje deiavcsv in nagrajevanje vajencev v tarifnem pravilniku tovarne čipk in pletenin »Rašica« v Gameljnah
»Tovarna bi šla na kant, če ne bi imela tistega določila v tarifnem pravilniku, ki govori o priučevanju,« pravijo v tovarni čipk in pletenin »Rašica«.
Delavk je namreč v tej tovarni dvakrat več kot lani v tem času (da ne bo koga zaskrbelo:	proizvodnost je bila
letos ob koncu junija prav tolikšna kot lani). To pa pomeni, da so priučevali več ko pet sto delavk. Toda zgodi se,
PRAVNI iNASVETI
L. F. Pečovnik:	Imate 338
mesecev rudarske jamske službe pa bi radi vedeli, koliko mseeev tega deta se šteje za eno leto pri določanju pokojninske dobe. Dalje bi radi vedeli, v kateri pokojninski razred boste razvrščeni in od kdaj vam pripada pokojnina ali od januarja 1958. ali od dneva vložitve zahtevka? — Odgovor: Za celo leto delovnega staža se šteje po 58. čl. zakona o pokojninskem zavarovanju devet mesecev dela, prebitih v rudnikih pri jamskih delih neposredno v proizvodnji, če zavarovanec dela polni delovni čas. Bili ste zaposleni pri rudarskih jamskih delih, ki zahtevajo visoko kvalifikacijo m to tudi imate izkazano z izpiti. Glede na vašo povprečno plačo in kategorizacijo delovnega mesta, kjer ste delali, bi vam po 64. in 65. čl. omenjenega zakona pripadal V. pokojninski razred, pokojnina pa bi znašala v smislu 62. člena 70V# vaše povprečne mesečne plače, ki ste jo dosegli v zadnjih treh letih. Glede na predvideno razvrstitev v pokojninski razred bi bilo v vašem primeru vseeno, ali se upošteva povprečna plača alt pa se postopa po 239. členu zakona o pokojninskem zavarovanju. Pokojninama bo tekla od dneva vložitve zahtevka. Pripomniti pa moramo, da naš odgovor temelji na podatkih, ki ste jih navedli v pismu. Zavod za socialno zavarovanje bo seveda odločil na podlagi z listinami in drugimi dokazi izkazanimi pogoj. Ce bodo ti enaki tem, ki jih vi navajate, potem bi bil izid upokojitvenega postopka kot smo povedali.
DISCIPLINSKA
ODGOVORNOST
OSS KRANJ: Disciplinska komisija je kaznovala delavca z odpustom. Se istega dne, ko je bila izrečena kazen, je moral delavec zapustiti delovno mesto, ne da bi bila o tem izdana odločba. Občinsko disciplinsko sodišče je delavčevo pritožbo zavrnilo. Ali ima delavec pra-vieo do nadomestila za čas, ko je bil odstranjen z dela, do pravnomočnosti drugostopne odločbe, ali lahko ta delavec zahteva nadomestilo za neizkoriščen dopust, ker je bil odpuščen, preden je izkoristil redni letni dopust, katere pravice je izgubil z odpustom in ali si mora ponovno pridobiti pravico do dopusta- — ODGOVOR: Po 341. členu zakona o delovnem razmerju preneha le-to šele, ko postane odločba o odpustu pravnomočna. Ker se je v Vašem primeru delavec pritožil zoper odločbo disciplinske komisije, je njena odločba postala pravnomočna šele z odločbo disciplinskega sodišča pri občinskem ljudskem odboru, ki je delavčevo pritožbo zavrnilo.
Potemtakem je bilo treba izreči odstranitev z dela po 302. členu zakona o delovnih razmerjih, ker je disciplinski postopek še tekel pri drugostopnem disciplinskem organu. Direktor bi torej moral izdati odločbo in jo na prvi naslednji seji predložiti v pretres upravnemu odboru. Ker tega ni storil, je bil postopek pri odstranitvi nezakonit. N(e glctde na to pa ima delavec v Vašem primeru pravico do nadomestila po 303. členu cit. zakona. kajti delovno razmerje je prenehalo šele na podlagi pravnomočne, to je drugostopne odločbe in ne na podlagi odločbe disciplinske komisije-To nadomestilo v višini osebnega dohodka, obračunanega po tarifni postavki za redni delovni čas, mu pripada od dneva odstranitve z dela do dneva, ko je postal izrek o odpustu pravnomočen. Nima pa pravice do nadomestila za neizkoriščen redni dopust. To nadomestilo lahko dobi delavec samo v primerih, naštetih v 36. členu cit. zakona, to je samo, če delovno razmerje preneha na podlagi sporazuma ali na podlagi odpovedi, ki jo da delavcu podjetje. Zaradi odpusta je delavec izgubil vse pravice iz, delovnega razmerja, prav tako pa tudi vse pravice, ki sicer pripadajo brezposelnemu delavcu. Izgubi torej tudi pravico do otroškega dodatka. Končno ne bo mogel' uveljavljati pravice do osebnega dohodka nad tarifno postavko prav zaradi tega, ker je delovno razmerje prenehalo z odpustom. Za pridobitev pravice do rednega letnega dopusta pa bo moral izpolniti poprej 11-mesečni delojvoi staž (neprekinjena zaposlitev)-Otroški dodatek pa si bo pridobil po enoletni neprekinjeni zaposlitvi. Vsekakor so posledice disciplinskega odpusta zelo hude.
DOPUST
S.F. CELJE: Ali je pravilno obračunavanje nadomestila za redni letni dopust z odtegovanjem dodatka za nočno delo, čeprav se to nočno delo opravlja v rednem delovnem času? — ODGOVOR: Ne, ni pravilno. Povprečni dnevni znesek osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, preden gre delavec na dopust, se po 241. členu zakona o delovnih razmerjih izračuna na podlagi osebnega dohodka, obračunanega za- posamezne mesece glede na njegov uspeh pri delu v rednem delovnem času. Ce je redni delovni čas v nočnih urah, potem se mora to redno delo obračunavati na podlagi tarifne postavke, povečane za 12.5% v smislu 175-člena cit- zakona, ki odreja, da se vsaka ura nočnega dela obračuna po tarifni postavki, povečani za 12,5%.
da se po treb mesecih priuče-vanja izkaže, da delavkj ne gre delo od rok in jo morajo prestaviti na drugo delovno mesto, na katerem traja proučevanje pol leta. Ves ta čas pa bi bila Po prejšnjih določilih tarifnega pravilnika plačana od ure.
To so zares domiselno rešili: vsaka nova delavka je štirinajst dni plačana od ure, potlej ji že odreae delo na akord. Kolikor akorda doseže, toliko zasluži, na ta zaslužek pa ji dajo še 70%>. Več pa ne more dobiti, kot znaša tarifna postavka za tisto delovno mesto. Tako jo plačujejo ves čas pri-učevanja.
Če delavka sama uvidi, da ji delo ne gre, si raje sama poišče zaposlitev drugje, obenem pa j.o že sam način nagrajevanja sili, da se v tej dobi potrudi in privadi. Prehod na akord po priučevanju ni težak.
Druga zanimivost tarifnega pravilnika te tovarne pa je nagrajevanje vajencev.
Vsak vajenec dobj z zakonom predpisano nagrado. Ce si vajenec v prvem letniku prizadeva, da napravi več kot 60 odstotkov norme, dob; za to posebno nagrado. Za vajenca drugega letnika se ta številka povzpne na 80% norme, v tretjem pa je norma že polna. Seveda ne doto; nič manj, če norme ne doseže. Z zakonom predpisano nagrado dobi v vsakem primeru.
Vajence pa so spodbudili s posebno nagrado še za kakovost. Vsakemu dajo poleg redne nagrade in »presežka« norme še po 500 dinarjev na" mesec. Če povzroči kakšno škodo, če na primer spusti zanke itd., ne dobi polnih 500 dinarjev, marveč nekoliko manj.
S tema ukrepoma so dosegli dvoje. 2e vajenec se trudi, da ne bi povzročil izmečka in se že v učni dobi uvaja v pro-
duktivno delo, spodbujajo ga k pridnosti in pazljivosti, kar je njim samim v prid. Tako se lahko ob koncu vajenske dobe vključi v življenje kolektiva in v proizvodnjo kot že povsem usposobljen proizvajalec.
V. .?.
Letovanje
mladih Jeseničanov
Letos je odšlo precej mladih Jeseničanov letovat k morju in v planine. Mladi člani telovadnega društva »Partizan« taborijo na otoku Krku, taborniki blizu počitniškega doma v Fazani pri Pulju, medtem ko mladi planinci preživljajo počitnice ob Bohinjskem jezeru.
Petdeset tisoč ton jekla
Nedavno tega je na Jesenicah iz nove, 70-tonske avtomatizirane Siemens - Martinove peči (ki so jo pričeli graditi lani) steklo prvih 60 ton jekla. Za gradnjo te peči so 'jeseniški železarji žrtvovali 400 milijonov dinarjev.
Nova Gorica
Direkcija jugoslovanskih železnic v Ljubljani je razmeroma v velik; nakladi izdala brošuro »Navodila za' osebno varnost pri delu na železnici«.
Iz Slovenjskih Konjic nam je tovariš Vinko Langerholc poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal tudi tole:
V Delavski enotnosti ste 3. julija 1958 objavili poročilo o prvem sestanku v uredništvu, razpravljali ste pa o novem načinu delitve dohodka. Zapisali ste »večina bo dobivala, manjšina pa vračala«. To je bilo v začeku julija, sredi julija pa je bil objavljen v 28. številki Urad. nega lista FLRJ pravilnik, ki določa v 17. členu, da se za prvo polleltje ne bodo izplačevale pozitivne razlike v dosedanjih akontacijah plač, prav tako pa ne bo treba tistim, ki so dobili preveč, ničesar vrniti. Ne vem, čemu je to dobro. Vprašujem se, kdo je oškodovan?
Naj se povrnem spet k poročilu o sestanku v uredništvu, naj ponovim spet stavek, da bo večina dobivala, manjšina pa vračala. Ker dobiva precej delavcev majhne prejemke, bi morali ta mesec prejeti 100 dinarjev več, morda celo tisočak. Vračali pa naj bi torej le tisti, kd imajo visoke plače. Sodim pa, če kdo zasluži, naj zaslužek tudi dobi. Tistim pa, ki so dobili preveč, naj bi odtegovali od prejemkov v prihodnjih mesecih in zadeva bi bila mnogo bolje rešena.
Druga stvar, o kateri mislim zapisati nekaj besed, je dodatni proračunski prispe, vek. Nekatere občine so ta prispevek vnesle v določenih zneskih v svoj proračun in seveda prav tako med dodatke. V naši občini so 'ga planirali za pet milijonov dinarjev, Preteklo je skoraj pol leta, preden sd bila objavljena pojasnila, kako naj bi občine predpisale ta prispevek. Ali ne bi kazalo take predpise (pa tudi druge) izdati že ob pričetku leta, da bi olajšali delo ljudskim odborom, delavskim svetom, zborom proizvajalcem, ki večkrat ne vedo, kako bi to ali ono uredbo oziroma pred pis izvajali, da ne bi bilo treba pozneje kaj popravljati.
To je torej kratek povzetek pisma tovariša Vinka Langerholca.
Res smo na našem prvem sestanku v uredništvu, na-, menjenem problemom osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah govorili o tem, da bo »večina dobila in le manjšina vračala«. Takrat je namreč veljal predpis 11. točke 92. člena pravilnika o uporabi kontnih planov gospodarskih organi-
zacij (Uradni list FLRJ štev. 22-58), Ta je določal, da gredo pozitivne ali negativne razlike, ki nastajajo osebnih dohodkov v dobro oziroma v breme delavcev. Te razlike Pa niso posledica boljšega ali slabšega dela, temveč nastanejo le na podlagi preračunavanja do sedaj izplačanih osebnih dohodkov in obračunskih prispevkov po novih osnovah. Zaradi tega so že ob uveljavitvi omenjenega predpisa mnogo menili, -da bi bilo primerneje tako1 nastale razlike likvidirati zgolj knjigovodsko. V spre-. menjenem 88, členu pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz o-sebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list štev. 28-58) pa je predpisano, da se zaradi tega preračunavanja za dobo Januar — junij 1658 nastale pozitivne razlike ne izplačajo delavcem, a se tudi ne zahteva, da bi kdo vrjiil negativno razliko. Vse razlike se likvidirajo v dobro oziroma v breme čistega dohodka, ki ga delavski svet določi za osebne dohodke delavcev. S tem je razveljavljena prejšnja ureditev, o kateri je bilo govora na omenjenem sestanku. Menimo, da je nova u-reditev po eni strani vendarle pravilnejša. Nastale razlike niso namreč rezultat dela, temveč zgolj posledica novega obračunavanja osebnih dohodkov in prispevkov. Zato ni res, da bi po prejšnji ureditvi dobili tisti z nizkimi plačami, vračali pa delavci z visokimi plačami. Nikomur nova ureditev ničesar ne odteguje; kar je zaslužil, je dobil v obliki a-kontacije. Dokončni obračun zasluženega osebnega dohodka pa bo tako šele ob zaključnem računu. Z novo ureditvijo tudi ni nihče o-škodovan, saj gredo vse razlike v prid oziroma v breme čistega dohodka gospodarske organizacije. Na podlagi novega obračuna akontacij in prispevkov za prvo polletje nastale pozitivne razlike ostanejo kolektivu in z njimi razpolagal delavski svet. Odpravljen je torej le prejšnji avtomatizem, ko bi nekateri dobili ne glede na to, ali so dejansko zaslužili ali ne, oziroma ko naj bi nekateri vračali, čeprav bi bila visoka akontacija rezultat visoke storilnosti. Delavski sveti bodo sedaj po lastni presoji najprimerneje uporabili morebitna večja sredstva, izkazana v obračunu Periodičen obračun je važen mejnik in ne bi škodovalo, če bi takrat čim širši krog
čianov kolektiva obravnaval gospodarjenje, dosežen dohodek ter njegovo razdelitev in uporabo.
K uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka pripominjate, da bi bilo potrebno zadevne predpise izdati vsaj v začetku leta in ne šele, ko je večina občinskih ljudskih odborov že sprejela odlok, naj ga uvede. Toda zakon o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev je bil objavljen že lani decembra, in si. cer v Uradnem listu FLRJ štev. 52 z dne 18. decembra 1957. V tem zakonu pa je tudi 12. člen, ki določa, da lahko občinski ljudski odbor predpiše za posamezne gospodarske panoge, za posamezne skupine gospodarskih organizacij ali celo za posamezne gospodarske organizacije kakor tudi za posamezne dejavnosti, da morajo plačevati dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. Torej je bilo že takrat jasno, kako se lahko ta prispevek vpelje, in da ni zamišljen le kot vir proračunskih sredstev, temveč je sredstvo, s katerim naj bi vali na višino doseženih in za izplačilo pripravljenih o-sebnih dohodkov. Toda mnogi niso verjeli, da naj bi ta občinski ljudski odbori vpli-prispevek neposredno posegel v delavčev osebni dohodek, dokler ni bilo v drugem odstavku 57. člena pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list FLRJ št, 12-58) ponovljeno, da se dopolnilni prispevek izloči iz osebnega dohodka. Ne predpis, temveč nezadostno razumevanje 12. člena omenjenega zakona je povzročile tečave, ki jih omenjate. Prav te težave in pojavi pri uvedbi tega prispevka dokazujejo, da sb občinski ljudski odbori važen faktor pri delitvi dohodka, da pa--, svojo odgovorno ekonomsko-poli-tično funkcijo uspešno in zadovoljivo opravijo 1©, če se jo ne lotijo enostransko, zgolj kot finančni organi z finančnega vidika in nič več. Z dopolnilnim proračunskim prispevkom ne bi bilo toliko težav, če bi ga ne uporabili le kot finančni vir, ne glede na višine osebnih dohodkov in na razmerja med njimi. Po omenjenem zakonu ta prispevek namreč prav to ne bi smel biti, za kar ga je večina občin uporabila. Zakon ni zgolj finančni predpis, temveč najprej ekonomsko-politični ukrep. To je zlasti razvidno iz njegovega prvega člena. Morda boste ugovarjali, češ da spet govorimo zelo načelno. Menimo, da ne, kajti če bi bilo konkretno ravnanje v skladu z načelno postavko tega prispevka, bi ne bilo tolikih težav pri njegovi uvedbi.
Nekatere misli in predlogi
k dosedanjim pogledom na priucevanje
NYLON, PERLON,
ENKALON, creppe-nylon
»
(Nadaljevanje s 1. strani) ljudi, kj nimajo primerne izobrazbe — kvalifikacije. Mesto kvalificiranega delavca zaseda 1457 zaposlenih, ne da bi imeli priznano kvalifikacijo, 1734 zaposlenih pa opravlja delo, kj zahteva polkvalifikacijo, le-te pa nimajo. Na drugi strani pa 92 absolventov metalurške industrijske šole ne opravlja svojega poklica, ker jim zatrjujejo, da nj prostih delovnih mest. V nekaterih tekstilnih podjetjih zasedajo odgovorna mesta v proizvodnji ljudje brez primerne kvalifikacije, mladi tehniki pa opravljajo manj važna dela. Vsi ti in nešteto drugih primerov dovolj jasno narekujejo, da moramo v delovnih kolektivih nujno pričeti s trajnim in sistematičnim po-
učevanjem. Nekateri menijo, da moramo mladini zagotoviti strokovne5 kvalifikacije le preko rednih strokovnih šol, To bj bilo seveda idealno, vendar je v sedanjih okoliščinah neizvedljivo, Mladina se zelo zanima za strokovno izobraževanje, toda ker šole često ne morejo sprejeti vseh prijavljencev, so le-tj primoran; stopiti v redno delovno razmerje in v podjetju iskati možnost za pridobitev kvalifikacije, V šolskem letu
nju so se razumljivo predvsem zavzeli za skladen razvoj strokovnega šolstva, tako kot je predvideno v osnovnih načelih šolske reforme. Posebno pozornost pa so posvetili priučevanju tudi zato, ker si precej nekvalificiranih mladih delavcev želi pridobit; kvalifikacijo, to pa se vsklaja s potrebami gospodarstva. Priucevanje ne bi smeli gledati -obrtniško«. Redno strokovno šolstvo in priuče-vanje morata omogočiti sle-
195S-57 so industrijske šole hememu, da bo lahko dosegel
c r-ir-o i a 1 zs 1 <-» 1 <5*30	A.. J • • • - • v « ,	. ,
Obrtništvo zaostaja
za ostalim gospodarskim razvofem
, Po štirih letih so v Zagorju spet odprli razstavo industrije, obrti in kmetijstva. Od zadnje razstave pa do letos je gospodarska dejavnost v zagorski občini precej napredovala. Letos bo industrijska proizvodnja narasla za 6% v primerjavi z letom 1957. Proizvodnja v obrti bo po predvidevanju narasla za 9%, kmetijska pa za 8%.
Na tej razstavi smo lahko opazili napredek industrijske, obrtniške in kmetijske proizvodnje. (Na žalost pa nismo nikjer opazili grafikonov oziroma tabel, ki bi obiskovalcem prikazali razne probleme s področja proizvodnje). V podjetjih zagorske občine pa so proizvajalne naprave že precej iztrošene, zato bi jih morali obnoviti. Nekatera podjetja so že lan: začela obnavljati strojne naprave. V
zadnjem času so v tej občini ustanovili tudi štiri nova pod. jetja, ki so se s kvalitetnimi izdelki v sila kratkem času uveljavila na trgu.
Na razstavi obrti, industrije in kmetijstva pa nismo dobili jasne podobe obrtništva v tej občini. Prav gotovo bomo morali v tej občini obrtniško proizvodnjo dvigniti na nivo splošnega gospodarskega razvoja. Ustanovili naj bi nove obrtne delavnice, zlasti delavnice, ki se bodo ukvarjale z drobno uslužnostno obrtjo, kajti le-te v tej občini precej primanjkuje.
Kljub temu, da je razstava žela uspeh, saj jo je obiskalo 8.000 ljudi, pa prirediteljem ni uspelo v celoti prikazat: življenja, dela in vse' gospodarske dejavnosti zagorske občine.	M. L.
sprejele le 1638 učencev, prijavilo pa se jih je 2441 ali skoraj 45 odstotkov več, kot so dopuščale realne možnosti. Prostih učnih mest za vajence v istem šolskem letu je bilo 5569, za uk pa se je prijavilo 7681 učencev. Zopet potrdilo, da obstoječi sistem strokovnega šolstva ne more rešiti problema. Prevzeti navedena in še druga znana dejstva in le čakati, kdaj bodo šole dale dovolj kvalificirane delovne sile, bi pomenilo ovirati naš nadaljnji gospodarski razvoj in v delovnih kolektivih podzavestno zavračati zaradi neznanja in nesposobnosti vse tisto, kar nam nudi sodobni tehnični napredek.
Dosedanje izkušnje proučevanja v nekaterih delovnih kolektivih so dale koristne rezultate. Ponekod z velikim navdušenjem ustanavljajo Centre za izobraževanje, čeprav njihov koncept še ni do kraja dodelan in ga bo praksa izoblikovala do kraja. Prizadevanja Zavoda za organizacijo dela in varnosti pri delu so zato izredno koristna in nujna. Ker imamo pred seboj nekaj izkušenj, različna mišljenja }n zahteve gospodarstva, je nujno in razumljivo, da je tudi organizacija LM izrekla svoje misli, ki so že'znane, vendar ne škodi, če še spregovorimo o njih. Nekaj smo jih že navedli. Na posvetova-
tudi najvišjo šolsko izobrazbo. To nas torej postavla pred dejstvo, da bomo morali v osnovi vsaj za nekatere panoge gospodarstva sprejemati v redno delovno razmerje le tisto mladino, kj si je pridobila osemletno splošno izobrazbo. V sistem priučevanja naj bi se vključevale le tiste z dokončano osemletko (redno ali dopolnilnimi izpiti), na tej osnovi pa naj bi se razvil poseben sistem industrijskega izobraževanja, ki bi omogočal, da si vsakdo na osnovi pridobljenega znanja s prakso pridobi najvišjo možno kvalifikacijo. Tako bi bili poti rednega in izrednega strokovnega izobraževanja vzporedni; razumljivo, da bi izredni študij trajal nekoliko dlje. To postavlja zahtevo po enotnih kriterijih za strokovne izpite in bj morale biti zahteve za sistem industrijskega izobraževanja enake kot v rednem strokovnem šolstvu; s tem bi
pri praktičnem priučevanju zahtevali večjo specializacijo. Organizatorji takega izobraževana bi morali ostati centri za izobraževanje v podjetjih, kandidati pa bi morali opravljati izpit za kvalifikacijo pred posebno komisijo pri občinskem ljudskem odboru, izpit za visoko kvalifikacijo pa pri ustreznem odseku srednje strokovne šole. Predlagali so še več stvari, ki bi jih kazalo upoštevati pri reševanju praktičnih problemov v strokovnem izobraževanju, Stališča in predloge omenjenega posvetovanja hod« posredovali Sekretariatu za delo LRS in Svetu z šolstvo LR Slovenije.
V merilu republike se različni organi, združenja in organizacije ukvarjajo s problemi strokovnega šolstva in strokovnega izobraževanja v celoti. Od tod tudi različna, doslej še nevsklajena stališča, ki vča- ■ ,sih celo ovirajo praktične ukrepe, ki bi jih.v skladu z načeli šolske reforme pričeli že realizirati. Zato bi bilo nujno, da bi tudi pri Sekretariatu za delo LRS ustanovili svet za strokovno izobraževanje kadrov v gospodarstvu z istimi nalogami, kot jih ima pred nedavnim ustanovljeni svet pri Zveznem izvršnemu svetu, Ta naj bi koordiniral delo vseh zainteresiranih na področju ■strokovnega šolstva in priučevanja v delovnih kolektivih.
M. R.
- DELAVSKA ENOTNOST —
Glasilo sindikatov Slovenije. — izdaja ItepuDiLšk.*, svet Zvezt sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — risk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljub-janL — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Čufarjeva ilica S, poštni predal 284. - Telefon uredništva 32-538, uprave t0‘046, skupni za uredništvo In upravo 32-03L	— Račno pn
Mestni hranilnici v LJ. 600-11/606-1-3-221.	- Ust ivliaja vsak
etrtek. „ Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stane •o dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev, četrtletna 240 dinarjev, polletna 460 dinarjev In celoletna ooo din.
AMETA V KART0NA2NI TOVARNI V LJUBLJANI
14
Ocena narekuj e naloge
Od 738 ljudi samo 18 v kultumo-prosveinih društvih — 280 delavcev pravi, da niso prosti
niti eno uro na dan...
SAŠI PEStUKl
Razveseljiva je novost, da skušajo vodstva naših tovarn z anketiranjem globlje prodreti v življenje svojih delavcev in nameščencev po odhodu z delovnega mesta, spoznati njihove socialne razmere, njihove želje in potrebe, zakaj od vsega tega je v veliki meri odvisna tudi storilnost posameznika in celotnega kolektiva. Kakor vemo, pa igra storilnost v gospodarstvu, posredno pa tudi ;">ri dviganju življenjske ravni sila pomembno, če ne celo odločilno vlogo.
Med redkimi slovenskimi podjetji, ki so že izvedla anketo o socialnih razmerah svojih ljudi, je tudi Kartonažna tovarna v Ljubljani. Izvedla jo je pravzaprav že lani proti koncu leta, statistični pregled, ki so ga sestavljali strokovnjaki izven tovarne pa je šele sedaj dokončno urejen — zato pa res temeljit in vsestranski. Zbrani podatki kažejo med drugim tudi na zelo kočljiva vprašanja, ki jih bo moralo delno rešiti samo. podjetje, delno pa družbeni organi, hkrati pa v precejšnji meri opravičujejo premajhno zanimanje delavcev zlasti za kulturno vzgojo in za kulturne dobrine.
Od 738 anketirancev, med katerimi je bilo 605 žensk, večidel deklet (povprečna starost 29- let), in 130 moških (povprečna starost 35 let), od tega 685 delavcev in 53 uslužbencev, jih je 333 odgovorilo, da si ne želijo izpopolniti ne strokovne ne splošne izobrazbe. Nekateri utemeljujejo svoje majhno zanimanje za. izpopolnjevanje s pomanjkanjem časa, spet drugi, da se težko uče in da zato nimajo veselja do učenja, nekaterim sta bolezen in starost vzela voljo do učenja, medtem ko 9,3% anketirancev sploh ni obrazložilo, zakaj si ne žele več izobraževati. Seveda ne smemo jemati statističnih podatkov kot verno podobo razmer, prav gotovo pa je precej grenke resnice v njih, le-ta pa ima seveda tudi svoje vzroke ...
Anketa je pokazala, da mnoge poročene žene, ki delaj j v t j tovarni, gospodinjsko delo tako obremenjuje, da jim ne ostane nič časa za lastni duhovni razvoj. Medtem ko je od neporočenih delavk in uslužbenk samo 14 odstotkov utemeljilo svoje majhno zanimanje za izpopolnjevanje s pomanjkanjem časa (pa čeprav jih precej pomaga svojim stanodajalcem v gospodinjstvu — in so brezplačne najemnice oziroma neplačane hišne pomočnice!), je po anketi kar 47,5% poročenih žena v časovni stiski. Prav to število jasno govori, kako nujno potrebno hi bilo izpopolniti mrežo uslužnost-nih podjetij, ki naj bi v prihodnje razbremenila delovne žene raznih zamudnih in utrudljivih gospodinjskih del. Mar ne utemeljujejo takile anketni podatki potrebe po ureditvi skupnih pralnic, krpainie itd. v okviru stanovanjskih skupnosti? Sicer pa to potrjujejo še drugi podatki. Med 405 delavci in nameščenci, ki so ” anketnih odgovorih navedli, da se žele izobraževati, bi se 20% neporočenih žensk rado splošno izobraževalo, strokovno 42,3%, v šivanju pa bi se jih rado izpopolnilo 32,3%, med poročenimi pa 10,3C/- splošno, 30,8% strokovno in 47,7% v šivanju. Verjetno pri vseh teh anketirankah, ki se žele seznaniti s prikrojevanjem in šivanjem, ne gre za kako posebno ljubezen do te obrti, ampak za to, ’da jim ne bi bilo treba plačevati dragih šiviljskih uslug. Torej se tudi v tem kaže potreba po ustanavljanju uslužnost-nih podjetij v okviru stanovanjskih skupnosti, ki bi to poceni opravljale.
Veliko večjo željo po strokovni izpopolnitvi kažejo moški. Med samci se jih želi .89,3% strokovno izobraževati, med poročenimi pa 94,8%, medtem ko si splošne izobrazbe želi 10,7% samcev in samo 5,2% poročenih. Na splošno pa kažejo neporočeni
veliko več zanimanja za nadaljnje izobraževanje kot poročeni. Od neporočenih moških se jih želi 68,3% izpopolnjevati, od deklet 61,3%, od poročenih moških 43,2%, od poročenih žensk pa samo 39,3%. Delno lahko to razliko opravičimo s tem, da so neporočeni ljudje še mladi, da imajo manj strokovnega znanja, zato pa tudi nižjo plačo, kar jih seveda tudi spodbuja k razširjanju obzorja. Verjetno pa to ni edini razlog.
OD 733 LJUDI SAMO 18 V KULTURNO PROSVETNIH DRUŠTVIH
Še o anketnih podatkih glede sodelovanja članov Kartonažne tovarne v raznih kulturno-pro-svetnih društvih. Samo 18 jih aktivno dela v igralskih družinah, pevskih zborih in drugih amaterskih umetniških skupinah, čeprav stanujejo večidel četrt ure do pol ure' od tovarne, se pravi v Ljubljani ali bližnji okolici.
Kje so vzroki tega? Anketiranci so samo posredno odgovoril na to vprašanje: 280 ali 37,9 odstotkov jih je izjavilo, da ob delavnikih sploh nimajo prostega časa, od preostalih 458 pa jih 120 pravi, da so manj kot eno uro prosti, 173 jih navaja, da so prosti eno ali dve uri, tako da jih je baje skupno le 165 (32,4 odstotkov) pros'!h tri ure ali več. Zal iz anketnih odgovorov ni razbrati, s čim se ukvarjajo po odhodu z delovnega mesta na primer tisti samski in poročeni moški, ki trdijo, da jim ne ostane niti ena sama ura dnevno za oddih.
Na vprašanje, kako preživijo prosti čas, so anketiranci navedli, da porabijo 42,8% prostega časa za branje, 25,6% za počitek, 12,4% za ogled filmskih predstav in 19,2% za drugo zabavo in šport. Teh podatkov smo lahko veseli, saj kažejo, da de-lav"i in. uslužbenci Kartonažne tovarne pridno posegajo po ča-
MALI JUBILEJ
Svoboda Lobnica-Smolnik ob peti obletnici
V soboto in nedeljo je Svoboda Lobnica - Smolnik praznovala 5. obletnico svojega obstoja. Na predvečer jubilejne slavnosti je v gasilskem domu v Lobnici nastopila dramska sekcija, v nedeljo dopoldne pa je bila najprej slavnostna seja, nato pa svečana proslava, ki so ji prisostvovali številni domačini in gostje. Po pestrem programu, ki sta ga izvajala moški pevski zbor in tambu-raški orkester, so , slavnostno razvili nov društveni prapor.
Ob tej priložnosti je o društvu spregovoril tudi njegov agilni predsednik tov. Ivan Buček. Društvo je bilo ustanovljeno v začetku 1953. leta, prvi pa mu je predsedoval delavec tov. Zidarič. Ob ustanovitvi si je društvo zastavilo za cilj, posredovati tamkajšnjim delavcem predvsem zdrave kulturne dobrine in jih pro-svetljevati. Sodeč po dosedanjih uspehih društva, ki nima lastnih prostorov in zato stalno gostuje v domu tamkajšnjih prostovoljnih gasilcev, je to svoje poslanstvo izpolnjevalo. V društvu, ki šteje več kot 200 članov in združuje predvsem
delavce in delavke in kmečke mladine, že od vsega začetka najuspešneje deluje dramska sekcija. Le-ta je do sedaj naštudirala že-15 dokaj zahtevnih odrskih del domačih in tujih pisateljev, mimo tega pa je sodelovala tuni pri 17 proslavah. Uspešno delujejo tudi tamburaška sekcija, moški pevski zbor, ki ga vodi požrtvovalni pevovodja tov. Knuplež, in šahovska sekcija, ki je odigrala že več meddruštvenih brzoturnirjev. Do nedavnega je uspešno poslovala tudi ljudska knjižnica, odkar je izgubila svoje poslovne prostore, se seveda ne more pohvaliti z uspehi. Društv.u tako materialno kakor moralno nenehno pomagajo tudi tamkajšnja industrijska podjetja, in sicer želejar-na, ruška tekstilna tovarna, gozdna __ uprava itd. Vsem . tem podjetjem je društvo zelo hvaležno ter pričakuje, da mu bodo še v prihodnje naklonjeni, zlasti zato, ker je vedno rado nastopalo pri raznih proslavah, ko se druge Svobode ndso odzvale vabilu, čeprav imajo lastne kulturno-prosvetne prostore..
sopisih in knjigah, kar jim seveda tudi širi obzorje.
Kljub temu, da ti podatki o kulturnem udejstvovanju oziroma želji po izobraževanju v Kartonažni tovarni niso najbolj razveseljivi, moramo dati vodstvu podjetja priznanje, da se je dokopalo do njih in ugotovilo, kaj bo treba najprej urediti, da bo članom kolektiva, podjetju in družbi v prid. Kakor sr. > zvedeli, sta delavski svet in upravni odbor že temeljito proučila rezultate ankete in bosta še ta mesec razpravljala o ukrepih, ki so potrebni, da se socialne razmere anketirancev izboljšajo in da se izpolni željn tistim, ki bi se radi strokovno in splošno izobraževali. Prav gotovo se bo po ureditvi socialnih razmer, pri ogroženih delavcih povečalo tudi zanimanje za izobraževanje in amatersko kulturno udejstvovanje.	Mariola Kobal
ADA ŠKERL (roj. 1924 v Ljubljani) je izdala zbirko pesmi »Senca v srcu«. Njena poezija se odlikuje po lepem izrazu in nežnem, ljubezenskem čustvovanju.
Dahnilo „ljubim“ je srce...
Vseeno je, a vem, da je bilo avgusta, ko tavala tam daleč, daleč sva smeje, kjer nama so v poljube dozorela usta, kjer »ljubim« tvojemu dahnilo Je srce.
Dahnilo »ljubim« je srce, kakor pred leti, ko v njem zamrla trpke žalosti je sled. Ljubezni tvoji se razprlo je kot cveti, ki soncu željno vdajajo se spet in spet.
Ko srcu je človeškemu sladko, najslaje, je ura konca in slovesa neizbežna.
Tako čez čas midva sva stala na postaji, med nama dolgo je bila le misel nežna.
Zdaj spet si tam, kjer sva oba bila avgusta in z mano te nemirno čakajo želje, da nama* spet v poljube dozorijo usta, da »ljubim« tvojemu dahnilo bo srce.
Pokroviteljstvo nad proslavo društva je prevzela železarna, kumstvo za novi prapor, ki so ga razvili ob tej svečanosti, pa je prevzela odbornica občinskega ljudskega odbora v Rušah in znana politična delavka tovarišica Berta Brumnova.
Na jubilejni proslavi so društvu čestitali tudi številna gostje za dosežene uspehe, ob koncu svečanosti pa je predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Joško Skilan podelil petim' najzaslužnejšim članom, med drugim tudi prizadevnemu predsedniku Pučku, lepo izdelane diplome. Mimo tega pa je vodstvo društva dalo najbolj prizadevnim članom pismena priznanja.
Lobnik, eden najstarejših aktivnih članov društva, ki je režijsko in igralsko usposabljal mlajše ljudi, zaradi bolezni ni mogel prisostvovati slavju, zato ga je obiskala veččlanska delegacija na domu ter mu poleg pozdravov izročila tudi posebno priznanje za njegovo delo v društvu v obliki diplome in mu zaželela, da čimprej ozdravi.	G. G.
Utrta pot do najvišje
izobrazb e
Naše strokovne šole so v prejšnjih letih nastajale v skladu s potrebami industrije po kvalificiranih kadrih, in so vzgojile kar lepo število kvalificiranih delavcev, mojstrov, in tehnikov, ki so opravili in še opravljajo pomembno delo pri izkoriščanju tehnike in pri dviganju delovne storilnosti, ki je eden glavnih pogojev za utrditev našega gospodarstva in za dvig življenjske ravni.
Vsekakor je to pozitivna stran našega strokovnega šolstva, žal pa ne manjka tudi negativnih! V samem organizacij-- skem sistemu šol kakor tudi stopenj šol je še precej nerešenih vprašanj glede njihove strokovnosti in pojmovanja. V bistvu namreč še zmeraj tako gledamo na strokovno usposabljanje kot pred vojno, ko strokovno šolstvo še nj bilo urejeno, mimo tega pa je bilo tudi drugače usmerjeno. Tako so se temeljne oblike starega šolanja ohranile vse do zdaj, pa čeprav v drugi podobi.
Spričo naglega razvoja predvsem v industriji m spričo tega, da smo napravili velik korak na vseh področjih človeškega udejstvovanja in da so v tem kratkem povojnem obdobju nastale velike ekonSm-ske, socialne ter duhovne spremembe, smo prisiljeni spremeniti tudi pouk, vzgojo in šolanje kadrov v širšem smislu besede.
Od tod tudi skrb z^ reformo celokupnega šolstva in prav posebno še za sodobnejši sistem izobraževanja strokovnih kadrov. Koliko nam je uspelo sestaviti ustrezen načrt z^ izvedbo reforme, je š? preura-njeno soditi. Temeljne naloge in smernice so že določene in so bolj ali man) jasno prikazane v osnutku novega šolskega zakona, katerega namerava zvezna ljudska skupščina sprejeti še letošnjo jesen.
Pri sprejemanju novega šolskega zakona in pri uresničevanju načrta o reformi šolstva nam pa mora biti predvsem jasno to, da reforma ,šolstva v celoti nima prav nobene druge naloge, kot da v šolskem in vzgojno-izobraževalnem sistemu upošteva velike spremembe v našem družbenem življenju.
Reformirana šola pa bo morala s svojo notranjo organizacijo, z vzgojnimi smotri, z metodami ter celotnim vzgojno-izobraže-valnim delom podpirati socialistični razvoj. Napačno bi pa bilo misliti, da bo reforma šolstva izvedena s samo organizacijo notranjega dela v ožjem smislu besede, to je z izmenjavo učnih načrtov in slično. — Učne načrte za različne šole smo namreč v povojnem obdobju že precejkrat spreminjali, vendar je ostal celoten sistem šolanja v glavnem tak, kakršen je bil. Tako so na primer ostale industrijske, vajenski in vse druge šole s praktičnim poukom, ki vzgajajo in pripravljajo kvalificiran kader za razne stroke, še vedno na stopnji osemletk, zato smo jih tretirali — tako kot pred vojno — le kot dopolnjevalnice obveznega šolanja, kar je bilo očitno tudi v nazivu »nižje strokovne šole«. Le tehnične in njih podobne šole so imele to srečo, da so se že pred desetletji uvrstile med srednje šole in na tej stopnji tudi ostale. Za šolanje visokokvalificiranih kadrov, kakor mojstrov, delovodij, visokokvalificiranih delavcev, pa še nismo našli pravega mesta v šolskem sistemu, zato jim ne priznavamo popolne srednješolske izobrazbe, pa čeprav opravljajo važno in mnogokrat celo vodilno funkcijo v naših podjetjih.
Dosedanji šolski sistem je namreč poskrbel samo za aka-demskogimnazijsko šolstvo, ki je doslej zavzemalo centralno in vodilno mesto. Edino ta tip šole je namreč odpiral mladini pot do najvišje izobrazbe. Kdor ni imel sreče, da bi obiskoval gimnazijo in univerzo in se je izpopolnjeval samo v strokovnih šolah, ki so bile do nedavnega še družbeno in pedagoško manjvredne ter podrejene, je le s težavo napredoval in je imel kaj malo perspektiv za nadaljnji razvoj.
Na vseh šolah srednjega in višjega tipa so zahtevali le gimnazijsko spričevalo in povpraševali po uspehu v gimnaziji, pa čeprav so nekateri učenci absolviralj to ali ono šolo s praktičnim poukom. Uspeh na tem ali onem delov-
nem področju, ; strokovno ter teoretično znanje in starostna zrelost torej v starem šolskem sistemu niso zadostovali za nadaljnje strokovno izpopolnjeva- 1 nje ter napredovanje.
KAJ NAM OBETA NOVI ŠOLSKI SISTEM?
Po obvezni osemletni šoli, ki bo v vsej državi organizirana po enakih načelna in bo nudila mladi generaciji snovne splošne izobrazbe in družbene vzgoje ter do neke mere razvila delovne sposobnosti, bo mladini odprta pot v najrazličnejše' šole. (Na področju Slovenije bomo v skladu s tem že z novim šolskim letom uvedli nove učne načrte za četrti in peti razred osemletk.)
Torej ne več v dopolnjeval-nem šolanju v okviru osemletke, temveč v nadgradnji oziroma, bolje rečeno, po dovršeni osemletki se šele začne široka mreža raznih tipov šol. Med njm so vse strokovne šole in gimnazije. Ta mreža bo morala zagotoviti družbi strokovne kadre za vse sodobne dejavnosti. Istočasno bodo vse te šole dolžne posredovati mladini takšno splošno in stroko-v-no znanje, da se bo po končanem šolanju uspešno vključila v poklic, za katerega se je odločila in se tudi pripravljala nanj, vendar bi bilo to premalo. Novi šolski sistem nam obeta še veliko. več. V vseh teh številnih šolah vajenskega in industrijskega tipa ter v šolah s praktičnim poukom kakor tudi v raznih tehniških ter ekonomskih šolah bo uveden takšen sistem šolanja (obveznega ali neobveznega), da bodo vsi tisti, ki bodo želeli nadaljevati šolanje na višji stopnji, dobili osnovno znanje, ki je potrebno za' nadaljnje izpopolnjevanje in napredovanje v stroki.
Jasno je, da bo v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki je nekako zaokrožen, elastičen in kontinuiran, imelo tudi izobraževanje odraslih res važno vlogo. Kajti le z
redno šolsko potjo in hkrati s šolanjem odraslih (tečaji, seminarji, individualni študij, dopisni študij itd.) bomo odprli pot navzgor vsem, vendar ne samo formalno (kakor doslej). Delovnim ljudem bomo dejansko omogočili, da se bodo usposabljali v stroki ter jim omogočili izobraževanje v višjih šolah. Seveda se moramo zavedati tudi tega, da bodo šli po tej poti le absolventi rednih šol oziroma strokovnjaki na delovnih mestih, ki bodo med šolanjem oziroma pri delu pokazali zanimanje in voljo'ter sposobnosti za šolanje na višji stopnji.
Prav z uvajanjem novih možnosti za izvenšolsko izobraževanje na ravni rednih šol, ko bo kandidat lahko dosegel kvalifikacijo katerekoli stopnje, ter z uvajanjem neobveznega študija v rednih šolah razširjamo izobraževalno bazo in ustvarjamo nove izvore za rekrutiranje sposobnega strokovnega kadra iz same proizvodnje oziroma prakse. V tem pa je ■tudi bistvena in glavna sprememba, ki jo vnašajo reformirane strokovne šole v šolskem sistemu.
Kako bomo vse to realizirali, bo seveda odvisno tudi od tolmačenja novega šolskega zakona in od resnosti tistih, ki bodo izvajali reformo. Vse kaže, da se bomo morali v Sloveniji otresti raznih zastarelih pojmovanj o šolstvu.
Tud; izkustev drugih držav z napredno industrijo ter šolstvom ni zanemariti, saj so v mnogočem bolje in pravičneje rešile vprašanje šolanja delovnega kadra kakor mi.
Čeprav novi osnutek o reformi šolstva pravi, da moramo reformo šolstva pojmovati kot trajen in živ proces postopnega in premišljenega pre-rojevanja šol ter vzgojno-izo-braževalnih smotrov, sem mnenja, da je treba nekje le začeti. Zato pričakujemo od prosvetnih organov . skorajšnjih pobud in napotkov v tej smeri.
Karel Kos
Izobraževanje odraslih v Skandinaviji
Mednarodna konferenca v Skoldinge
Z nepretirano modernim avtobusom se vozimo skozi švedsko pokrajino in skozi mesta, katerih hišice so vse kot nove, vse svetlih barv v Zelenih, modrih, rumenih, rdečih in sivih odtenkih. Od daleč so te hišice kakor igrače, ki so jih otroške roke sestavile v mesta iz raznobarvnih delov novoletne kockanice.
Ponoči so kraji in mesta bogato razsvetljena z neonskimi lučmi, od zgoraj pa jih zavija svetloba belih noči v prividno mehkobno sanjavost.
Ko sem se kasneje potepal po Skandinaviji še preko polarnega kroga, po krajih polnočnega sonca, sem včasih iz nočnega vlaka
Pravice Jan/: ni k
cele ure strmel v ta mesta in mesteca, na katera še nikdar niso padale bombe iz jeklenih mrtvaških ptičev ...
JEKLO je eden najpomembnejših švedskih izvoznih artiklov ...
Izjemno visoka kakovost švedskega JEKLA je ena izmed najpomembnejših opor švedske nevtralnosti...
Povabili so nas, da si ogledamo eno od Švedskih jeklarn.
JEKLARNA V HALLEFORSNASU
Na pogled skromna, neugledna, nerepre-zentativna, brez arhitektonske reklame »po-temkinski vasi«, prostorninsko celo dokaj stisnjena, s precej majhnimi »kvadratura-®i«. Res je, kot da so ljudje v njej stisnjeni ■ned stpne, trušč in soparo.
Tu nastaja ena izmed visokokvalitetnih vrst po vsem svetu znanega švedskega jekla. Roke in možgani so vajeni, zanesljivo poznajo svoj posel brez zagnane hlastavosti in prehitevanja. Tudi tu nisem videl delavca brez rokavic... Zaradi mehanizacije vse bolj pada število nesreč pri delu, že zdaj jih je manj kot drugod. Delajo sedeminštiride^et ur na teden, čez dve leti pa bodo prešli na petinštirideset ur. — Toda: prvi zdravnik je oddaljen celih petdeset kilometrov! Pravico do pokojnine si pridobe šele, če delajo do šestdesetega leta starosti, enako moški kot ženske.
V jeklarni: 700 delavce' , v kraju: 4000 prebivalcev — štirideset študijskih krožkov, razni ciklusi predavanj, dopisne šole, strokovni tečaji v Stockholmu .. .
Nato se — po končanem delu in ogledu ob COFF-EE PARTY razgovarjamp z delavci, z zastopniki občine, sindikalisti, političnimi funkcionarji... Vprašanja dežujejo ... časa je premalo.
Kljub jasnim odgovorom marsičesa ne razumemo. Z mano tudi nekateri drugi »Evropejci«....
* * *
Sekretar angleškega Nacionalnega inštituta za vzgojo odraslih, E. M. HUTCHINSON obravnava svojo temo:	INTERNATSKA
VZGOJA ODRASLIH V SPREMINJAJOČI SE DRUŽBI.
Vsaka družba se zgodovinsko spreminja Ta sprememba, ki se kaže tudi v posameznikovem življenju, nujno zahteva vzgojo odraslih. Vzgoja odraslih naj usposobi može in žene, da bodo svoje življenjske izkušnje v
spreminjajoči se družbi razvijali in uveljavljali.
Menim, da se švedske in danske Folkhigh-schools direktno ne ukvarjajo z vzgojo odraslih v zgoraj omenjenem smislu.
Družben premik (sprememba) se kaže v treh vidikih:
1.	V rastoči naglici tehnološkega razvoja:
a)	mesta se večajo, čut za skupnost popušča;	,
b)	avtoriteta je centralizirana v nekaj rokah;
c)	tehnologija zahteva dolgo in specializirano izobrazbo.
2.	V možnostih, ki jih nudi »prosti čas«:
a)	delovni čas je krajši, človekova življenjska doba se daljša.
3.	V učinkovanju tega premika (spremembe) na našo zavest:
a)	človek, vprašujoče bitje, še nima odgovora na vprašanje o začetku in koncu, razen tistega iz mitologije in vere v razodetje resnice. Vendar splošno opažamo, da so nova odkritja razvrednotila mitologijo in religiozno verovanje;
b)	človek v svetovju je postal manjši, njegova odgovornost za našo Zemljo pa se je povečala;
c)	zdaj vemo, da tudi »neuporabna« znanost daje sicer nepredvidene, toda trdno določene praktične rezultate.
Samo vzgoja -v mladostnem obdobju ne zadošča. Zakaj kljub temu dejstvu vzgoja odraslih ne more zajeti širših razmer?
Splošni problemi današnjega dne, ki so posebno pomembni v vzgoji odraslih, so po mnenju E. M. Hutchinsona naslednji:
1. Dobrine so neenako razdeljene po svatu, tzxesar se rode »napetosti*.
v. Naš odnos do družbenih sprememb je lahko odnos s tradicijami zvezanega človeka ali pa odnos človeka, ki vidi novosti in spremembe.
?. Moč konservativnih tokov je še krepka.
Ce spoznamo, da so družbene spremembe nujne, potem morajo ljudje no^ih nazorov pomagati onim, ki so vezani na tradicijo, da si pribore določen odnos do teh družbenih sprememb.
Internatske vzgojne inštitucije za izobrazbo odraslih so važne, vendar samo to ne zadošča. Večina odraslih prebije le kratek čas v internatskih vzgojnih ustanovah, čeprav je res, da tudi ta, časovno omejena vzgojna možnost lahko prispeva k osebni orientaciji. To osveščanje seveda posameznik najlaže doseže v določeni vzgojni skupnosti.
Ta skopo podan skelet razpravljanja E. M. Hutchinsona morda le daje nek vpogled vsaj v smer in vsebino predavateljevega koncepta. Tu ni prostora, da bi se podrobneje spuščali v njegova izvajanja. Značilno pa je bilo to, da so bili udeleženci konference ob tem predavanju izredno rezervirani in hladni in da je diskusija obšla vse njegove bistvene teze. Pač pa je Angleževo predavanje posredno sprožilo dokaj razgreto, pa zato manj koristno PING-PONG diskusijo o demokraciji nasploh.
Ob rahlo povišani temperaturi so se nekateri opogumili celo do zelo sumljivih dognanj. Tako je neki zastopnik razlagal, da je treba gledati na sisteme izobraževanja odraslih v nekapitalističnih državah kot na inačico nacističnega hitlerjanskega vzgajanja in potegnil drzno vzporednico med umetniško pomembnostjo Goebelsovih filmov (ki so bili po njegovem tudi velike umetnine!) in med nekimi umetniškimi stvaritvami v deželah »nedemokratičnega« sveta.
Spet drugi je pojasnjeval situacijo v ko-
munističnih diktaturah za železno zaveso (tudi na našo državo je gledal skozi zaveso), kjer je vzgoja odraslih izključno v službi režima, v službi ideološke in politične propagande.
Tretji je logično izpeljaval iz predpostavke, da so tam nekje kriminalni režimi in zato je seveda tudi vzgoja in celo umetnost, ki jo v službi teh kriminalnih, ubijalskih režimov — kriminalna... in tisti, ki jo izvajajo... in tako dalje.
Seveda so bili tudi drugi, treznejši in ob-jektivnejši glasovi. Tako je neki zastopnik v rahlo zbadljivem humorju ugotavljal, da v »svobodnih« demokracijah eksistira tudi tako imenovana »nesvobodna« propaganda, da tudi »nai na Zapadu« slepimo in varamo bralce s časopisjem, v katerem ni resnice, da zapad-na propaganda ni nič milejša od komunistične, čeprav »jo delamo morda za boljšo stvar«, priznajmo pa le, da tudi pri nas ni demokracije, da tudi mi vsiljujemo ljudem določeno miselnost.
In spet diskusije o demokraciji — z večjimi ali manjšimi plašnicami, s širšo ali oži« »svobodo«.
V tej diskusiji sem bil prisiljen poseM dvakrat v to zmedo, prvič ob »nacistični umetnosti« in nekih primerjavah, pri čemer je bilo treba sneti železno zaveso z oči nekaterih sicer zelo ljubeznivih diskutantov, in drugič ob vprašanju svobodnih in nesvobodnih demokracij, ko je bilo treba pojasniti situacijo naše države v mednarodnih odnosih, nekatere naše dragocene izkušnje z nacizmom v zadnji vojni in osnovne elemente naše realne demokracije.
* * *
Sele pozno popolnoči se je umirilo besedovanje po raznih sobah. Oči so tedaj prav rade ugasnile v spanec.
Od zgoraj pa je na trave, na mesta, na jezera fti ljudi spet lila mirna svetloba belih noči.	(Se nadaljuje)
O &OLSKIH UČBENIKIH
KRIZNI OGENJ
V izdajanju šolskih knjig je več ozkih grl
K
. *
Menda je ni stvari, ki bi ob pričetku šolskega leta, pa tudi kasneje, bolj jezila starše (po vsej verjetnosti pa še šolnike), kakor so učne knjige. JZdaj te ali one ne dobe, spet drugič jo kupijo, pa kasneje zvedo, da so vrgli denar proč, ker bo v kratkem izšla nova, popravljena izdaja ... Previdnejši sicer povprašujejo po trgovinah z učili, ali bodo veljavne knjige, ki so naprodaj, po navadi pa dobe takele odgovore: Upajmo da ali: Verjetno bodo. Če vprašajo, kdaj bo moč dobiti ponatise, pa: Najbrž kmalu ali: Ne vemo...
Seveda pade potem marsikatera grenka na račun založnikov šolskih knjig in njihove založniške politike. Toda vse to kaj malo zaleže. Šolska mladina, od tiste, ki obiskuje obvezno šolo in razne strokovne šole, pa do študentov raznih fakultet, ostaja krajšo ali daljšo dobo brez glavnega učnega pripomočka.
OZKA GRLA
V gospodarski proizvodnji po navadi govorimo o enem samem ozkem grlu, ki zavira delo in zmanjšuje delovne uspehe. Pri proizvodnji učnih knjig pa so kar tri taka grla: sestavljavci učbenikov, strokovni ocenjevalci predloženih rokopisov za učbenike in tiskarne.
Sestavljanje šolskih učbenikov ni lahka stvar, zlasti če jih je treba zaradi novih gledišč na dogodke ali zaradi velikega razvoja znanosti na novo sestaviti. »Po liniji najmanjšega odpora« se torej sestavljavci učbehikov raje lotijo takega dela, kjer se lahko poslužujejo gradiva iz starih učbenikov in kjer obravnava snovi ni problematična. Posledica tega je, da nam primanjkuje predvsem učnih knjig za družbene vede, ki pa bi jih glede na novo vlogo šolstva najbolj potrebovali.
Samo en primer: za gimnazijo (bivši višji razredi) sploh ni zgodovinskih učbenikov. Prvi razred (bivši peti razred) jo bo dobil šele sredi leta, vsi višji razredi pa bodo ostali brez njih. In ne samo letos! Če bo šlo po sreči, bosta izšla zgodovinska učbenika za drugi in tretji razred (bivši šesti in sedmi razred) čez eno leto, medtem ko zgodovine za četrti razred (bivši osmi), ki naj po učnem načrtu daje vpogled v sodobno družbeno dogajanje, še najmanj dve leti ne bo. (Samo mimogrede: lani so se v sedmih razredih posluževali pri zgodovinskem pouku knjige za četrti razred in je bilo samo od profesorjev odvisno, koliko so dopolnili to učno snov!) Mislim, da je vsa komentar odveč, kako potrebne bi bile te knjige. Zaradi tega pa samo mladina potegne krajši konec.,
Ta izgovor pa ne velja na primer za berila, ki naj bi jih uporabljali v vseh razredih nove gimnazije. Kakor smo zvedeli, se je Mladinska založba že pred dvema letoma dogovorila s predstavniki republiškega sveta za šolstvo, da jih bo izdala, brž ko jim bodo — po dogovoru — preskrbeli in poslali rokopise. Zal še zmeraj čaka nanje, čeprav je take učbenike vendarle precej laže sestaviti kakor na primer zgodovinske.
Izgovor ne velja tudi za matematične učbenike za gimnazije (bivši šesti in osmi razred). Toda v tem primeru niso krivi sestavljavci, ker gre samo za ponatis, marveč tiskarpe. Rokopis Aritmetike in algebre za novi II. razred je uredništvo DZS že pred 21 meseci oddalo tiskarni Ljudske “ pravice, rokopis podobne knjige za novi IV. razred pa pred 17 meseci, se pravi, da ležita oba tam že skoraj dve leti. Gre mar za nerazumevanje? V tem primeru tega ne bi mogli trditi. Stavek za matematične učbenike je zapleten in zahteva posebno stavčno gradivo, ki ga tiskarna Ljudske pravice ni imela več, kupiti pa ga ni mogla zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Sicer, pa ne doživljata take usode samo omenjeni knjigi: gimnazijski učbenik Osnove opisne geometrije čaka že 14 mesecev v isti tiskarni, Trigonometrija pa 13 mesecev. Rokopis Fizike III (za novi "etrti
Kulturna društva italijanske manjšine
V koprskem okraju delujejo tri kulturna društva italijanske manjšine. Vsa štejejo precej članov in so tudi delavna ter imajo v glavnem dobro opremljene prostore. Koprsko' društvo ima dramsko, glasbeno, baletno in folklorno ter izobraževalno sekcijo. V minul; sezoni je to društvo pripravilo '7 prireditev in 5 predavanj. — Izolsko društvo pa ima dramsko, glasbeno, reaitacdjsko in izobraževalno sekcijo. V minuli 'sezoni so tu pripravili kar 18 prireditev in 8 predavanj. Piransko društvo ima prav tako dramsko glasbeno, recita-cijsko in izobraževalno sekcijo. Tu so pa imeli 3 nastope in 9 predavanj. Vsa ta društva imajo tudi lepe knjižnice; knjižnica v Kopru šteje 800 knjig, v Izoli 1743, v Piranu pa 562 knjig
razred gimnazije), ki je doslej sploh ni bilo, vrhu tega pa edina obravnava jedrsko energijo, je ležal 17 mesecev v Kopru, potem je vodstvo tamkajšnje tiskarne sporočilo založniku, se pravi Državni založbi Slovenije, da je stavek prezahteven in vrnilo rokopis. Zdaj ga je prevzela Gorenjska tiskarna v Kranju. Upajmo, da so ga vsaj tam pred prevzemom naročila temeljito pregledali in ugotovili, da jim tiskanje ne bo delalo preglavic, sicer se utegne zgoditi, da bo če kako leto ali dve priromal rokopis nazaj s podobno pripombo kakor iz Kopra. Jedrska fizika kajpak vseh težav ne bo upoštevala ih tako bo knjiga zastarela, še preden bo izšla ... Rokopis Anorganske kemije (spet za gimnazije, ubogi gimnazijci, če ne znajo steno-grafirati!) je v Celjski tiskarni že 18 mesecev. Kakor pravijo, ga niso mogli izdati zaradi orožnih vaj (?).
Kaj storiti, da vsaj tiskarne ne bodo zavirale izdajanje učbenikov, pa je še nerešeno vprašanje, ki seveda terja temeljite obravnave in čimprejšnjih ukrer pov. Ni novost, da so tiskarne preobremenjene, ' da tudi naš periodični tisk izhaja z redno zamudo prav zaradi tiskamiških težav, da leže rokopisi leposlovnih in celo znanstvenih knjig mesece in mesece v tiskarnah in da si založniki ne upajo ničesar reči zoper to, ker bi jih lahko dobili nedotaknjene nazaj... Tiskarnam namreč zaradi tega ne bi zmanjkalo dela, saj si naročniki za manjše storitve, ’. i zaradi visoke naklade več vržejo, kar podajajo kljubo. (Priznam, da je to samo ena plat zvona!)
OCENJEVALCI UČBENIKOV IN PONATISI
Ozko grlo pri izdajanju učbenikov pa je tudi tam, kjer bi ga najmanj pričakovali — na republiškem svetu za šolstvo. Kakor vemo, so bili doslej pobudniki za izdajanje šolskih knjig naše knjižne založbe. Te so preskrbele pisce in predložile svetu za šolstvo rokopise v pregled in odobritev. Ta jih je izročil strokovnim ocenjevalcem (po navadi ne samo enemu), ki so jih ali odobrili ali pa zahtevali kake popravke, nakar jih je svet uradno potrdil in vrnil založnikom. Ves ta postopek je trajal včasih tudi več mesecev, po izidu učbenikov pa je kar deže-
Pred devetdesetletnico slovenskega tabora na Kalcu pri Pivki
Študentje pivške občine že letos razmišljajo, kako bi pripravili proslavo 90-letnice slovenskega tabora na Kalcu pri Pivki, ki bo prihodnje leto. Organizirati nameravajo kulturni teden. Prireditve, ki naj bi se vrstile ves teden, bj zaključili z velikim zborovanjem.
»Metež« v Zagorju pri Pivki
V Zagorju pri'Pivki je delavna igralska družina zaključila sezono z Budakovo dramo »Metež«, ka sta jo režirala in oskrbela tudi sceno zanjo Makovec in Silvo Fatur.
valo pripomb, kaj vse ni v redu in kaj vse bo treba popraviti. Od tod skoraj vsako leto nove, predelane izdaje. Za predelavo pa avtorji niso dobili več honorarja, kakor če bi učbenik v ce-foti ponatisnili. Pripomba se mi zdi na mestu zato, ker nekateri menijo, da avtorji zaradi honorarjev predelujejo prvotne rokopise. Ce bi torej ocenjevalci republiškega sveta za šolstvo temeljiteje in vestneje opravili svoje delo in nekoliko pohiteli, bi se zamude pri izdajanju , učbenikov prav gotovo skrajšale, mladina bi lahko uporabljala v šolah tudi stare knjige in staršem ne.bi bilo treba vsako jesen .tako globoko seči v žep pri nakupovanju šolskih knjig.
Ali je kaj upanja, da se bodo stvari le uredile? O tem pa prihodnjič.
M. Kobal
Med dva dni trajajočim festivalom graditeljev avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, ki je bil minulo soboto in nedeljo v Novem mestu, so brigadirji priredili tudi razstavo lastnih slikarskih del, ki je pritegnila mnogo občudovalcev.
GLEDALIŠKI AMATERJI NA HRVATSKEM
Glavna odlika - pomoč
Sodeč po dosedanjih uspehih, imajo gledališki amaterji v sosedni republiki najboljšo organizacijo v državi. Njihov Savez amaterskih kazališta Hrvatske združuje. 45 amaterskih gledališč, 120 stalnih družin in nad 1000 občasnih skupin. Letno priredijo več ko 7000- predstav in obiskovalcev imajo preko 180.000. Povedati moramo, da imajo amaterska gledališča za razliko od drugih igralskih skupin vsaj štiri premiere na leto, zagotovljene prostore za delo, primerno denarno pomoč s strani okrajnih ljudskih odborov in nekaj plačanih sodelavcev, predvsem upravnike in tehnično osebje. Ta amaterska gledališča opravljajo marsikje malone funkcijo poklicnega gledališča, se pravi, da so žarišče gledališkega življenja na svojem področju. Seveda s tem še ni rečeno, da igralci-amaterji prejemajo za svoje gledališko delo honorarje ali da bi si lastili strokovne kvalitete poklicnih gledaliških ljudi.
Savez usmerja .svoje delo predvsem preko teh petinštirideset amaterskih gledališč. Leta postajajo vse bolj in bolj centri amaterskega gledališkega snovanja v svojih okrajih in usnešno pomagajo ostalim gledališkim družinam. Ta pomoč se kaže predvsem z gostovanji in s servisno službo (kostumi, šminke, dramski teksti, lasulje), ki je ponekod razvita že do zavidljive višine. Tako na primer v delavnicah amaterskega gledališča v Vinkov-cih izdelujejo za sosednje dramske družine scenske rekvizite in jim opremljajo odre s svetlobnimi in akustičnimi napravami. Marsikje pripravljajo za amaterje-začetnike posebne tečaje in organizirajo z njimi kritične pogovore o posameznih predstavah. Režiserji šibkejših dramskih skupin hodijo v amaterska gledališča po nasvete glede izbire del in inscenajcijske izvedbe.
Razumljivo je torej, da posveča vodstvo Saveza največ skrbi prav amaterskim gledališčem. Neprestano jih obiskuje tajnik Saveza,- s katerim rešujejo organizacijske in programske probleme, obenem pa skrbijo zanje posebne komisije, ki usmerjajo repertoarno in kadrovsko politiko. Njihove predstave obiskuje stalna ocenjevalna komisija, ki izbira najboljše uprizoritve za vsakoletni festival na otoku Hvaru.
S tem seveda ni rečeno, da skrb Saveza velja samo amaterskim gledališčem, ki so se
V petih mesecih izposojenih 7290 knjig
Ljudska knjižnica v Piranu se ponaša z dokaj lepimi uspe hi, ki iz leta v leto rastejo, To dokazuje že skromna primerjava: letos od januarja do maja je izposodila za 12 odstotkov več knjig kot lani v istem razdobju. Letos so bralci v tem času prebrali 4918 leposlovnih knjig, 2237 mladinskih, 71 političnih in 64 poučnih, to knjig.
Knjižnico obiskujejo večidel šolarji. Seveda so redni obiskovalci knjižnice tudi delavci, nameščenci, gospodinje in upokojenci. Verjetno bj knjižnica lahko štela še več obiskovalcev, če bi imela čitalnico. Marsikdo * bi rad posedel v njej, prebral časopis, revijo, in morda tudi knjigo. Se posebno bi bila potrebna čitalnicat ker ima knjižnica nekaj redkih dragocenih knjig, ki jih bralci ne smejo odnesti domov, v čitalnici pa bi jih lahko brali.
Piranska ljudska knjižnica izposoja tudi knjige manjšim knjižnicam prosvetnih društev. Ta zamisel je hvale vredna. V Sečovljah so na primer že dvakrat dobili iz piranske knjižnice po 60 knjig za tri do štiri mesece.
Nova galerija
Janez Bernik spada v našo najmlajšo generacijo slikarjev. Rodil se je 1933. leta v Ljubljani, akademijo pa je končal 1955. leta. Nato je obiskoval še dve specialni šoli — slikarsko in grafično. Razstavljal je v Ljubljani, Zagrebu, Dubrovniku, v Mehiki. Ameriki, Južni Afriki in Rusiji.
JANEZ BERNIK — »TRZNI DAN«
»Tržni dan« je jedkanica. Predstavlja žene, ki se vračajo s tr»a s praznimi košarami na glavah. Motiv je sicer vezan na doživetje, toda slikar se je od njega zelo odmaknil — ustvaril je nov svet, ki je za marsikoga nerazumljiv. Niti ni točno nakazal kraja niti noše, ampak si je dovolil v vsem popolno svobodo. Celo v ženskih telesih je iskal nove oblike.
Pri slikanju z barvami, ima slikar na razpolago vso barvno skalo in njene odtenke, pri grafiki pa mora to soglasje ali kontraste ustvarjati samo . s svetlobo in senco oziroma z belo in črno barvo. Tudi
»Tržni dan« je grajen tako. Avtor tega dela je skušal ustvariti barvne kontraste tako, da je žene, ki tvorijo nekakšen pravokotnik v sredini lista, razčlenil v manjše ritmične oblike in jih po občutku različno obdelal, prav kakor da bi iih barvat z različnimi barvami. Te »barve« je upodobil celo s kaligrafskimi elementi. S kontrasti bele in črne barve (kar se lepo .vidi na košarah) pa nam je hotel podati tudi občutek prostora, ne v perspektivi, ampak v ploskvi. Tako je od prvotnega doživetega motiva ostalo prav malo, samo toliko, kolikor je nujno potrebno za spoznavanje dogodka.
že uveljavila. Najboljši dokaz za vsestransko pomoč so tečaji in seminarji, ki jih je Savez organiziral v teku svojega dveletnega obstoja. Dosedaj so imeli 55 tečajev in seminarjev, ki jih je obiskalo nad dva tisoč udeležencev. Večina jih je bilo iz krajev, kjer je največja stiska za kadre. Ugotovili so, da 70 °/o tečajnikov aktivno dela na terenu, kar je vsekakor lep uspeh. Posebno spodbudne so za manjše igralske skupine lokalne revije amaterskih predstav, ki so običajno povezane s posvetovanji o amaterskem gledališkem delu. Te revije zmerom oživijo več novih gledaliških družin in dvigajo kvaliteto že obstoječih.
Poleg strokovnih komisij in amaterskih gledališč uporablja Savez za izpopolnjevanje svojega poslanstva tudi komisije za gledališke amaterje pri okrajih in občinskih prosvetnih skupščinah. Te komisije skušajo kar najbolj razvijati gledališko življenje na svojem področju in so zato v najtesnejši zvezi z množičnimi organizacijami na terenu in s poklicnimi gledališči. Vrsta tečajev, seminarjev, novih gledaliških družin in servisov so zasluga omenjenih komisij.
Posebna skrb Saveza velja repertoarju. V vsaki številki revije Kulturni radnik, ki jo izdaja Prosvjetni sabor Hrvatske, izide za amaterje primerno odrsko delo. Poleg tega razpisuje Savez natečaje- za originalna dela in za prevode dramskih del, ki ustrezajo pogojem amaterskega dela. Ker je tisk dramskih tekstov še vedno otežkočen, snujejo založbo, ki bo tiskala predvsem odrska dela za amaterje. Dandanes igrajo največ domače pisce, kot so Sterija Popovič, Marin Držič in Branislav Nu-šič, od sodobnih pa Hadžič Subotič in Matkovič. Tuji dramatiki so zastopani predvsem s Čehovim in Molierom, manj z Benedettijem, Nicodemijem in Priestle.vem. Amaterska gledališča igrajo običajno manj domačih del kot druge gledališke družine.
Sicer pa tarejo hrvatske gledališke amaterje podobni problemi kakor naše: še vedno se jim vriva v program slaba, brezvredna dela, še vedno je v zabavnem delu repertoarja velika revščina . in burkaštvo najcenejše vrste. Kljub vztraj-
nemu trudu, da bi vrste amaterjev razširili, je še marsikje ukoreninjena miselnost, da je predstava začetek in konec amaterskega dela, da je publika eno in izvajalci drugo, da koncertne izvedbe dramskih del niso primerne za amaterje, še manj pa recitacijski in literarni večeri, da je za amaterje »tako in tako vse dobro« in lahko zmašijo-predstavo v nekaj dneh. Zato se v Šavezu močno trudijo, da bi odpravili površne in diletantske manire med amaterji, 'da bi igralske skupine igrale vredna dela, ki bi jih. izvajalci temeljito poznali in ob njih bogatili svoj etični in umetniški jaz. Zato skušajo čim tesneje povezati amaterje z društvom dramskih umetnikov in s poklicnimi gledališči, z društvom književnikov in z združenji prosvetnih delavcev. Še več: svoje izkušnje želijo izmenjati tudi z amaterji iz drugih republik in jih vabijo na svoje tečaje in festivale. Iz naše republike so odšli v Dubrovnik, Split in na Hvar, v letošnjem letu številni opazovalci, ki bodo pridobljene izkušnje nedvomno prenesli tudi med slovenske gledališke amaterje.
D. T.
Mladinska sekcija KUD uprizorila »Utopljenca«
Nedavno tega je mladinska sekcija kulturnoumetniške-ga društva »Branik« v Šmarjah uprizorila Nestroyevo komedijo »Utopljenec«. Igro so si na domačem odru ogledali številni domačini in jo z veseljem sprejeli. Prizadevni mladinci so pa s komedijo gostoval; še v Škofijah, kjer so jim bili zelo hvaležni za gostovanje.
Precej dobro urejenih čitalnic v koprskem okraju
V koprskem okraju imajo že precej dobro opremljenih čitalnic, ki zelo dobro delujejo. Nekatere med njimi imajo tudi televizijske sprejemnike. Med najbolj urejene štejejo čitalnice v Postojni, Izoli in Sežani. Precej obiskovalcev imajo tudi čitalnice v nekaterih manjših krajih, ki so tudi dobro urejene, tako na primer v Sečovljah, Škofijah, Pliskovici, Dekanih in Dolenji vasi.
Dobro, ne pa zgledno
Spet priljubljena manifestacija kulturnc-prosvetnega delovanja v Zagorju — V šestih dneh skoraj 4500 obiskovalcev
Spet je za nami tradicionalna manifestacija kulturo-pro-svetnega dela in ustvarjanja v zagorski občini. Festival je že daleč naokoli poznano in priznano slavje. Tudi letos ga je pripravil občinski svet Svobod in prosvetnih društev iz Zagorja. Festivalne prireditve so trajale od 3. do 5. avgusta na festivalskem prostoru pod vedrim nebom. Festivalni pro-stor> drugače letno telovadišče Partizana, je postal te dni zagorska atrakcija št. 1. In prav je tako.
Zal letos program ni dosegel festivalskih programov iz prejšnjih let. Temu smo krivd Zagorjani sami. Še posebej zato, ker se nastopajoče skupine niso najbolj pripravljale na festival in- kfer je za priprave vedno malo časa. Kljub temu Pa ne bj mogel reči, da so bile prireditve slabe, tako da velja nastopajočim priznanje za lepa doživetja. Vseh 4.500 ljudi, kolikor jih je obiskalo prireditve tradicionalnega zagorskega kulturno-prosvetnega festivala, je bilo zadovoljnih.
V festivalskih dneh so se nam predstavili igrale; DPD
Svobode Zagorje z burko »Habakuk« v režiji Janeza Brena (op. ur.:	lahko bi izbrali kaj
primernejšega!), igralci DPD Svobode Loke - Kisovec s komedijo Jezični- dohtar v režiji profesorja Jožeta Zajca in igralci DPD Kotredež — Zagorje z Bitenčevo dramo »Ugasle luči« v režiji Franca Božiča. Razen tega je DPD Svoboda Zagorje pripravila še pev-sko-glasbeni večer, na katerem so nastopili godba na pihala (dirigent Miha Grošičar), moški pevski zbor (pevovodja Janez Simončič), ženski (pevovodja Heda . Grošelj) in mešani pevski zbor. Posebej pa je bil še Večer zagorskih samorastnikov, na katerem so se predstavili ljudski talenti.
Za zaključek festivala so prišli v Zagorje igralci Delavskega odra iz Ljubljane, ki so s Frankovimi »Jezusovimi apostoli« zelo navdušili obiskovalce. Kaže, da bodo ti mladi igralci našli v naših ljudeh svoje najhvaležnejše občinstvo, če bodo večkrat gostovali v Zagorju.
(ek)
Knjige
tega
meseca
Ce s-mo pesniškim knjigam posvetili v prejšnjih poročilih bolj malo prostora, je nedvomno prav, da kdaj pa kdaj naredimo tudi izjemo in postavimo knjigo pesmi na začetek našega knjižnega pregleda. S tem večjo upraivilčenostop lahkoto storimo oto izidu GRADNIKOVE KITAJSKE LIRIKE, kj je izšla pri Državni založbi Slovenije.
Kitajska kultura sodi med najstarejše znane kulture na svetu. V dolgih tisoči^jih je kitajsko ljudstvo izpričalo v delih svojih umetnikov tudi nenavaden umetniški dar. Poleg vseh drugih umetnostnih zvrsti, v katerih so se Kitajci že - v davnih časih sijajno izkazali, se je v tej včasih tako nedoumljivi deželi Daljnega vzhoda razvila tudi blesteča pesniška umetnost. Med prvimi pisanimi dokumenti kitajske kulture najdemo tudi »Si-king«, knjigo pesmi, ki so nastale že dobrih tisoč let pred našim štetjem. S svojim resničnim pesniškim žarom je kitajska poezija naletela tudi na velik odmev v Evropi in zlasti zadnjih sto let se vrste vse številnejši prevodi v različnih evropskih jezikih-Tudi Slovenci se ne srečujemo s kitajsko liriko prvič. Prav Alojz Gradiiik je bil, ki nam je pred tridesetimi leti prvič podaril knjigo prepesnitev kitajskega pesništva. Gradnikova Kitajska lirika je doživela že takrat topel 'sprejem pri bralcih in zato ni čudno, če smo kmalu po drugi vojni dobili drugo izdajo in je tako knjiga, o kateri poročamo, že tretje srečanje slovenskega bralca s to čudovito poezijo. Pesnik Alojz Gradnik je v prevajanje kitajske poezije vložil lep kos svojega življenja. Njegovi jedrnati pesniški naravi je preprosta in čustveno neposredna pesem kitajskih pesnikov resnično ustrezala, zato je nežne cvetove kitajske lirike z veliko umetniško prepričljivostjo presadil na naša tla. V teh pesmih je velik ne samo njegov prevajalski, ampak tudi pesniški delež in kadar govorimo o kitajski liriki, ne moremo mimo njegpvega pesniškega genija. Pričujoča knjiga, ki prihaja na knjižni trg z majhno zakasAitvijo ob pesnikovi petinsedemdesetletnici, predstavlja tako tudi skromno počastitev njegovega dolgoletnega umetniškega snova-■ nja.
Druga knjiga, o kateri bomo danes poročali, je TEMNO HREPENENJE francoskega pisatelja ANDRfiA MAU-ROISA. To je življenjepdisni roman o George Sandovi, francoski pisateljici iz prve polovice preteklega stoletja. Njeno obsežno pisateljsko delo je slovenskemu bralcu manj znano, saj imamo prevedeno menda eno samo njeno knjigo »Mala Fadette«. Zato pa je tembolj popularno njeno življenje, predvsem njene ljubezenske zveze s Chopinom in drugimi velikimi duhovj tistega časa.
Andr e Maurois je toancoski pisatelj, ki je zaslovel pb svetu predvsem s svojimi biografskimi romani o umetniških in političnih osebnostih. Pred dvema letoma je izšla v slovenščini njegova, knjiga »Ariel ali Shellpjevo življenje«, kjer opisuje usodo angleškega romantičnega pesnika. 2e tam se je lahko bralec prepričal o izredni pisateljevi sposobnosti, ki zna suhoparno zgodovinsko gradivo oživeti z nenavadno prepričljivostjo in iz življenjepisa dejansko ustvariti roman, ne da bi pri tem trpela verodostojnost zbranih podatkov. »Temno hrepenenje«, ki nos! v izvirniku naslov »Lelia ali življenje George Sand«, je izšlo v francoščini pred šestimi leti in naš prevod torej ne prihaja z običajno zamudo.
Ob biografiji George San-dove spoznavamo ne samo njeno lastno življenjsko poit. ampak se nam odkrivajo tudi drugi odlomki znamenitih življenj tistega časa, saj so se v njenih salonih srečevali Chopin, Lizst, de Musset, Balzac, Delacroiix in vrsta drugih. Njen življenjepis j® tako hkrati tudi slika življenja njene dobe in cele umetniške generacije. 2e omenjene Mauroisove pisateljske kvalitete prihajajo do izraza tudi v tem delu in kdor je z veseljem prebral »Ariela«. bo tudi v »Temnem hrepenenju« odkril privlačno brainje.
Naj ob koncu še na kratko omenimo knjigo spominov FRANCETA BEVKA MRAK ZA REŠETKAMI. V nji opisuje pisatelj svoja doživetja v časih med obema, vojnama, ko ga je italijanska policija neusmiljeno preganjala kot slovenskega pisatelja in naprednega primorskega kulturnega delavca. Knjiga je pretresljiv dokument. ■ napisan z Bevkovo značilno neposrednostjo in jedrnatim izrazom, k. Kovič
Zagrebški poskus
Razdelitev dohodkov po proizvodu je v štirih podjetjih rodila zanimive rezultate
Ze dalj časa se štiri zagrebška podjetja Rade Končar, Tvorr.ica električkih kablova, Fotokemika in Tvornica parnih kotlova ukvarjajo s pomembnim eksperimentom. Pri delitvi dohodkov se ne ravnajo po sedanjih predpisih, ampak ostaja pod jetju po posebni odločbi Izvršnega sveta LR Hrvatske določena vsota od posameznega proizvoda. Podobno so uredili tud; obračunavanje znotraj podjetja: izplačevanje delavcev in uslužbencev. S tem poskušajo spodbujati kolektiv k izboljšanja proizvodnje in delovne storilnosti in k zmanjšanju stroškov, hkrati pa spodbuditi k večji prizadevnosti tudi posameznega člana tega kolektiva.
Pomen, tega eksperimenta se pokaže v pravi luči šeile, če upoštevamo, da je glavna značilnost razdeljevanja dohodkov v zadnjih letih v tem, da bi sistem nagrajevanja in sistem riazdelitve dohodkov čimbolj spodbujala delavce pri delu. Nenehno si- .prizadevamo spodbujati tiste skrite sile v proizvodnji, ki so doslej zaradi nezadostnega spodbujanja ostajale neizkoriščene. Ne gre toliko za večje vlaganje delovnih mo.či, kolikor za to, da se vsakdo spozna s proizvodnimi vprašanji na svojem delovnem mestu in da dela čimbolje in čimbolj učinkovito.
VSESTRANSKO ZANIMANJE
Strokovnjaki, ki so pred nedavnim pregledali rezultate tega posebnega načina razdeljevanja dohodkov in nagrajeva-* nja v teh štirih zagrebških kolektivih, so v svojem poročilu poudarili predvsem, da so člani kolektiva vedno bolj zaintere-sirani za pravilno opravljanje nalog na vseh delovnih mestih, kakor tudi v celotnem podjetju, p nav to smo tudi pričakovali, kajti takšen sistem nagrajevanja najbolj povezuje delavčev zaslužek z njegovim proizvodnim rezultatom, pa tudi z delom mnogih drugih delavcev, v veliki meri celo z uspehom celotnega kolektiva.
Kolektiv se živo zanima za sestavo proizvodnih planov svojega podjetja in si prizadeva, da
bi bili čimbolj realni, hkrati pa proučuje delo komercialne službe. Vsakdo se zanima za pravočasno nabavo surovin in za prodajo izgotovljenih proizvodov. Ljudje opozarjajo na vsako pomanjkljivost in svetujejo, kako naj bi rešili ta ali oni problem, brž ko je nastal. Mimo tega se je zelo izboljša! odnos do strojnega parka. Stroje skrbno čuvajo in si zelo prizadevajo, da bi bili čimbolj negovani. Zlasti očitno pa je, da so delavci sila zainteresirani za delo samoupravnih organov, da spremljajo probleme, o katerih razpravljajo na sejah delavskega sveta, in sami nadzirajo, kako se uresničujejo njihovi sklepi ter vodilne ljudi s proti opozarjajo, če se stvari kje zataknejo.
NOVO VZDUŠJE
Ves kolektiv se je začel tudi zanimati za notranjo organizacijo dela m za probleme, ki nastajajo v zvezi s tem, za odnose med obrati (zlasti pri razdelje-vamju ostvarjenih sredstev). Rezultat tega je, da so več strokovnjakov, ki so bili še pred nedavnim zaposleni v upravi, premestili v neposredno proizvodnjo.
Vprašanja realnosti norm in sploh realne materialne ocene dela in doprinosa vsakega posameznika na Svojem delovnem mestu so ss zelo zaostrila. Delavci sami opozarjajo na nerealne norme in zahtevajo revi-
Svetlo, iahko in praktično pohištvo naredi sodobno kuhinjo prijetnejšo, udobnejšo
zijo. S kritičnim očesom pregledujejo normative delovne sile na posamezni proizvod in zahtevajo, da se popravijo nepravilnosti pri razdeljevanju sredstev	med posameznim!
obrati.
Vse to je ustvarilo' novd vzdušje, v katerem se kaže predvsem drugačen odnos do lastnega dela in delovnega mesta in, kar je morda še važnejše, tudi drugačen odnos do dela in uspehov celotnega kolektiva. Zaradi tega novega vzdušja so seveda tudi proizvodni rezultati drugačni. Ce že ne bi mogli verjeti izjavam posameznih opazovalcev, inoramo verjeti objektivnim in hladnim številkam, 'ki ne podlegajo »vtisom«.
PROIZVODNOST SE JE POVEČALA
V	tovarni Rade Končar so uvedli novi sistem v zadnjem četrtletju 1957. leta. V tem obdobju se je proizvodnja povečala za 42% v primeri s povprečno proizvodnjo v prejšnjih četrtletjih. Osebni dohodki pa so se povečali samo za 8,6%.
V	Tvornici električnih kablov, kjer so začeli novi sistem upo-rabljati v začetku 1957. leta, se je povprečna proizvodnost v teku leta povečala za 44%, po posamezniku pa za 61%. Na osnovi proizvoda realizirane plače so se v primeri s prejšnjim letom, ko še niso uporabljali novega sistema, povečale za 70%. To pa je popolnoma v skladu s povečanjem proizvodnosti. Seveda moramo upoštevati, da je podjetje predtem z dovoljenjem povečalo tarifne postavke na podlagi družbenega plana in na osnovi analitične ocene delovnih mest.
Tudi v podjetju Fotokemika so se osebni dohodki povečali v skladu z večjo delovno storilnostjo. Proizvodnost se je 1957. leta povečala za 26%.
V	Tovarni parnih kotlov, kjer so novi sistem začeli uporabljati v zadnjem četrtletju 1957, kakor tudi v Rade Končarju, se je proizvodnja v primeri s povprečno proizvodnjo v prejšnjih treh četrtletjih povečala za 68%, čeprav se je število zaposlenih povečalo samo za 14%.
Ker ima vsiako od teh podjetij svoje posebnosti, so tudi različno uporabljala ta sistem. Med drugim so razlike v pojmovanju proizvodne enote. V Tvornici električnih kablova smatrajo za povprečen proizvod tisti, ki izhaja iz naprej določenega asortimenta in količine vseh proizvodov, ki jih izdelujejo. Podjetje Rade Končar pa je uporabljalo tako imenovane realizirane enote dela, ki so jih izračunavali na zelo zapleten način.
Vsem podjetjem pa je skupno to, da jim je skupnost priznali! določeno vsoto na enoto proizvoda, ne glede na to, kako so prišli do nje, in da je notranje obračunavanje urejeno tako, da delavce plačujejo, kjer je le mogoče, neposredno po delovnih uspehih.
Dohodki uslužbencev (zamisel je zelo dobra) so odvisni od prodaje proizvodov, tako da tudi sleherni uslužbenec skrbi za vskladitev proizvodnje in prodaje.
Obračuni in nagrajevanje po enotah proizvodov so pokazali take prednosti, da jih je vredne upoštevati pri izpolnjevanju sedanjega sistema delitve dohodkov in nagrajevanja. Nedvomno bomo rezultate zagrebškega poskusa lahko dobro izkoristili.
Zvonko Simič
^red leti so v posameznih kolektivih razpravlj o nagrajevanju po enoti proizvodov. Zato, k urejena, teh zamisli marsikje niso uresničili, nekaj časa tako nagrajujejo člane svojega
tovarni »Ra
Ji o drugačnem načinu nagrajevanja, in sicer er je bila doslej tarifna politika dokaj togo V tovarni »Rade Končar« v Zagrebu pa že kolektiva. — Na sliki: izdelava generatorja v de Končar«.
Lastna trgovinska mreža
Industrijske prodajalne naj bi gradila podjetja — Obcsine ne morejo ustreči vsem prosilcem
Stanovanjska oprema
zaostaja za gradnjo stanovanj
Ce bomo hoteli omiliti stanovanjsko stisko, bomo morali pocenit; stanovanjsko gradnjo. Pocenili pa je ne bomo le z znižanjem gradbenih stroškov, marveč bomo morali graditi standardna stanovanja, ki bodo že delno opremljena in bodo ustrezala sedanji stopnji zmogljivosti družbe in posameznikov, krajevnim navadam in osnovnim higienskim zahtevam. Upoštevali naj bi, da so ta stanovanja namenjena prebivalcem z manjšimi osebnimi dohodki, zavoljo tega naj bi imelo tudi najskromnejše stanovanje že vgrajeno kuhinjo, prostbr za umivanje itd.
Precej družin je večkrat pred vselitvijo . v nova stanovanja pred kočljivim problemom, kako bi si najhitreje in najceneje opremile svoja stanovanja. Zlasti imajo veliko težav z opremo kuhinje. Že v načrtih za nekatere stanovanjske hiše je bilo predvideno, da bodo vgradili sodobno kuhinjsko opremo. (V resoluciji o usmerjanju stanovanjske grad-
nje, ki jo je sprejela Ludska skupščina LRS, je določeno, naj bi občinski ljudski odbori razvrstili kategorije stanovanj tako, da bi tudi naj skromnejša stanovanja dobila kuhinjo in
pritikline.)
Prav bi bilo, da bi gradili čimveč takih stanovanj, v katere bi bilo moč takoj vgraditi sodobpe kuhinje. (Zdaj imamo že 300 na novo zgrajenih stanovanj z vgrajenimi sodobnimi kuhinjami. Moderna kuhinja stane 459.000 dinarjev, medtem ko je stari tip kuhinje z vzidanim štedilnikom dražji za 57.000 dinarjev.) Stanovalci naj bi zaradi tega plačevali malo višjo najemnino (kar v nekaterih stanovanjskih hišah že delajo) oziroma naj bi kuhinjsko opremo plačevali v obrokih. Popolnoma zgrešeno pa bi bilo, če bi v modernih stanovanjih prepustili na voljo stanovalcem, naj si sami preskrbijo opremo.
V zvez; s tem naj bi rešili še 'en problem. Stalno poudarjamo, da industrija in obrt ne
9 feiiteti blago
Društvo tekstilnih inženirjev in tehnikov je že večkrat priredilo strokovne sestanke, na katerih so si strokovnjaki izmenjali izkušnje iz posameznih področij tekstilne industrije. V okviru tega društva prirejajo predavanja, na katera vabijo tudi druge strokovnjake, ki sicer niso tehnično izobraženi, imajo pa zelo bogate delovne izkušnje. Tako izmenjujejo misli, si izpopolnjujejo znanje, kar jim precej koristi pri delu v tovarnah. Pogostokrat tekstilnim tehnikom predavajo starejši tovariši o proizvodnji onstran meja.
V prihodnje bodo člani tega društva razglabljali o raznih analizah glede kakovosti blaga. Predvsem bodo proučili, v kateri delovni fazj izgublja blago
na trpežnosti zarad; slabe obdelave surovin. To se največkrat primeri pri barvanju, apretiranju itd. Člani društva sodijo, da je po teh postopkih še precej pomanjkljivosti. Ce bi zastareli način proizvodnje zamenjali z novim, modernejšim in znanstveno bolj dognanim, bj se trpežnost blaga povečala za približno 30 odstotkov. Potrošnik bi tako ceneje kupoval blago (ker bi bilo trpežnejše), stroški proizvodnje pa v večini primerov ne bi bili nič večji. Razen tega Pa se tekstilni tehniki ukvarjajo še z racionalizatorskimi deli v svojih podjetjih (v Tovarni dekorativnih tkanin, na primer vsako novost dobro pregledajo preden jo osvoji tovarna).
B. Rode
gresta vštric z modernim načinom gradnje (in opremljanja) stanovanj, da tovarne pohištva še ne izdelujejo dovolj sodobnega pohištva Itd. Večkrat na primer modernih kuhinjskih oprem tovarne takrat nimajo na zalogi, ko jih investitor potrebuje, zato mora čakati, da se spet’ v tovarni nabere nekaj naročU, ki jih lahko tovarna po daljšem času izpolni. Gradnja stanovanjskih hiš pa ne čaka, in ko so stanovanja dograjena, ostajajo stanovalci brez potrebne opreme in skušajo zaradi tega naj tj izhod za silo. Se vedno opažamo, da vsi organi, zavodi in institucije, ki proučujejo sodobno stanovanjsko gradnjo in opremljanje stanovanj, vse premalo sodelujejo z industrijo in narobe. Takega sodelovanja že sedaj precej pogrešamo, morda ga bomo pogrešali še bolj v prihodnje, ko bomo še bolj razvijali stanovanjsko gradnjo pa tudi stanovanjske skupnosti. Takrat bodo razni zavodi in organizacije morali sporočati industriji svoje potrebe in želje, kajti le tako bo industrija lahko izdelala tak material pa tudi tako stanovanjsko opremo, kakršno potrebujemo za sodobna stanovanja. V nasprotnem primeru pa bomo še vedno zavlačevali gradnjo stanovanj, še vedno bomo opremljali naša stanovanja s staromodnim pohištvom.
N. B.
Občinski sveti za tržišče zelo pogosto proučujejo prošnje industrijskih podjetij, ki žele nič več in nič manj, kot da bi jim dali lokal za njihovo prodajalno. Seveda so odgovori v večini primerov odklonilni, kajti če že ima občina prost lokal, ga nameni prehranski trgovini, ker le teh najbolj primanjkuje. Za to vrsto dejavnosti pa se industrija ne zanima. Takemu odklonilnemu odgovoru sledi običajno pritožba na okrajni svet za blagovni promet, češ, poglejte, kako malo razumevanja ima ta in ta občina za razširitev trgovinske mreže. Mi, pravjo v pritožbi, smo vložili vse sile v to, da bi prispevali k boljši preskrbi prebivalstva, pa pri občini nismo naleteli na razumevanje.
Ali je to res? Po našem mnenju ni, ker. je stvar ven-dale nekoliko drugačna.
Prav zdajle ob ocenjevanju polletnega gospodarstva smo v mnogih podjetjih slišali, da realizacija — po domače pravimo temu prodaja blaga — ne , gre posebno dobro. Malokje so ob tem, pa čeprav gre za potrošnjo blaga, razpravljali o lastni industrijski prodajni mreži. (V neki tovarni čevljev, ki sicer ima svojo prodajno mrežo, so kritizirali občine, ki jim ne preskrbe lokalov, češ da nima-je razumevanja . za potrošnika in jim ne preskrbe lokalov). Vedno bolj bo potrebno, da bo industrija, ki izdeluje blago za široko potrošnjo, mislila tudi na lastne lokale v večjih mestih in industrijskih središčh. Odveč je pričakovati, da bodo te lokale gradile občine, ker nimajo sredstev, verjetno pa to niti ni njihova dolžnost. Od občin pričakujemo, da bodo skrbele predvsem za trgovino, v kateri prodajajo zelenjavo, sadje, špecerijo in seveda sredstva za samopostrežne prehrambene trgovine in veletrgovine.
Kolektiv, ki upravlja proizvodnjo, ni odgovoren le za nakup surovin in proizvodnjo ter vskladiščenje gotovih izdelkov, pač pa tudi za prodajo. Od prodaje je konec koncev odvisen finančni uspeh poslovanja in zato tudi osebni dohodki. Zaman In povsem neupravičeno grajajo naš gospodarski sistem v tistih kolektivih, kjer so imelj zaradi neprodanega blaga premalo denarja, da bj pravočasno izpla-
čali osebne dohodke. V take težave niso zašli zaradi tega, ker njihovih proizvodov ne bi bilo moč prodati, pač pa zato, ker jih ni bilo kje ponuditi (ne vedno, pač pa velikokrat). Nedvomno bodo morali kolektivi, ki jim družba prepušča znaten del sredstev, oddeliti nekaj tudi za razvijanje lastne industrijske mreže. Zanimivo je, da si trgovsko mrežo urejajo predvsem tovarne, ki jim glede na povpraševanje to za zdaj sploh m potrebno (na primer avtomobilska industrija). Ta podjetja, denimo da mislijo tudi za nekaj let naprej, izbirajo najboljše lokacije. Večina teh trgovin je namreč v strogih
središčih, v najbolj prometnih ulicah.
Industriska podjetja bi lahko pri gradnji novih lokalov sodelovala med seooj. Sicer ne moremo priporočati, . naj bi gradile skupne lokale tovarne, ki izdelujejo isto vrsto blaga, na primer čevlje. Konkurenca je že tolikšna, da si od tega ne bi mogli veliko obetati. Toda mnogo je sorodnih proizvodov, ki bi jih lahko prodajali v . istem lokalu ter tako ustregli tudi potrošniku (čevlji, nogavice, kopita, vložki, kreme za čiščenje — razno steklo, stekleni izdelki, porcelan — kovinska galanterija, posoda, gospodinjski aparati itd.
— Tudi tekstilne tovarne bi lahko gradile skupne lokale, na primer tovarna dekorativnih tkanin, tovarna pletenin, metrskega blaga, kamgarna, ti-skanin itd.). Industrija potemtakem lahko precej prispeva k izboljšanju trgovske mreže in k solidnejši postrežbi. Ce bodo sodelovali, bodo lahko prišli do novih lokalov z znatno manjšimi izdatki. Mimo tega pa bodo lahko blago nudili tudi ceneje, če jim bo to prijalo, saj bodo odpadli posredniki.
Kot rečeno, namesto prošnje, ki jih naslavljajo na občine, naj bi podjetja gradila lastno trgovsko mrežo. M. Švab
Vroče je: ohladi mo se s sadnimi sokovi!
Kmetijskim zadrugam primanjkuje strokovnjakov
Kmetijske zadruge v gori-škem okraju so že prepustile trgovskim in gostinskim podjetjem večino svojih nekmetijskih obratov (trgovine, gostilne, mesnice), da bi.se lahko v večji meri posvetili odkupu kmetijskih pridelkov in pospeševalni dejavnosti. Številne manjše zadruge (ki v bližnji prihodnosti ne bj več mogle delovati samostojno) se bodo pridružile močnejšim organizacijam.
V mnogih kmetijskih zadrugah pa primanjkuje dobrih strokovnjakov, zlasti kmetijskih tehnikov in seveda tudi upravnikov. Da bi se razmere izboljšale, so pred kratkim priredili seminar za upravnike kmetijskih zadrug.	J-
Ta je pa dobra: sadni sok, saj je drag ko žafran in še dobiš ga ne. Raje dam še nekaj kovačev zraven in imam že liter vina. Kokta? To že, toda vino je boljše.
Vse to, žal drži. Liter grozdnega in borovničevega seka stane okoli 140 dinarjev, le jabolčni sok je še cenejši kot pivo, za trt dinarje. In vendar proizvajalci, kolikor jih. je v Jugoslaviji (komaj deset industrijskih podjetij in nekaj zadrug), ne shajajo s to ceno. Podjetje »Celeia — sad« je. med drugim .tudi zaradi tega propadHo.
ZAKAJ NE GRE?
Vzrokov je več. Med njimi je vsekakor ta, da na sadne sokove nismo »udarjeni«, menimo, da smo že »prestari« zanje, medtem ko si drugod po svetu ne morejo zamisliti gospodinjstva brez njih. V Ameriki, na primer, popijejo silno veliko paradižnikovega soka. Priznati' moramo, da je kar osvežujoča pijača, čeprav je za nas malce nenavadnega okusa.
Vsekakor pa nas tudi ne navdušujejo cene sadnih sokov. Ze samo sadje je drago, ker ni dovolj kontrole nad oblikovanjem odkupnih cen, razen tega pa še dvojni koeficient na sveže sadje in pulpo. Zato izvozniki sedje celo preplačujejo in ga Se vedno z dobičkom (in z našo izgubo) prodajo.
Obrati, kjer izdelujejo sadne sokove, so zastareli in so že zategadelj proizvodni stroški visoki. Ce b>i jih modernizirali, bi lahko ceno znižali skoraj za tretjino. To pa bi bila že druga pesem.
Sem moramo šteti še to, da so proizvodnje zmogljivosti izkoriščene komaj 30 odstotno, da podjetja nimajo primernih skladišč, pa kupujejo zato že prvo sadje, brž ko pride na trg. To je kajpak sila drago. In še pre^pzne možnosti so slabe. Vsa podjetja so namreč v krajih z razvitim sadjarstvom, niimajo pa dovolj embalaže, da bi se sokovi na poti ne pokvarili. Zato seveda pošiljajo blago v velikih balonih, ki jih potrošnik seveda ne dobi. Vse to
hANSKA HOLANDSKA
Toliko vina popije povprečno na leto posamezen prebivalec raznih dežel
pa le viža ceno. Vrhu tega podjetja komservne industrije niso povezana s trgovskimi podjetji v potrošniških središčih, ki bi lahko z majhnimi stroški pretočila sokove v posode ali steklenice.
Zato so sokovi kajpak dragi, Mimcr tega- pa- je tudi -propaganda zanje slaba in četudi jih kdo rad kupi, jih v trgovini ali gostilni težko dobi, ker jih pač nimajo na zalogi.
PIVO JE SLABO
Vsak prebivalec v Jugoslaviji popije povprečno po eno veliko pivo na mesec, kar je toliko kot nič, saj medtem že pozabi, kdaj ga je nazadnje pil. Po potrošnji piva smo med zadnjimi v Evropi. Za namii so le še Bolgari jia, Grčija in Albanija. V Belgiji pa popije vsak prebivalec povprečno po 113,7 litrov na leto, torej vsak. dan eno malo pivo. To je resda pretirano, no, v našem prespektiv-nem planu je predvideno, da se bo potrošnja piva na prebivalca povečala od 6 do 10 litrov letno.
Danes je v naši držav; 29 pivovarn, ki bi lahko proizvedle nekaj čez milijon hektolitrov piva. Lani so proizvajale skoraj s polno paro, saj so napravile 1,043.000 hi piva. Prejšnja lota so ga zvarile dosti manj. In to vse od leta 1952, ko je bil prometni davek povišan čd 4 na 25 dinarjev na Ijiter, leta 1954 pa znižan na 8 dinarjev.
Sicer je pa tudi sedanje pivo precej slabše kot nia primer pred vojno. Ne varijo ga iz pr/norskega t:;čmena, marveč iz tistega, ki je namenjen za živino. Ta je precej cenejši, ječmen je pa le. Pivo je slabše tudi zato, ker so naprave v pivovarnah že zastarele, saj po vojni niso skoraj ničesar obnovili in je še vprašanje, če bodo izdelali v perspektivnem planu predvidene količine, če ne bo zagotovljen denar za rekonstrukcijo in morda še za kakšno novo pivovarno. In tudi premalo prostora imajo, d^ bi pivo zorelo iitd., zato je slabše zlasti poleti, ko je potrošnja velilka in ni niti časa, da bi zorelo.
Cene piva pa spet po svoje kažejo podobo našega gostinstva. Od leta 1952 se je pivo pr: proizvajalcih podražilo prt 1 |l-u od 33 na 47 dinarjev, (dve steklenici piva), v gostinstvu pa od 82 na 129 dinarjev, če so ga prodajali v steklenicah, in od 56 na 102 dinarja pri pivu v vrčkih. Torej se je pivo pri proizvajalcu podražilo za 42 odstotkov, v prodaji na drobno pa od 50 do 60 odstotkov.
nalijmo si Čistega vina!
Z vinom si kajpak ne potešiš žeje, In vendar ga tudi v poletnih mesecih stočimo cele potoke. Ce bii bili še pri drugih stvareh tako pridni, kot smo pri pitju vina, bi bili med najnaprednejšimi državami na svetu. V Evropi nosijo zastavo
Francozi, ki se lahko pohvalijo, da spije vsakdo letno po 95 litrov vina. Precej za njimi so Italijan); z 89 litri. Kmalu za njimi smo mi z 29 litrov na prebivalca. In še nič ne kaže, da bi potrošnja vina kaj nazadovala. Vsako leto ga spijemo celo več. Zraven tega pa popijemo še po sest litrov žganja. Ce pa računamo, da pije žganje le polovica prebivalcev, ga spije vsakdo po liter na mesec, in to 25 odstotnega žganja.
Tako veliko povpraševanje po vinu in žganju je povzročilo precejšen nemir v sadjarstvu in vinogradništvu. Začeli so gojiti več takih sort trte, k; dajejo več vina, in tako sadje, ki je primemo za žganje. Vinogradniki so zasadili precej hibridne trte, 73 odstotkov od vseh posajenih trt po vojni, ki je ni treba niti okopavati niti škropiti, pri tem pa še dobro zaslužijo. Veliko povpraševanje na trgu je tudi povzročilo, da je donos trt padel za okoli 30 odstotkov od predvojnega. Mimo tega pa nastaja precejšnja škoda za naše gospodarstvo, ker so posadili nove trte na ravnem, kjer bi lahko raslo kaj koristnejšega. Seveda je za kmeta vinogradništvo donosnejše, saj so cene vina in sploh naravnih alkoholnih pijač nesorazmerno visoke. Pšenica, na primer, je 22 krat dražja kot leta 1938, krompir 28 krat, vino skoraj 44 krat, žganje pa 58 krat.
Tako se kopiči veliko denarja pri kmetijskih proizvajalcih kar seveda neugodno vpliva na cene ostalih poljedelskih kultur in kmetijskih proizvodov, saj tak kmet ni zainteresiran, da bi intenzivno obdeloval vinograd niti drugo zemljo, ker že s prodajo vina dobi toliko, da dobro živi. Kajpak velja to za vso Jugoslavijo in ne le za našo republiko, kjer so razmere nekoliko drugačne.
Vendar: nalijem si čistega vina, ne zmešanega s šmarnico ali z izabelo ter ugotovimo, da alkoholizem ne le škodi našemu zdravju, nam manjša proizvodno izmogljTof),, povzroča vrsto prometnih nesreč, marveč da ustvarja zmedo tudi na trgu kmetijskih pridelkov. V. J.
Seminar za tekstilne delavce
Društvo inženirjev in tehnikov je na pobudo Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani priredilo seminar za visokokvalificirane tekstilne delavce ljubljanskega področja. Društvo je poskrbelo za program tečaja in za predavatelje. Tečaj je obiskovalo okrog 40 ljudi, med njimi jih je 36 uspešno opravilo izpite. R. B.
<je bos našel napotilo O za svoje družbeno 9 udejstvovanje?
v »DELAVSKI ENOTNOSTI«!
NALOGE IN POTI RAZVOJA TELESNE KULTURE
Kongres pred durmi
V Domu sindikatov v Beogradu bo 16., 17. in 18. oktobra jugoslovanski kongres za telesno
kulturo
Zvezna komisija za telesno kulturo je na sestanku pred meseci sklenila, da bo v dneh od 16. do 17. oktobra letos v Beogradu jugoslovanski kongres za telesno kulturo. Iz našega glavnega mesta pa prihajajo zdaj že novice, da je za ta pomemben izbor vse nared.
Pred dnevi je bila v Beogradu tiskovna konferenca, na kateri je sekretar odbora za pripravo jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo Vlada Ivkovič obvestil novinarje, da so končane priprave in pripravljeno vse gradivo ter dokumentacija za
ga sveta in predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo Slavko Komar.
Kongres bo nato nadaljeval delo v treh komisijah. V tretji komisiji bodo razpravljali o telesni kulturi in ljudskem zdravju ter telesni kulturi kot sredstvu zabave in aktivnega odmora ter o njenem vplivu na delovno sposobnost. O tej temi bosta poročala sekretar sekretariata za ljudsko zdravje in sekretar osrednjega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Mišo Pa-vičevič.
V prvi komisiji bo direktor
Naumovski), »Planiranje in izgradnja objektov za telesno
ta sestanek več ko 50 društvenih zveznega zavoda za telesno kul-
organizacij, ki se kakor koli zanimajo za telesno kulturo.
turo Branko Polič govoril o »Vsebini in organizaciji telesne
Temeljna tema, ki bodo o njej kulture v Jugoslaviji«, Vlada
razpravljali na beograjskem kongresu, bo »Naloge in poti razvoja telesne kulture v pogo-
Ivkovič pa o temi »Strokovni kadri v telesni kulturi«.
V drugi komisiji bodo raz-
Jih socialistične izgradnje v Ju- pravljali o temah »Komuna in
goslavlji«. Osnovni referat je pripravil član Zveznega izvršne-
Ijudska telesna vzgoja« (referent predsednik OLO Skoplja Naumo
NAŠ PORTRET
Košarka je v zadnjem času zelo priljubljena tudi v Mariboru. Tekme gleda čedalje več ljudi. Nekega dne je med nje zašel tudi Ljubo Lončarič. Že od nekdaj je bil navdušen športnik, še posebno pa se je ogreval za košarko. No, lepega dne je povsem samorastniško začel še trenirati mladino telesno-vzgojnega društva Partizan MariboKske tekstilne tovarne (MTT v Melju). Pozneje je bil redno v gosteh tudi na stadionu »Maribora« ob Tržaški cesti, kjer je gledal, kako je treniralo moštvo slovenskega prvaka. Prizadevni odborniki ZŠD Maribor so ga seveda povabili v klubski odbor. To je bilo že lani, letos pa je Ljubo že napredoval v tehničnega vodjo mladinske ekipe.
Že v mladih letih se je Ljubo zelo zanimal za šport. Dobrodušna, a stroga mamica se je vedno jezila, če je njen sinček šel brez nadzorstva na športno igrišče. Vendar Ljuba stroge mamine besede niso odvrnile od športa. Najprej se je pogumno lotil namiznega tenisa. Nekaj let pred osvoboditvijo in po njej . pa je bil tudi član namiznoteniške sekcije ŠD Železničar. Leta 1947 pa za-
Ljubo Lončarič
čel telovaditi v novoustanovljenem partizanskem društvu Mariborske tekstilne tovarne v Melju, in sicer v članski vrsti. Še posebno rad se spominja velikega uspeha na državnem prvenstvu v akade7 mijskih sestavah v Skoplju. Zdaj se je pa seveda ves posvetil mladini, saj je vodnik moške dece v tem partizanskem društvu in trener mladinske košarkarske vrste Maribora.
Ljubo Lončarič je Mariborčan od rojstva. Zdaj je v službi v MTT, kjer je vodja obratne pisarne tkalnice hla-čevine. Tudi ondi se zelo trudi, da bi pridobil za šport in telesno kulturo vobče čim-več delavcev in delavk, zlasti mladih iz tovarne. V razgovoru o problemih športne dejavnosti v MTT nam je med drugim tudi zaupal, da bi bilo za večji razmah telesne kulture v tovarni možnosti dovolj, saj imajo delavci in mladina na voljo lastno, lepo urejeno igrišče in rekvizite ter 'vaditelje, vendar ni pravega zanimanja med delavstvom. Športni delavci v tovarni so se doslej zaman trudili, da bi pritegnili mladino med redne športnike. Vzrokov je seveda več. Kaže, da je poglavitna ovira večizmen-sko delo v veliki tovarni.
Brez športa tudi v tem vzornem kolektivu ne morejo: vsako leto na proslavi izvolitve delavskega sveta — v začetku' septembra — priredijo športni teden. Tedaj tekmujejo med seboj oddelki v atletiki, odbojki in nogometu. Hkrati pa igrajo tedaj tudi odbojkarji za srebrni venec, ki ga je doslej — razen enkrat — vedno osvojila domača ekipa pred vsemi tekstilnimi kolektivi v Sloveniji.
»Moja največja želja? Pač ta, da bi se delavska mladina v čimvečjem številu vključila v naš športni aktiv.«
M. M.
kulturo« (poročevalec predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja inž. Boris Bakrač) in o »Materialnih in finančnih problemih telesne kulture« (referent predsednik Partizana Jugoslavije Milivoje Radovanovič).
Jugoslovanski narodi pričakujejo z največjim zanimanjem to pomembno manifestacijo, ki bo izredno mnogo koristila tudi delavskemu športu pri nas.
TELESNA KULTURA V DELOVNIH KOLEKTIVIH
»ROG«-tokrat drugače
V tovarni gojijo razen kolesarstva še odbojko, kegljanje, šah in namizni tenis — Razveseljivi
v	načrti
Z negotovimi koraki smo se oni dan namenili v lj>ublgatn-sko tovarno koles »ROG« ob
ZA KOLESARSTVOM — NAJPREJ ODBOJKA
Trubarjevi cesti. Ne, smo me-	kote!
uilj!-	sarski delavec Marko Ferjan-
čič. Hkrati pa nas je brž seznanil z ljudmi, ki za tovar-
za
bodo poznali drugih športov, temveč — kajpak samo kolesarstvo. 2e nekaj let sem	‘ obzidjem skrbijo
slovijo tekmovalci tovarniške ž t in telesno kulturo. poskusne ekipe z Zirovmlkom,
v dobre igralke, ki bodo prav kmalu trd oreh tudi za boljša moštva pri nas.
KVALITETA MED KEGLJAČI
Sah so v tovarni že od nekdaj igrali, vendar so pozneje opustili to igro, vse dokler ni vzel vajeti v roke pravni referent Milenkoviič. Zdaj je spet bolje, aktiv ima spet vse
Fizkuitumi
Pozdrav
kongresu telesne kulture!
Sebenakom m Židanom na če- Rabrnik je pri krmilu šele lu za najboljše v državi. To- nekaj mesecev_ Tedai je za_ da tokrat nas je predvsem za- piUsttl tovarno doSedanji refe-nimalo, ce v tovarni gojijo u- ^ Kristo Nadižar, na nje-di dmge športe.
letos v Ljubljani sindikalno prvenstvo v kegljanju. No, če referent Miro te'ga niste vedeli doslej, vam lahko to povemo zdaj s poudarkom seveda, da so se na tem zares množičnem in kvalitetnem tekmovanju odlično govo mesto pa je stopil dva- izkazali tudi^ tekmovalci Ro-indvajseletni merilec Miro.
Ne vem, ali veste da je bilo možnosti za nadaljnji raavoj.
IN NAČRTI?
Pogovor se je naposled zasukal še na prihodnje dni.
»Računamo, da bomo prihodnjo pomlad ustanovili tovarniško nogometno moštvo, še prej pa strelsko ekipo. Seveda pa se bomo na vso moč trudila, da bomo za telesno
MEDNARODNI ŠPORT
___________________ ______ ga. Tovarniško moštvo je v ________________ ____ _________________
»Da, ne samo za	kolesar-	tekmovanju	v borbenih panti-	lavcev	naše tovarne«, je	za
stvo, tudi za druge	športe se	jak zasedlo	častno drugo me-	kulturo pridobili čimveč	de-
ogrevamo pri nas.	Posebno	sto kalilec	Ivan Abram pa je	ključil	refrent Miro Rebernik.
---------j..»—j — -ji—.!/>—	postal celo	prvak v prvi (A)	------------
kategoriji! Takih kegljavcev
smo navdušeni za odbojko, ki je za kolesarstvom najbolj
priljubljena športna panoga v Pa imajo v tovarni še več:
Avstrija - Jugoslavija v Ljubljani
Meddržavna nogometna sezama
L V- CVJ -r x \ d i j W Oi A W 'O W i A v/ n"v/ — - 7---—   — - — —— — — t~—— .	,
zelo zgodaj mislili: nekaj ča- gostje dvosteznega kegljišča v	S®vSuh
naši tovarni. Ze lani smo veli- Beber, Spiitaler, Janežič, Cer. ko igrah ob mreži, še več pa ja'^> Majdič, Matovič, Mrzli-letos. Na poletno sezono smo kar, Koman in drugi so redni
sa smo igrali celo na snegu! Pomlad smo učakali dobro
domu Ilirije v Šiški.
Aktiv ima v svoji sredi tu-
DENAR VLEČE -TUDI V VODO...
Vsako leto ob tem času sli- če več. Rekorden čas na tej
simo in beremo, da se tam ob progi je pred več ko 30 leti ----, ,, j- vplp.Ha,vikP v
francoski obali zbere nekaj de- postavil neki Ceh Vencelj Spa- razpoloženi m od pirvih tepih	da •	naive5 tru
setin dogodivščin in denarja cek ki ga še zdaj ni nihče ^	dijo zlasti Tekalčeva, »lako-
ieljnih mladih ljudi, ki se po- prekosil. Takrat — leta 1926 — v goate razne Tovarniške esi j nr„Tnanm„
skušajo v zveneče imenovanem je preplavala kanal tudi prva p?’ go.®to!va^.,pa	Janežičeva in še nekatere^ ’
»maratonskem plavanju« čez ženska Jera Ederle v 14 urah njAcvih krajih. Našemu vabi-	e
. več ko 33 km široki preliv med in pol.	so se n- pr. odzvali
Francijo in Anglijo. Ta prire- Seveda pa čaka v tem kana-* tivi Elma, ^ indiupiaiti, Titan. ditev ima že dolgoletno tradi- lu vsakega plavalca, pa naj bo inštitut »Jožef Stefan«, Sgitur-cijo, predvsem pa se še zme- doma še takšen junak — ste nus, Stol in še drugi. Letošnja rom najdejo nekje ljudje, ki so brali o Makedoncu Nestorju, sezona je. bila torej tudi za
pripravljeni za take privlačno- ki je ondan preplaval skoraj nas precej pestra in zanimiva, cer odložijo majhne loparčke	.
nosti vreči skozi okno nekaj	prav toliko dolgo Ohridsko je-	seveda pa	želimo, da	tudi	v	m	bele žogice	v	klubsko orna-	^nci	bo	v	LjubljMi še lrečlSjč
denarja. Se več pa je seveda	zero — še cela kopica poseb-	prihodnje	ne	bi ostali	brez	rico,	toda	vsako	jesen	jih	po-	drugih garnitur.
takih, ki ga skušajo — kakor	nih zadreg. Pravijo, da je zad-	tekmecev.«
menijo — z lahkoto zaslužiti,	nji deljproge tik^ pred angleško
Tako se izživljajo — kakor da obato najbolj zavraten. Plaval-	POLURNI ODMOR
ci po vsakem metru vse jasne- ■	zA ODBOJKO
je vidijo obrise angleške celi- ,T ,
ne, tedaj pa jim poidejo zad- ^ tovarni se sprva . n ip sila. da hi nihali šp dali p. preveč zanimali za odbojKo.
KAJ PA OSTALE IGRE?
dneh, še več pa jih ho v prihodnjih, zlasti v septembru in Oktobru.
Seveda je tudi Nogometna zveza Jugoslalvije pripravila pester in zanimiv spored meddržavnih srečanj naše izbrane enajstorice. Še posebno razveseljivo pa je. da bodo ljubitelji te priljubljene športne igre v Sloveniji spet imeni priložnost, da bodo videli eno izmed teh reprezentančnih
Še posebno veliko zanima- srečanj. NZJ Je namreč skienila.
nje je v tovarni za namizni tenis. V poletnih mesecih sa-
da bo meddržavno srečanje drugih (B) reprezentanc Avstrije in Jugoslavije v Ljubljani. Prav tedaj — 14. septembra, ko sei bosta
bi bili športniki, v resnici pa so pač borci za skorjo kruha, ki je tem debelejši, komur je pač vsaj malo naklonjena sreča. Mnogo pa je tudi takih, ki ostanejo sploh brez nje.
Takole plavanje v morski vodi celih dvanajst ur in še več seveda ni igrača in se ne da opraviti kakor kakšna partija kegljanja. Trdo se je treba pripravljati za to »veselico«, za katero skušajo sicer izbrati kar najbolj sončen dan in mirno morje. Vsi kandidati morajo prestati majhno moralno preskušnjo: če ne pre-plamjo luže v manj ko 11 urah, se za njihov nastop po končani »dirki« ne zmeni nih-
iščejo in spet sp začne igral- Na to kvalitetno meddržavno
na sezona za zeleno mitro Vse srečanje že zdaj opozarjamo slona sezona za zeleno mizo. VSe venske delovne kolektive. Prilož-
tla d O pOffllMl pOtem ne hošti ža izlet v Ljubljano in manjka privržencev te igre. og|e(l te mednarodne tekme ntka-r-i ■ ■	...	__	. .	kor ne kaže zamuditi, sai sodilo
Sekcija šteje za zdaj 18 članov in 6 članih.
kor ne kaže zamuditi, saj sodijo gostje in seveda tudi naši med najboljše v Evropi.
nje sile, da bi gibali še dalje. .	..
Potem priskočijo spremljevalci, p®*6 ^ ®° odbojkarja Zano-
ki obvezno spremljajo vsakega kandidata po njegovi sledi, ne
škar, Cerjak, Polanec, Maček, Močnik, Malovič, Koman in
da bi mu seveda dovolili, da bi drugi v dopoldanskem .polur-šel on za njimi. Vmes pa mu nem^ .odmoru stopili, z žogo k pošiljajo krepčila in ga lahko mreži, so tedaj prišli tudi pre-
po mili volji spodbujajo, naj vzdrži do konca.
Najvišja nagrada za vsakoletnega junaka te avgustov-
catali delavci, predvsem pa vajenci.. Tako je peščica najbolj vnetih odbojkarjev pridobila za to koristno igro z
ske prireditve ob Rokavskem žogo. tudi ostale tovariše; led prelivu znaša — reci in piši — ie bil prebit, odbojka je našla
tisoč dolarjev. Kdor se hoče zadostno pripraviti, jih v glav-
pnostor tudi ob tej tovarna. Uprava je seveda z velikim
nem potroši že za režijo. To se razumevanje podprla vsa pripravi, da se morajo tudi navi-1 zadevanja. Prav zato so od-dezni težki delavci v športu v bojkarji ob tovarni zgradili
Na (b®0@ecr^ih ^©OA
bistvu zadovoljevati s častjo, da so preplavati morski tok med staro celino in angleškim otokom. Da se tega dogodka
lastno, preprosto igrišče. Ženska vrsta za zdaj še ne stoji na trdnih nogah. Volje in veselja pa je tudi med de-
Časovna stiska in prekinitev
vsak čas tudi spominjajo, jih kleti dovolj, ^sako sredo in prireditelji okrašujejo s poseb- petek redno trenirajo pod nimi značkami. Mi ne pojdemo vodstvom tovariša Močnika.
ponje..,
Vse kaže, da se bodo razvile
Časovna stiska je reden spremljevalec na šahovskih turnirjih. Vsak šahist, ki se je že seznanil s šahovsko uro, ve, kako neprijetno je, če se v težkem položaju znajdeš v situaciji, ko moraš bliskovito vleči poteze, da bi jih bilo do kontrole dovolj. Včasih izplavaš in se ti nič ne zgodi, drugič spet si izplaval, toda tvoja pozicija ni več prebite pare vredna, tretjič pa si utonil, ne da bi napravil dovolj potez. Prav zares te reči niso niti najmanj enostavne.
Šahovska ura je sestavni del turnirske partije, se pravi, kadar gre zares. Pravzaprav sta to dve uri, ki vsaka izmed njiju beleži porabljeni čas enega igralca. Si na potezi, tedaj tebi tečejo minute, ko pa si se odločil in potegnil, si uro usta-
Stanko Lorger - edini
V Stoiokholcnu na Švedskem je bilo ves minuli teden VI. evropsko atletsko prvenstvo. Na tem tekmovanju je balo tudi močno jugoslovansko zastopstvo na čelu z nekaterimi favoriti za prva mesta in kolajne. Pred prvenstvom so strokovnjaki (in mi z njimi) pripisovali največ možnosti državnemu rekorderju v teku na 110 m ovire Stanku Lorgerju, metalcu kladiva Zvonku Bezjaku in maratoncu Pranju Mihaliču. Seveda ipa tudi ostali niso. bili brez računov na dobro uvrstitev.
Tekme so pokazale drugače: naši atleti so sicer napredovali, toda mnogo počasneje kakor tekmeci iz ostalih evropskih držav. Prav zato. so v Stockholmu ostali praznih rok, razen Stanka Lorgerja, ki je osvojil srebrno kolajno za drugo mesto.
vil in pognal nasprotnikovo. In tako izmenoma do konca partije. Toda predpisi točno določajo, koliko potez moraš potegniti v določenem času. Ce si bil v začetku partije hitrejši, lahko pozneje več razmišljanj, če pa si sredi igre gruntal predolgo, ker je pač pozicija to zahtevala, moraš na koncu pospešiti tempo. Ura je torej zelo važen čini-telj v partiji in marsikdaj kru to odloča o tvoji usodi. Toda tu ni pomoči, to ni prosta partija, v kateri gre morda samo za čast, brizganec, črno kavo ali kaj podobnega in ki, jih lahko v eni sami uri odbrenkaš tudi več. Ce ne bi partij časovno omejili — na velikih turnirjih, kakor n. pr. zdaj v Portorožu, mora vsak igralec napraviti v dveh urah in pol svojega časa (premišlj.uje pa lahko tudi takrat, ko je nasprotnik na potezi!) 40 potez, se pravi, da je prva kontrola po devetih urah igranja, bi trajale presneto dolgo. Tako pa se jih precej konča še pred tem časom, nekatere v zadnjih minutah pete ure, nekatere pa niti tedaj ne, ampak jih je treba nadaljevati drugi dan, drugi večer, kakor pač je.
In tako smo prispeli do prekinitve partije. Igralec, ki je na potezi, zapiše potezo tako, da je njegov nasprotnik ne vidi in celotno partijo zapre v kuverto. Na kuverto se napišejo vsi potrebni podatki, od imen obeh igralcev, porabljenega časa do pozicije ob prekinitvi, vse skupaj pa potem do nadaljevanja
hrani turnirski vodja. Da se v tem razdobju na mrtvo analizira z raznimi prijatelji in znanci, ki v tem primeru nadomeste sekundanta in prevzamejo njegovo nalogo, je jasno, tako da pride vsak močno oborožen na nadaljevanje. Kuverta se odpre, zapisana poteza (na vsak način mora biti pravilna, sicer je napaka navadno kaznovana z izgubo partije) potegne na deski in dogodki spet tečejo dalje, spet seveda z uro.
Tako smo se torej danes, še mnogo pred zimskimi meseci, ki so kakor nalašč za šah, seznanili s časovno stisko in prekinitvijo partije. Čeprav je bilo te storjeno v zelo skopih besedah, pa je marsikomu mnogo povedalo. Tedaj je bil namen tega sestavka tudi dosežen.
NogomeS vsspovsod
Ljubitelja nogometa pri nas bodo v prihodnjih dneh prav gotovo prišli na svoj račun. Nogometni ples v najrazličnejših ligah se bo začel namreč že 31. tega meseca.
V	središču pozornosti bodo seveda igre v prvi in drugi zvezni ligi.
V	prvi ligi slovenski igralci nimajo svojega zastopnika, pač pa v drugi ligi v zahodni skupini Doma ho seveda največ zanimanja za enotno slovensko consko ligo, v kateri bodo igrale najbočj še slovenske nogometne enajsterice. Prve igre za točke bodo že 31. t. m. Vstopnice bodo veljale od 20 do 80 dinarjev.
Iz albuma delavskega športa: kegljanje je zelo priljubljeno med delavstvom. — Prizor je z letošnjih grafičnih iger v Mariboru.
OHO, kaj takega pa zares nismo pričakovali od kranj-.skega kegljavca Martelanca. V minulih dneh je kar štirikrat dosegel izvrstno znamko več ko 900 kegljev. Da, v štirih nastopih je kegljal takole: 908, 912, 903 in 932! Zares, odlična serija, toda — žal — ne ob pravem času. Ni še namreč dolgo tega, ko so kegljavci izbirali svoje najboljše tekmovalce za tekme za »Pokal Evrope« \ Munchenu. Tedaj bi bilo treba pokazati take odlične sposobnosti, ne pa nekaj dni pozneje. Še bolje pa bi seved. bilo, da ne bi bil kriterij za.uvrstitev v državno kegljašk: reprezentanco tako neživljenjski in neprožen, temveč zr-res učinkovito merilo ob pravem času.
AHA, v kopališču Ilirije v Ljubljani pa .je bilo minulo soboto in nedeljo zares vroče kljub hladni vodi.
Najboljši jugoslovanski skakalci in skakalke v vodo so se pomerili za naslove novih državnih prvakov, hkrati pa so se potegovali tudi za potne liste za evropsko prvenstvo v Budimpešti.
Nekateri so imeli celo dobre pomočnike, in sicer v sodnikih. Sodniški zbor na tem tekmovanju se je pokazal v zelo slabi luči. Vrhovni sodnik dr. Gala bi morda storil prav, če bi nekatere prena-peteže ohladil v bazenu. V pripisu k Jemu prvenstvu nij še zapišemo, da sta potne liste za Budimpešto zaslužila samo državni prvak Marko Porenta (na karikaturi) in drugoplasirani Novak iz Zagreba.
OHO, kolesarji pa gredo spet v Francijo, tokrat celo na svetovno cestno prvenstvo v Reimsu. V jugoslovansko zastopstvo je bil določen sprva tudi odličen kolesar poskusne ekipe ljubljanske tovarne koles »Rog«. Toda to je bilo tudi vse, kajti čez nekaj dni je prišlo iz sekretariata KZJ brzojavka, ki je na skupne priprave v Kranjsko goro vabila samo Žirovnika in Šebenika (oba Rog), ne pd tudi Židana. Šele pozneje smo zvedeli, da bo naša reprezentanca za Francijo okrnjena, ker KZJ ni mogla zagotoviti denarna sredstva za popolno reprezentanco. Zares nenavadno, ali ne?
AHA, tudi nogometaši so svojevrstni tički. Razne komisije za pritožbe in disciplinska sodišča še niso dovolj, da bi napravila red med njimi. Nogometni klub Treš-njevka iz Zagreba se je moral zateči celo na redno sodišče, da bi zaščitilo svojo blagajno. Tekma prve conske lige med njo in Ljubljano bi morala biti zaradi nekih tehničnih ovir neko soboto, namesto v nedeljo. Zagrebčani so o tem obvestili z brzojavko in priporočenim pismom upravo Ljubljane, ki pa tedaj — v soboto — ni prišla v Zagreb, temveč šele v nedeljo. Trešnjevka je zaradi tega utrpela škodo 55.000 dinarjev, ki jih je nato terjala od Ljubljane. Ta pa pravi, da ni prejela nobenega obvestila. Poštna direkcija ima seveda v žepu uradno potrdilo, da je bilo priporočeno pismo predano naslovniku v zameno za podpis. Ves spor je zato moral zdhj pred okrajno sodišče v Ljubljani. In to vse zaradi prvenstvenih točk!

»Kolikšna čast!« je suho zavreščal Zaim, ko je zagledal Gjura med hišo in visokim stogom slame. Zaim je stal na dvorišču in se pogovarjal s Smajem. Bil je tak, kakor da je pogoltnil steklenico žveplene kisline.
Gjuro je privezal konja k drevesu.
»Na, pa sem spet pri vas.«
»Da bi bilo srečno*!« je poprijel Smajo. »Samo da nam spet ne navlečeš Švabov na vrat.« Nato je skrbno potipal konja: »Glej ga, si ga že ugonobil. Daj, vzemi'rajši spet tisto svojo kljuso!«
Zaim ni mogel odpustiti štabu odreda, ker je ustavil preiskavo. Mrščil se je in piskal skoz nos.
»Preneumno in lahkoverno! Ce so enega vohuna odvlekli, še ni rečeno, da smo zdaj vami. To se nam lahko otepa.«
Gjuro je ravnodušno povesil ramena.
»Tudi jaz tako pravim. Ampak Danilo: ....čakati. Čakati in prežati.«
»Potem pa tista neumnost z Zvonikom,« je zagodel Zaim. »Kakšna svinjarija je pa spet to? Stevan je še zmeraj bolan od tega.«
»To je pa nekaj drugega. Položaj se je zelo spremenil. Nemci dovažajo okrepitve po cesti. Novo povelje sem prinesel. Boš videl, ko boš prebral.«
Naj se je Gjuro še tako delal ravnodušnega, vpričo Zaima nikakor ni mogel zatajiti nekakšnega nemirnega svetlikanja v očeh in umetno pridušenega glasu. Komisar se je držal precej hladno, ampak v zraku se je čutilo, da Gjura nič kaj ne trpi. Gjuru je bilo tembolj neprijetno, ker ga je zdaj vse spomnilo na bližnji odločilni obračun. Ko je svoj izraz in vedenje le mukoma prilagajal razgovoru, je čutil, da je znotraj napet kakor navita struna, ki ji zadostuje samo rahel pritisk pa bo počila.
Stopila sta v hišo,- V sohi je bilo tiho in polsvetlo. Skoz odprto okno je vel svež zrak. Na steni je visela povečana in kričeče pobarvana fotografija. Predstavljala je gospodarja iz mladih' let, v vojaški uniformi, z zavihanimi brki. V desnem kotu, pri oknu, je stala čvrsta hrastova miza. Pisalni stroj, stari Philipsov radijski sprejemnik jajčaste oblike, karabinka in prazen krožnik. V drugem kotu visoka lesena postelja. Milan je kar oblečen spal na njej. Trirogelna titovka mu je zakrivala lice. Prsi so se mu v pravilnih presledkih dvigale in upadale. Do pasa je bil pokrit z lahko, kmečko pisano odejo.
Zaim je sedef na trinožniku blizu Gjura in kdo ve kaj prevračal v svoji glavi. Smajo je bil pred hišo. Pogovarjal se je z nekom. Vsa trojka, je pomislil Gjuro in se iznenada počutil čisto zmedenega. Da bi pritajil nemir, je glasno vprašal:
»Kje je komandant?«
Ne da bi obrnil glavo, je Zaim odgovoril:
»V tretjo četo je odšel, da bi pozabil na tisto a Zvonikom. Verjetno se bo do noči vrnil.«
Brž moram ven, je preblisnilo Gjura, sicer se bo nekaj zgodilo. Tako se je počutil in nič drugače. A namesto da bi odšel ven, je pomignil z glavo na Milana in vprašal zehaje:
»Kaj bo pa ponoči počel?«
Zaim je vstal.
»Pusti ga, truden je. Popoldne se Je vrnil s terena,« — pri tem je snel plašč s stene in ga lahno pogrnjl čez spečega Milana, Milan je za trenutek mežikavo pogledal, kratko zinil nekaj nerazumljivega in se obrnil k steni.
Zaim je spet sedel na trinožnik. Zunaj , je zavladala tišina. Tudi Zaim je molčal. Slišalo se je samo Milanovo dihanje. Vtem je začela Gjuru spet drhteti roka. Položil jo je pod koleno, pa je kljub temu ni pomiril. Ugriznil se je v ustno, priprl oči, takoj nato pa odprl torbico, ki mu Je visela čez ramo.
Iz nje je vzel dvoje pisem. To ga je pomirilo. Roka
se mu je nehala tresti.
Šiloma je raztegnil usta.
»Tale je povelje za štab bataljona. A tale druga kuverta, to je Danilovo pismo. Zate,« je rekel in podal Zaimu dvoje modrih kuvert; na obeh je bilo v levem gornjem kotu prečrtano zaglavje: Napredkova zadruga — podružnica v Rcnmirju.
Zaim je pristopil k oknu, odprl Danilovo pismo in s« takoj poglobil vanj. Nato se je začudeno obrnil h Gjuru.
»Kaj ti je rekel Danilo o Mirjani?«
Gjuru je bilo srce kakor besno.
»Pravi, da bi jo bilo treba vrniti v štab.«
Zaim je strmel vanj. Skušal se je nasloniti na stolec, toda trinožnik ni imel naslonjala in Zaim je domala omahnil. To ga je še bolj zmedlo.
»To je tvoje maslo,« je siknil Zaim.
Gjuro je zardel.
»Danilo gleda drugače na to. Z ljudmi se ne smemo
igrati.«
Nato se je zgodil čudež. Zaim je nepričakovano rekel
■ pomirljivo:
»Ni ti treba zardevati! Naj konec koncev pride r Štab,
I Jaz ne nasprotujem.«
Gjuro je komaj prišel k sebi. Tisto, česar se je kljub Danilovemu priporočilu najbolj bal, je bilo v trenutku prebredeno. Zaim je položil orožje. Gjuru se je povrnilo zaupanje. Poslej bo šlo vse gladko, je pomislil.
»Rekel si, da boš šel pozneje v bolnišnico?« je vprašal Zaim po kratkem premolku.
»Da. Zglasil se bom tam, pri komisarju. Nekaj mu prinašam.«
»Tedaj pa ponesi tudi moje pismo, da se Mirjana povrne v štab.« — Nato je pogledal na pisalni stroj in se počehljal za uhom: »A saj, ne moremo brez strojepiske! Ni ga, ki bi pretipkaval in razmnoževal radijska poročila.«
Vtem se je Gjuru naježila koža. Zunaj je začel Smajo prepevati nekakšen šlager, ampak tako, kakor da bi se drlo jagnje.
»Smajo,« je odmajal Zaim z glavo. »Kadarkoli poj«, s* mu moraš smejati.«
»Res,« je rekel Gjuro in si oddahnil. Tedaj so se tudi njemu začela lica tresti od smeha. Smajo je z vreščečim tenorjem izvajal neverjetno zapletene melodije.
Kmalu nato je nehal peti. Tedaj se je slišalo njegovo vPitje:
»Ej, Miček, kje pa si, vragec peklenski, pohiti in Prinesi Gjurovemu konju' malo sena ... Vse tišči k nam
Po proviant.«
Gjuro je stopil k oknu. Suhljat deček ilastega obraza, i v široki, še skoraj novi domobranski bluzi je počasi vlekel oaramek sena čez dvorišče. Na nogah je imel nove čevlje,
I na glavi novo titovko, preveliko za njegovo glavo. Izpod nje so štrleli gosti črni kodrci.
Gjuro je gledal za njim.
»Kako je Miček?« je kmalu nato vprašal s spreme-
! njenim glasom.
Zaim je bil zatopljen v povelje odredovega štaba. Za trenutek je nehal brati in je raztreseno odgovoril:
»Čuden fant, tako čudne oči ima. Smajo ga je oblekel ] ;n vzel k sebi. Za kurirja je še prešibak.«
»Danilo je naročil, da ga pošljite k njemu v štab j odreda,« je rekel Gjuro.
»Ne verjamem, da ga bo Smajo dal.«
»Bo pa Danilo sam prišel ponj. Zahteva, da ga takoj | Pošljete v odredov štab. Se sam tega ne razumem — nnrpak Danilo je iz sebe, odkar je slišal, kaj se je primerilo temu dečku.«
Zaim je molče pokimal. Nato je bral dalje.
Kamenica je bila izvrstno oporišče na progi med Romirjem in Selanovim, rfe samo kot pomembna prometna točka, marveč tudi kot odlična naravna postojanka, Pripravna tako za obrambo kakor za napad. Ko je prebral
Zaim povelje odredovega štaba, ga je prijetno vznemirilo.
»Kamenica,« je rekel, strmeč predse, »torej ee je le j začelo..,«
Gjuro je potrdil:
»Začelo se je. Zdaj bo, kar bo.«
Vedel je, kam meri Zaim. Kamenica je na področju, j pred katerim se zadnje dni zbirajo nemške in ustaške sile. Štab odreda želi, da bi jim z napadalnimi akcijami preprečil dokončne priprave. Gjuro ga je pustil v takih mislih. Imel je vzrok, da je ravnal tako. Zamolčal je tudi tisti strel izza drevesa, ko se je nedavno vračal iz Gorova v štab odreda.
Zaim je vznemirjeno pogledal na uro.
»Stevana še ni. Povelja je treba takoj razposlati četam. Dokler ga ne bo, se bom pogovoril s Smajem zastran hrane. Da ne bo kakor zadnjič. Kaj boš pa ti zdaj?«
»Proti bolnišnici jo bom mahnil. Ne smem se muditi, ker moram biti jutri v štabu.«
Bil je pripravljen za pot. Tedaj pa se mu je zazdelo, da se je Zaim olajšano oddahnil.
»Videla se bova spet,« je rekel in mu previdno segel v roko. Še enkrat je pogledal na posteljo — Milan je še kar naprej spal. Gjuro je začutil, da so ga spreleteli mravljinci, zato je brž odšel, odvezal konja in se napotil proti bolnišnici. '
V	planini je bila, levo od Gorovega. Tri ure je bilo treba presedeti na konju, da si prišel do nje. Pot je vodila skozi romantično lepe predele, sicer divje in nepristopne. Globoko, gosto gozdovje. Sredi gozda je stalo nekaj lesenih barak. To je bila odredova bolnišnica.
V	somraku je bil gozd podoben širokemu, razgibanemu morju. Njegov hladni dih je lezel pod rokave. Listje je mehko šuštelo; mokro, gladko lubje se je lesketalo. Mesec še ni vzšel. Polagoma so se zasvetlikale zvezde na nebu. Veter se je zapletal v vrhove dreves. Tanka vlažna trava je drsela pod kopiti.
Bolj ko se je Gjuro bližal vratom, bolj neprijetno mu je bilo. Mirjana — kako bo ona vse to sprejela? — Resnico ji mora povedati o Ivanu. To jo bo podrlo, je pomislil, in tisti mah se je tudi sam počutil strtega.
Konj je stopal z lagodnim, enoličnim korakom. Gjuro je počasi kadil. Cigareta se je rdečkasto svetlikala v poltemi. Njegova senca se je daljšala pp tleh in ga vztrajno spremljala.
Zakaj vedno isto, težko pa tudi toplo čustvo nemira in nepokoja, kadar pomisli nanjo? Kadeč je iskal odgovora na to. Čutil se je nemočnega, globoko otožnega, da sam ni vedel zakaj, a hkrati ga je prevzemala prijetna toplina. Mlad je bil in neizkušen.
Zdajci je zagledal njene oči, ki se čvrsto upirajo vanj, nato njeno oblipje, bledo, upadlo. Lesk slonovine med odprtimi ustnicami. Medtem ko se je gozd zgoščeval in postajal bolj in bolj topel, medtem ko se je severnica lesketala s svojim zlatim sijajem in ko so listnate krošnje neslišno vabile, obsijane z mesečino, Je stala ona pred njim, trepetljiva in bleščeča, vračala mu je pogled s cvetovi rdečice na licih in s tihim vabilom v očeh.
Ni ganil oči s te podobe, sklonjen je sedel v sedlu, čutil je, kako mu kri bolj in bolj polje v žilah in kako mu vse telo drhti-v prečudnem, neznanem zanosu lahnega izginjanja. Čisto brez uma in podzavestno je zahrepenel, da bi se z roko dotaknil tega obličja, da bi čutil njen dih v laseh, njene oči v svojih, da bi okusil vročino njenih usten, to vročo bližino in nevzdržno hrepenenje po združitvi, ta večerni sijaj sanj, skrivnostni šum krvi, megleno, nestvarno negotovost pozabljenja, da bi čutil omotični šumot in osamljeno srečo nemih, neizgovorjenih besed v vrtincu neskončnih čustvovanj, spoznanje čiste, neslišne ljubezni in drhtečih, osvetljenih želja v noči slutnje, nemira in neskončnosti.
Jezno je ošinil konja, da ne bi zblaznel od tega brezumnega hrepenenja. Vznemirjen in osamljen je začel okrutno, jasno razčlenjati sam sebe, kos za kosom, na umišljeni kirurški mizi, začel si je odpirati žile In izlivati svojo kri v dolgo, nemo bolečino, v neznosno zavest, da je vse zaman. Šibal je konja po vratu in križu in s« bolj in bolj bal svidenja, njene podobe, njenih oči.
Opustil je namero, da bo prenočil v barakah. Čutil je, da tega nikakor ne sme, to noč nikakor ne — čimprej nazaj, čimdalje od tod, do jutri bo morda vse to zbledelo, vse to opojno, bolestno, nepoznano in negotovo, kar ga je nocojšnjo noč tako prevzelo, razburkalo in pretreslo njegovo kri, mladost in življenje. Zglasil se je samo pri komisarju, da mu je izročil Zaimovo pismo in ga poprosil, naj prebudi Mirjano in jo pošlje ven, pred barako, Počakal jo bo, ker ji mora nekaj sporočiti.
Mesečina je bila polna in jasna. Široke bukve so stale temne in negibne. Veter se je umiril. Barake so bile v varnem zavetju. Temnomodre sence so ležale togo na prečudno bledi svetlobi. Z visokega, jasnega neba so se gosto utrinjale zvezde.
Se sta ga prevzemala nemir in strah negotovosti. Okoli sebe je čutil topli dih gozdovja. Niti opazil ni, kdaj je prišla, ni slišal njenih korakov. Samo iznenada je začutil njeno dihanje, obrnil se je in zagledal njen« globoke, iznenadene oči.
Zbral se je, preden je spregovoril. Govoril je z drhtečim, razburjenim glasom.
Stala je naslonjena na bukovo deblo. Ramena so Ji rahlo podrhtevala, dokler se ji niso čisto povesila. Gjurov glas Je trepetal v noč, padal je nanjo kakor leden curek. Strašno spoznanje jo je popolnoma potrlo. Sporočil ji je, kolikor je le mogel previdno. Dolgo je molčala, nato pa iznenada dvignila roke in jih naslonila na prsi. Stala je negibna in zravnana.
»Tako. Ivan ni bil izdajalec,« je končal Gjuro in stisnil zobe. »Taka je ta reč. Razumeti moraš, kako nam je zaradi tega. Ampak popraviti se ne da več.«
Zdelo se je, kakor da je minilo neskončno mnogo časa. Mirjana se ni ganila. Gledala je predse s široko odprtimi očmi. Opazil je, kako je zadnje dni oslabela.
Glas mu je močneje vzdrhtel:
»Razumeti moraš, Mirjana. Vem, kaj je to zate. Sovražnik je ravnal skrajno zahrbtno.«
Ni odgovorila. On je odvrnil glavo. Ni mogel gledati v njene oči. V njih je zijalo strahovito brezno praznote. Obrnjena k njemu, z rokami na prsih, je stala brez besede in negibno.
Noč je bila svetla in neskončna. Beli mesec je ležal na drevesju.
Moker od hladnega potu je Gjuro zašepetal;
»Bolje bi bilo, če ti ne bi bil povedal. Morda bi bilo res bolje. Vse to sam vem. Toda kloniti ne smemo. Boriti se moramo dalje.«
Roka se mu je tresla. Obmolknil je, čakal in se ni upal obrniti k nji. Iznenada je zaslišal globok, neznan glas:
»Vedela sem. Vseskozi sem vedela.«
Počasi se je obrnil. Neznosno mu je bilo.
»Borimo se na več frontah. Tale je morda najhujša. Zato so tudi izgube najbolj skeleče. Zato je tu treba največ poguma in samopremagovanja.«
Nato je obmolknil. Zazdelo se mu je, da govori jalovo in nesmiselno. Pogum, tolažba, zavest — odveč. Ona pa je nemo prikimala. Se enkrat, nakar je rekla s čudnim glasom, kakor da ni od tega sveta:
»Ne dopoveduj mi več. Vse to sama vem.«
Mislil je, da se bo pri priči obrnila in odšla. Slutil je to in čakal. Ona pa je ostala, naslonjena na drevo, z glavo nazaj in s čudno razprtimi očmi.
Negotovo jo je pogledal, preden je rekel:
»Vse ti moram razložiti. On je še tam. V štabu bataljona. Tisti, ki je ubil Ivana.«
Poslušala je in ni odgovorila. Praznota se je svetlikalo v njenih očeh.
»Tudi mene je skušal ubiti. Se je tam, odred je v nevarnosti ...«
V neskončnem prostorju, ki ga je razsvetljevala mesečina, je vse počivalo, samo listje je tiho pošumevalo nad njima. Temne sence drevja pa niso spreminjale svoje oblike. Z jasnega neba se je utrnila zvezda in poletela nekam onkraj Zemlje.
Mirjana je počasi obrnila oči k njemu. On je govoril naglo, vzhičeno. Zdajci se mu je zazdelo, da se njene oči širijo.
»Ne mislim nase, nate, na Ivana ... Za odred gre... Ali me lahko razumeš?«
Pogledal jo je naravnost v oči in tedaj je ujel nov, odločen lesk v njenih zenicah.
uMlEi
199	Po dolgi in naporni poti sta le našla votlino z ranjenci. Votlina je bila mrzla in mokrotna, pa seveda temačna, da so morali ranjence prenesti ven. Stari zdravnik je pregledal vse po vrsti. Komisarjeva rana je bila nevarna, toda zdravnik je dejal:
»Le pogum, tovariš komisar. Stisni zobe, kajti železne drobce bom zdajci izbrskal iz mesa!«
2u<i »»tej pa Nemci?« je vprašal komisar. »In nosači?«
»Štirje ste težko ranjeni, vas bodo nosili!« je dejal zdravnik. »Druge bodo podpirali.«
»Pa vi?«
»Mulo bom jahal, kajpak! Kar hitro napravimo nosilnice!«
Naglo so napravili nosilnice in odšli z nočjo vred, kamor jih je vodil zdravnik.
200	Komisar je stisnil zobe, ko je brodil zdravnik z nožičem po živem mesu.
»AH mi bo noga ostala,« je vprašal komisar zaskrbljeno.
»Ce bo, tedaj se zahvalite temule pobiču, ki je prišel pome!« mu je odgovoril zdravnik.
»Hvala, Martinček!« je dahnil komisar od bolečin in se nasmehnil Martinčku.
203 In tako se je pomikala kolona ranjencev skazi noč. Martinček z mitraljezom in dva borca so hodili spredaj kot izvidnica. Štiri težke ranjence so nosili, druge podpirali ali pa jih prenašali kar na hrbtu, zdravnik pa je vodil kolono ko krmar ladjo po zameglenem morju. Ranjenci so hudo trpeli, vendar so prenašali bolečine brez ječanja.
201	Toda kam z ranjenci? V tej mokri in temni votlini se jim bodo rane prisadile. Zdravnik se je zamislil. Sedel je na štoru in skrbno urejeval svoje misli. Cez čas je dejal:
»V mladih letih sem bil strasten lovec in dobro poznam te gozdove. Vem za votlino nad Kolpo. Tjakaj jih bomo znosili in tam napravili zasilno bolnišnico!«
204 Toda vrag v vojni nikoli ne miruje in čeprav je bila ta majhna kolona v neizmernih gozdovih kakor osamljena barka na širnem morju, jo je le nekdo opazil in ji sledil. Bil je oblečen kot partizan in je kmalu dohitel kolono.
»Stojte, stojte, tovariši!« je zaklical. »Ze tri dni tavam po teh gozdovih, sestradan sem ko volk!«
m n

n\ 7^
— Nikar več ne loputaj z vrati! Naš podnajemnik je šel že davi na dopust!
riba.
Že pol ure kličem natakarja, pa molči kot
racija!
Nič čudnega, tu je vendar ribja restav-
/Z /3
Ko sem mu prinesel račun, je padel v ne-/ zavest. Nato sem mu prinesel dvojni konjak, da l\ bi si opomogel. Ali naj konjak tudi računam?
— Tehtnica se spet nekaj zatika, treba vas bo poslati v popravilo.
Obisk iz Danske
Te dni se mudi pri nas danski predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Hans Christian Hansen, državnik, ki ga naša država sprejema s spoštovanjem in prijateljsko zaradi dežele, ki jo zastopa in zaradi osebne poti, ki jo je prehodil kot človek.
Hans C. Hansen je bil stavec, a je ob poklicnem delu še našel čas, da je dokončal delavsko univerzo.
Predsednik danske vlade in zunanji minister Christian Hansen
Kot mlad delavec je bil aktiven član delavskega gibanja na Danskem in prav tu je našel svoj pravi poklic. Kmalu je zapustil delo pri stroju in se posvetil političnemu delu. Ze leta 1929. je bil sekretar danske Socialdemokratske zveze mladih, pozneje pa je delal v Mednarodni zvezi socialistične mladine. Med zadnjo vojno je aktivno sodeloval v danskem odporniškem gibanju, po vojni pa ga najdemo v več vladah kot ministra za finance, za trgovino in za zunanje zadeve. Leta 1955, je bil na soglasen predlog socialnodemokratske skupine v parlamentu izbran za predsednika vlade, hkrati pa je prevzel tudi vodstvo Socialnodemokratske stranke Danske.
Danska je majhna dežela, ima komaj štiri in pol milijona prebivalcev vendar pa zavzema v mednarodnem življenju važen položaj. Zaradi strateških pogojev je bila neobhodno potrebna Atlantskemu paktu in ker je bila od vsega začetka solidarna z Zahodom, se je tej vojaški zvezi pridružila brez posebnih rezerv. To pa je kajpak ni oviralo, da ne bi uveljavljala lastnega pogleda na mednarodne odnose. Ta se je jasno izrazil ob nekaterih izredno občutljivih mednarodnih vprašanjih in prav ob teh priložnostih si je Danska pridobila spoštovanje in simpatije po vsem svetu. Znano je, da je ostro obsodila napad na Egipt ob znani sueški pustolovščini, da obsoja francosko politiko v Alžiriji, da podpira Grke v ciprskem vprašanju, vendar pa je njena samostojna politika prišla do izraza predvsem v stališču do gradnje raketnih oporišč. Odločnost, s kakršno se je ta mala država uprla v okviru Atlantske zveze ameriški zahtevi, da bi dovolila gradnjo tujih raketnih oporišč na svojem ozemlju, je naletela na odobravanje po vsem svetu. Pri tem se je opirala na deklaracijo, ki jo je danska vlada slovesno objavila že pred 6 leti, da namreč njenega ozemlja nikdar ne bodo uporabili za napad na, kakršnokoli drugo državo.
Taka zunanjepolitična smer danskih vlad je vsekakor izraz notranjih političnih odnosov. Danska je ustavna monarhija z večstrankarskim sistemom. Med
strankami je že več kakor dvajset let socialnodemokratska stranka najmočnejša, vendar pa v parlamentu dolgo ni imela absolutne bečine, tako da je za sestavo vlade vedno morala zbirati koalicije, kjer pa je bila navadno v manjšini, Šele po zadnjih volitvah ji je uspelo, da je sestavila večinsko vlado v koaliciji z dvema drugima strankama. Vsekakor pa se je tudi prej, dokler je bila Socialdemokratska stranka v manjšinski vladi, politika te države v glavnem gibala po njenih programih, kajti to ji je narekoval tudi njen gospodarski položaj.
Danska je agrarna dežela, bolje rečeno, živinorejska, kajti poljedelstvo so povsem prilagodili zahtevama živinoreje. Glavni izvozni proizvodi so maslo, sir, meso, beton, jajca). Prav tako se je prilagodila industrija. Živinoreja in kmetijstvo nasploh se je na Danskem razvilo do tako visoke stopnje prav zato, ker je imelo za podlago razvito industrijo kmetijskih strojev, orodja, umetnih gnojil in prehransko predelovalno industrijo.
Položaj v Danskem gospodarstvu lahko izražamo z naslednjimi odstotki: država ustvarja 40 odstotkov svojih dohodkov iz izvoza, a v blagu, ki ga izvažajo, imajo kmetijski proizvodi 60 - odstotni delež. Hiperprodukcija poljedelskih proizvodov v zahodnem svetu in otežkočena prodaja na svetovnem tržišču je pred nekaj leti Dansko privedla v valutne težave, toda prav nova socialnodemokratska vlada pod Hansenovim vodstvom si je med prvimi dolžnostmi zadala nalogo uravnotežiti gospodarski položaj v deželi. Izdala je vrsto zakonov, ki so spravili pod večjo kontrolo nekatera monopolna podjetja in poostrila nadzorstvo nad cenami. Uvedla je poseben davek v obliki nekakšnega državnega posojila za tiste, ki imajo dohodke večje kot 23.000 kron na leto. Povečala je tudi obvezni prispevek za boj proti nezaposlenosti, Ti zakoni in uredbe so prišli hitro v življenje, ker jih je podprla tudi večina opozicijskih strank v parlamentu. Praktični uspehi te politike so se kmalu nokazali, saj danski gospodarstveniki zatrjujejo, da je najbolj pereče vprašanje — valutno — našlo zadovoljivo rešitev.
Danski gospodarski položaj je vedno silil vladne kroge, da svojih stikov, zlasti trgovinskih, niso usmerjali samo na Zahod, marveč
so skušali doseči dobre odnose tudi z Vzhodom. Zagovornik take smeri je tudi predsednik Hansen in prav to ga je napotilo, da je pred dvema letoma obiskal Moskvo kljub negodovanju v krogih Atlantske zveze in domače opozicije. Kot zagovornik izvenblo-kovskih stikov je danski predsednik na obisku tudi pri nas.
Naša država in Danska sta po svoji notranji ureditvi povsem različni, vendar se v zadnjih odnosih med drugim zavzemata za čim tesnejše zveze — od trgovinskih in kulturnih pa do političnih — z 'vsemi državami. To skupno prizadevanje bo v teh dneh, ko se predsednik Hansen mudi pri nas, nedvomno prispevala s obsežnejšemu jugoslovansko-danskem sodelovanju in utrditvi normalnih odnosov med obema državama.
Pokojni G a n tihi in predsednik Nehru sodita med najvidnejše bojevnike za neodvisnost Indije. Po njuni nemajhni Zaslugi je ta dežela, ki je ondan slavila enajsto obletnico neodvisnosti, postala najvidnejša zagovornica miru in aktivnega sožitja med narodi. Prav zato vežejo našo državo z daljno Indijo tako prisrčne vezi prijateljstva, ki so bile potrjene že v mnogih primerih.
Jordanski sindikati
Odkar so prišle britanske čete v Jordanijo in ameriške v Libanon, še posebej potem, ko so Združeni narodi na izrednem zasedanju Generalne skupščine začeli razpravljati o tem vprašanju, je zanimanje za ti dve deželi po svetu zelo po-rastlo. Vendar pa smo kljub temu dokaj malo zvedel; o življenju samem v teh deželah in o razmerah, ki vladajo v njih. Ne bo zato odveč, če pobliže pogledamo kakšen je položaj delastva v njih. Zaenkrat se bomo ustavili na Jordaniji.
Znano je, da je v tej deželi na vladi najbolj nazadnjaški režim, ki ga predstavlja kralj Husein s svojo bližjo okolico, ki jo sestavljajo razn; fevdalni gospodje. Na oblasti se kralj drž; samo s tujo pomočjo. Zato so tudi poslali Britanci tja svoje padalce, da bi zaščitili kralja in njegovo vlado pred nezadovoljnim ljudstvom. Videli bomo, da ima delavstvo, kljub zaostalost; dežele, le precejšen vpliv na politično življenje, zlasti v boju proti fevdalnemu režimu.
Delavske organizacije so v Jor-. danij; še zelo mlade. Sele po prvi svetovni vojni so začel; ustanavljati prve sindikalne organizacije. Le-te so bile dolgo obdobje kaj šibke, saj je dežela po večini poljedelska in povrhu še zaostala. Sele ko so začeli graditi prve tovarne cementa in odpirati rudni-
ke fosfata, se je dvignilo tudi število delavstva. Politična dejavnost delavskih organizacij se j© pokazala šele pred kakimi šestimi leti, ko so ustanovili Združenje delavcev. Ker so bili do tedaj delavci brez slehernih pravic, se je ves boj in delovanje te organizacije usmerilo na izvojevanje teh pravic. S^-le leta 1935 je izšel v Jordaniji prvi zakon, ki je priznaval delavcem pravico do združevanja. Kmalu zatem so gradbeniški delavci ustanovili svojo sindikalno organizacijo. Po njihovem vzgledu so se sindikalno organizirali tudi delavci v drugih gospodarskih vejah. Vendar so bile te prve sindikalne organizacije v začetku politično in organizacijsko že zelo slabe in neenotne, vse dokler se niso združile v enotno federacijo sindikatov. To organizacijo so oblasti uradno priznale šele leta 1954.
Nova federacija je razvila zelo široko dejavnost. Prva naloga je bila zbrati čim več delavcev v sindikatih. Ko se je organizacija notranje okrepila in številčno povečala, je začela široko akcijo za priznanje delavskih pravic in za izboljšanje gmotnega položaja delavcev. Glavne zahteve delavskega boja so bile: izboljšanje delovnih pogojev, zmanjšanje delovnega časa, povečanje mezd, brezplačna zdravniška pomoč in izplačilo odškodnine v primeru poškodb. Ta obsežen



Minuli teden se je končalo izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, ki so na njem razpravljali o
krizi na Bližnjem vzhodu
program in pa vztrajen boj za njegovo izpolnitev, je zelo dvignil veljavo sindikalnih organizacij v delavskih vrstah. Vlada je morala pod enotnim pritiskom popuščati točko za točko delavskih zahtev. Sindikalne organizacije so začeli ustanavljati tudi uslužbenci in pa poljedelski delavci, k; so živeli še v posebno slabih razmerah. Seveda pa boj ni bil lahek in delavci so morali pogosto s stavkami podkrepiti svoje zahteve.
Boj sindikatov se je raztegnil tudi na politično področje. Na zahtevo sindikatov je morala vlada sprejet; zakon o industrijskem razvoju dežele, nadalje razne zakone, ki so varovali narodne koristi pred tujim izkoriščevanjem, kakor tudi zakone o delavskih pravicah. Ker s® je vlada zbala vedno močnejšega vpliva sindikatov na politično življenje, je prepovedala uslužben-ske sindikate, ki so bili primorani delovati podtalno. Skušala je tudi skrhati moč celotne sindikalne organizacije, zato je začela preganjati in zapirati sindikalne voditelje. Sindikati so na ta napad odgovorili s tem. da so se povezal; z drugimi demokratičnimi silami v deželi in začeli snovati nekakšno Ljudsko fronto, vsesplošno demokratično politično organizacijo. Ta je tudi zmagala na prvih volitvah.
Tudi v zunanje politične dogodke so sindikati aktivno posegali. Odločno so obsodili francoski in britanski napad na Suez pred dvema letoma. Z njihovo podporo se je tedanja napredna vlada tudi uprla zahtevam Amerike, da se podredi blokovski politiki zahodnih držav.'
Seveda taka vlada n; bila pogodu niti kralju niti tujim pokroviteljem, zato so skovali zaroto in vlado odstavili s silo. Spet je prišla na oblast dvorska klika, ki je začela neusmiljeno preganjati vse, kar je bilo napredno. Kralj je razpustil parlament in prepovedal vse politične stranke. Tudi sindikatom ni bilo prizaneseno. Nanje se je zrušil še najhujši udarec. Zaprli so vSe sindikalne voditelje. Nov poskus obnavljanja sindikatov lani jesen; je prav tako naletel na neusmiljen; udarec.
Seveda je v ljudstvu še nadalje tlela iskra upora in nezadovoljstva. Bojazen pred osvobodilnim gibanjem, it; je zajelo vse druge arabske dežele, je narekovala tudi pri-;od tujih čet, da bi zaščitile trhli preživeli režim kralja in fevdalcev. Brav zato pa vlada povsod tudi na zahodu prepričanje, da ho moral obenem z angleškimi padalci iz dežele tudi osovraženi kralj in to za vselej.
N A S IC 0 M € M T A
DOGODKI V SVETU
00 TEDNA 00 TEDNA
Velik uspeh Združenih narodov
Med najpomembnejše dogodke preteklega tedna spada nedvomno uspešen zaključek izrednega zasedanja Generalne Skupščine Združenih narodov, na katerem so razpravljali o krizi na Bližnjem vzhodu. Soglasno so sprejeli resolucijo desetih arabskih držav. Le-te so obljubile, da bodo spoštovale sisteme v drugih državah in da ne bodo skušale vplivati na spremembo režimov svojih sosed. Resolucija poziva generalnega tajnika, naj čimprej doseže praktične sporazume s prizadetimi državam; za umik tujih čet iz Libanona in Jordanije.
Ta uspeh Združenih narodov je vzbudil , v svetu splošno zadovoljstvo.
Konferenca atomskih strokovnjakov
V	Ženevi se je končala mednarodna j konferenca atomskih strokovnjakov vzhod- I nih in zahodnih držav. Izdali so priporočila vladam, naj bi začel; postavljati kontrolne postaje po vsem svetu, da bi tako lahko nadzoroval; morebitni sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Te postaje bi zbirale vzorce radioaktivnih delcev, ki se sprostijo po jedrskih poskusih in opravljale že razna druga raziskovanja-, ki bi pomagala ugotoviti atomsko eksplozijo. Sklepi konference so zelo važni in odpirajo možnost ustavitve jedrskih poskusov.
Konec atomskih poskusov?
Ameriška vlada je sporočila, da je pripravljena ustaviti poskusne jedrske eksplozije že letos ob koncu oktobra. Postavlja pa več pogojev za to: če Sovjetska zveza ne bo med tem časom vnovič začela jedrskih poskusov in če bo pristala na pogajanja za sklenitev mednarodnega sporazuma o prenehanju atomskih poskusov.
Tudi angleška vlada je izjavila, da bo za eno leto ustavila poskuse, če bo prišlo do pogajanj s Sovjetsko zvezo o prepovedi takih poskusov.
Tak ugoden razvoj je posledica sklepov nedavno končane konference atomskih strokovnjakov, ki so ugotovili, da je moč s sedanjimi tehničnimi sredstvi ugotoviti vsako jedrsko eksplozijo kjerkoli na svetu.
De Goulle v Afriki
Predsednik francoske vlade de Gaulle je odšel na dolgo potovanje po vseh francoskih čezmorskih ozemljih. Namen tega potovanja je pridobiti tamkajšnje prebivalstvo, da bi ob glasovanju za ustavo 28. septembra dali glasove za to ustavo, ki bo prinesla dosti sprememb v notranjem življenju Francije. Afriške kolonije naj bi dobile nekakšno avtonomijo, toda že zdaj kaže, da v Afriki niso preveč navdušeni in da nekatere kolonije zahtevajo popolno neodvisnost.
Vss zaradi rib
Islandska vlada je sklenila razširiti svoje teritorialne vode, s čimer bi druge dežele izgubile pravico loviti ribe v teh vodah. Zaradi tega se je vnel hud spor zlasti z Veliko Britanijo, ki je zagrozila, da bo svoje ladje spremljala z vojaškimi enotami. Da bi spor nekako poravnali, so sklicali v okviru Atlantske zveze posvetovanje, ki 1 pa je tajno.
Šc vedno ni mini na Cipru
Nad 700 grških zapornikov na Cipru je začelo gladovno stavko paradi neznosnih razmer v ječah in taboriščih. Zaporniki tudi zahtevajo, naj angleške oblasti dovolijo nadškofu Makariosu vrnitev na otok. Kakor je znano, pripravlja britanska vlada nov načrt za ureditev ciprskega vprašanja. Ustanovili naj bi ločene grške in turške občinske svete, pri angleškem guvernerju pa naj bi bila tudi dva predstavnika grške in turške vlade. Grčija pa na ta načrt ni pristala in je predložila ciprsko vprašanje v razpravo bližnjemu rednemu zasedanju Združenih narodov.
Sfovke v Ameriki
Okoli 6 tisoč delavcev ameriške avtomobilske industrije je začelo stavkati, ker delodajalci nekatere delavce silijo k nadurnemu delu, medtem ko je toliko drugih delavcev brez posla. Stavka je zajela pet tovarn in je največja, kar jih pomnijo v ameriški avtomobilski industriji.
Odnosi se zboljšujejo
Predstavniki Francije in Združene arabske republike so podpisali v Zurichu nekaj sporazumov, s katerimi so uredili razne gospodarske in kulturne zadeve med obema deželama. Pogajanja so trajala leto dni. Domenili so se o kreditih za tekoče trgovske posle in o ustanovitvi nekaj francoskih gimnazij ter drugih zavodov v Egiptu.
Hommarskjold na Bližnjem vzhodu
V	resoluciji Združenih narodov o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu je med drugim rečeno, naj generalni tajnik stori vse potrebno za sporazum o bližnjem umiku tujih čet iz Libanona in Jordanije. Zategadelj je odpotoval v dežele Bližnjega vzhoda, kjer se bo posvetoval z vladami o izvajanju nalog, ki jih postavlja resolucija.
Ponudbe za sestanek
Predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije so predložili sovjetski Vladi, naj bi obnovili priprave za sestanek na najvišjd ravni. Pripravljalni razgovori, ki so jih imeli predstavniki zahodnih velesil, so bili prekinjeni in rdaj pravijo na zahodu, da je prva stvar, ki jo je treba storiti, poiskati rešitev, <ia bi razgovore spravili z mrtve točke.
Napetost na Daljnem vzhodu
Čankajškovo obrambno ministrstvo je sporočilo, da je kitajsko obalno topništvu ipova obstreljevalo otok Kvemoj. Pravijo, da sO Izstrelili vsega skupaj približno 50 tisoč granat in da je bilo ubitih okrog 200 Cankaj-škovih vojakov.
Ves svet si je globoko oddahnil, ko je ob koncu preteklega tedna prišla iz New Torka novica, da so na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov dosegli popoln sporazum o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. Vse do zadnjega je kazalo, da bo težko najti tak predlog, ki bi ustrezal vsem delegacijam. Razprava pa se je ves čas sukala okoli jedra vprašanja — umika tujih čet. Nekatere delegacije so se nagibale k stališču zahodnih držav — ZDA in Velike Britanije — ki sta skušali prikriti dejstvo, da je prisotnost njunih čet na Bližnjem vzhodu glavni vzrok in razlog za napetost, ki je zavladala in ki jo je bilo čutiti po vsem svetu.
Bilo pa je dosti prizadevanj, da bi našli izhod. Končno so ga pokazale same arabske dežele. Njihove delegacije so predložile skupno resolucijo, ki so jo sprejeli prav vsi predstavniki 81 držav. Tako pomembne zmage zlepa ni doživel noben predlog v tej najvišji svetovni organizaciji.
Kal pravi arabska resolucija? Sestavljena je tako, da so morali biti z njo zadovoljni tisti, ki so vztrajno zahtevali umik čet kot glavni in prvi pogoj za pomiritev v tem delu sveta, kakor tudi drugi, ki so odgovornost za krizo pripisovali tako imenovani posredni agresiji, to se pravi podpihovanju uporov od zunaj in podpiranju takih uporov. Zdaj so vse arabske dežele obljubile, da bodo pustile pri miru notranje zadeve svojih sosed. O umiku čet pa naj se generalni tajnik Dag Hammarskjoeld sporazume z vsemi prizadetimi deželami in doseže čimprejšnjo rešitev tega za mir bistvenega vprašanja, Hammarskjoeld je medtem že odšel na Bližnji vzhod izpolnjevat postavljeno mu nalogo. Tako je odstranjen pereč problem, ki je spočetka grozil, da bo podnetil oborožen spor na Bližnjem vzhodu, ki bi se kaj lahko utegnil razširiti na ves svet.
Da je prišlo do sporazuma, imajo velike
zasluge predvsem arabske dežele. Le-te so pokazale tolikšno enotnost in politično zrelost, da se je svet lahko prepričal o sposobnosti teh dežel ne samo da same sebe upravljajo, nega da tudi lahko marsikaj koristnega prispevajo k reševanju mednarodnih vprašanj.
Seveda pa Imajo velik delež pri reševanju
bližnjevzhodne krize tudi druge, še posebej majhne, izvenblokovske dežele. Le-te so si dosfi prizadevale, da bi bila odstranjena nevarnost za mir. Že od vsega začetka, ko je prišlo do izkrcavanja angloameriških čet, so izvenblokovske dežele začele svariti pred posledicami takega početja in pozivale vse prizadete države, naj se lotijo miroljubnih sredstev za urejevanje nastalih sporov. Da se ni intervencija razširila tudi na Irak, kamor je bila dejansko namenjena in da je zmagala zamisel o pregovorih, je v veliki meri zasluga prav izvenblokovskih držav in pa svetovnega javnega mnenja, ki je podprlo to zamisel. Takim miroljubnim prizadevanjem se je že od samega začetka pridružila tudi naša vlada, saj je bila prva, ki je predlagala, naj bi sklicali izredno zasedanje OZN. Jugoslovanska delegacija je tudi na samem zasedanju in izven njega storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se je zasedanje končalo tako uspešno.
S tako rešitvijo so predvsem pridobili na ugledu Združeni narodi. Pokazalo se je znova, da je ta organizacija najboljši , zaščitnik miru in da v sedanjih pogojih ni mogoče reševati nobenega mednarodnega vprašanja mimo OZN.
In še poseben nauk je dalo sedanje zasedanje, ki ga ne bi smele izgubiti iz spomina zlasti velike sile. Spet je postalo jasno, da je zgrešena in vnaprej obsojena na neuspeh vsaka taka politika, ki hoče z vojaško silo reševati razna mednarodna vprašanja. Z vojno se problemi ne rešujejo, temveč samo še bolj zapletajo. To je nauk sedanj«
krize na Bližnjem vzhodu. Vsa sporna vprašanja je moč rešiti na miren način, z razgovori in medsebojnim prizadevanjem. Seveda pa je treba pri tem spoštovati pravico vsake dežele do neodvisnosti in ji priznati enakopravnost pri urejanju skupnih zadev.
Dejstvo, da je uspešno zaključena razprava o Bližnjem vzhodu, je močno ublažilo napetost v svetu, ki jo je povzročila vojaška intervencija. Seveda bo treba še dosti naporov, da bodo stvari spet prišle v normalni tir.
Drug razveseljiv pojav, ki tudi obeta prinesti dosti pomirjenja v sedanjo neustalje-nost na svetu, je odločba ameriške in britanske vlade, da bosta prenehali z atomskimi poskusi. 'Sovjetska zveza je, kakor je znano, te poskuse ustavila že pred meseci. Sedanji korak dveh zahodnih sil je vsekakor zelo razveseljiv, čeprav mnogi zamerijo Washing-tonu in Londonu, ker niso poskusov ustavili takoj in brez kakršnihkoli pogojev. Z atomskimi eksplozijami nameravajo namreč prenehati šele 31. oktobra in jih ne bodo več ponovili, če do tedaj tudi Sovjetska zveza ne bo obnovila svojih poskusov in če bo pristala na razgovore o sklenitvi sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.
Edinole Francija še ni pripravljena prenehati poskusnih atomskih eksplozij. Sama sicer še nima atomske bombe, zato pa hiti z vso naglico izdelovati lastno atomsko bombo, da bi se tako uvrstila med atomske sile. Seveda ji zato ni nič kaj povšeči ameriški in britanski sklep o prenehanju poskusov in se vneto pripravlja na svojo prvo eksplozije atomske bombe, ki so jo napovedali za letos nekje v Sahari.
Vendar pa je zahteva vsega človeštva, naj vlade atomskih sil prenehajo z neprestanimi atomskimi eksplozijami, take močna, da se ji ne morejo več ustavljati. Saj ni treba, da pride do atomske vojne, že poskusi sami prinašajo človeštvu hude posledice. Znanstveniki so nedavno opozorili svet, da bi vsako nadaljnje povečanje radioaktivnosti, ki nastaja ob eksplozijah, imelo za sedanje in prihodnje rodove hude posledice. Po drugi strani pa so prav te dni atomski izvedenci iz vzhodnih in zahodnih držav končali konferenco, na kateri so prišli do sporazumnega prepričanja, da je moč ugotoviti vsako atom* sko eksplozijo, kjerkoli na svetu.
Po vsem tem lahko trdimo, da so znamenja, ki govore, da je napetost v svetu popustila. Dokaz temu je soglasno sprejeta resolucija v OZN glede rešitve krize na Bližnjem vzhodu. O tem priča sporazum atomskih izvedencev o možnosti kontrole jedrskih poskusov in tudi namera dveh zahodnih sll> da bosta prenehali z atomskimi poskusi.
S tem pa so ustvarjeni tudi boljši pogoj1’ da se države lotijo tudi drugih nerešenih vprašanj, med katerimi je nedvomno »» prvem mestu vprašanje razorožitve. Najnovejši predlog zahodnih sil, naj bi obnovili priprave za sestanek na najvišji ravni, daj® upanje da pojde razvoj v tej smeri. Seve4* če ne bo prišlo kaj vmes In spet vse P*" kvarilo.
Na poti popuščanja