Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za'/«leta 80 din, za llt leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
Številka 90
TRGOVSKI UST
v	m m m mm	.	_	.	m	• X a	Račun	pri	poštni	hranil-
Časopis za trgovino, mdustruo. obrt m denarništvo nicl v Ljubljani št. 11553]
Uredništvo: Ljubljani Gregorčičeva ulica 23. TeU 25-52. Uprava: Gregor J čičeva ul. 27. Tel. 47-flt{ Rokopisov ne vračamo. —•
Bfhza vsak ponedeljek, KnllOfa sredo in petek
Liubliana. petek 11. avgusta 1939
posamezni «>C|| številki din ■
ustanovitev samostojne zbornice za velik uspeli in za začetek lepših časov za naše obrtnike. Iskreno želimo, da bi se ta njih optimizem izkazal za pravilnega, ker imamo pred očmi vedno le interese celotnega našega gospodarstva in zato nam tudi stanje našega obrta ni [ egalno.
Poudariti pa moramo, da je le od obrtnikov samih odvisno, če se bo ta optimistična presoja uspeš-
nosti samostojne obrtne zbornice uresničila ali ne. če bodo mnogo in dobro delali, če ne bodo nikaka osebna nasprotja motila njih delo, če v plenumu obrtne zbornice ne bodo nikdar takšne debate med obrtniki, kakor so bile v plenumu skupne zbornice, potem je upravičeno tudi optimistično naziranje o bodočem delu samostojne zborni-
Samostoina obrtna zbornica
V času, ko bi bilo tako nujno potrebno složno sodelovanje nas vseh, v času, ko bi zlasti gospodarski stanovi morali dajati visoki zgled ustvarjajočega sodelovanja, prihaja iz Beograda vest, da je podpisana uredba o delitvi ljubljanske zbornice , in o ustanovitvi samostojne obrtne zbornice.
Teoretično je sicer mogoče, da tudi ločene stanovske zbornice delujejo prav tako solidarno in harmonično, kakor če so združene v skupni zbornici. Izkušnja pa uči, da je stvar v praksi drugačna. Kakor hitro se katera zbornica loči,
začne voditi svojo politiko in na-1 Nikakor ne spadamo med one, I bi si te dobičke zagotovili. V ta vadno celo v namernem nasprotju ki bi bili načelno proti vsakemu namen se vodijo že dva meseca z drugimi stanovskimi skupinami. I kartelu, ker vemo, da imajo kar- med zastopniki tujih tovarn tele-Zlasti pa se to dogaja, kadar sol teli tudi svoje dobre strani. Tako tonskega materiala pogajanja za volitve pred vrati, ko so bobneča I Se s karteli preprečuje hiperpro- ustanovitev kartela, ki naj bi izlo-gesla še posebej v časti. In sedaj dukcija, skrbi se za boljšo razde- čil vsako konkurenco med njimi, srno pred zborničnimi volitvami. I Utev blaga, onemogoča se nelo- poleg tega pa dosegel zvišanje
Da je bil ta ozir za ločitev zbor- jalna konkurenca in ustvarja mir I vseh cen. Ta kartel bi imel torej nice najmočnejši, dokazuje že to, na trgu. Zal pa je resnica tudi to, I samo ta namen, da bi organiziral
stojna zbornica in njene naloge so v bodoče večje kakor so bile naloge obrtnega odseka. Te naloge pa se ne tičejo le napredka obrti in zboljšanja položaja obrtnika, čeprav so te njene naloge prvenstvene, temveč tudi vsega slovenskega gospodarstva. Trdno smo prepričani, da se bo tega nova zbornica tudi zavedala in s tem
ce. Kakor rečeno, vse je odvisno I prilagodila svoje delovanje tudi od obrtnikov samih.	skupnim interesom slovenskega
Obrtna zbornica je postala samo-1 gospodarstva.
Nov	k
za podražitev	telefonsk
[da so karteli, ki bi izpolnjevali čim popolnejše izkoriščanje naše-samo te dobre naloge, v znatni ga trga in naših potrošnikov. Vse manjšini in da zlasti v naši dr-1 kaže na to, da se bodo ta pogaja-žavi prevladujejo karteli, ki imajo nja tudi ugodno zaključila in mor-samo en namen, da s trdno orga- da ne bo dolgo, ko bodo naši po-nizacijo proizvajalcev ali tudi le trošniki občutili posledice ustano-
meljeval
Mislimo pa, da takšni oziri v naših gospodarskih zastopili, zlasti pa v našem najvišjem, ne smejo veljati.
Ne more se tudi reči, da bi bila kakšna stvarna potreba za ločeno zbornico. Obrtni odsek je bil dejansko popolnoma avtonomen in mogel je neovirano delovati za ko risti obrtniškega stanu. V skupni zbornici je mogel celo uspešneje delovati, ker je bil finančno na boljšem, saj je imel od skupne zbornice gmotno le dobiček. Mogli bi celo reči, da more v današnjih razmerah obrtni odsek v skupni zbornici delovati celo uspešneje ko v samostojni. Položaj obrtnikov je danes izredno težaven zaradi vedno ostrejšega prodiranja industrije v obrtniške panoge. V slogi z dru gitni gospodarskimi stanovi je mo gel obrtnik muogo uspešneje na stopati proti temu prodiranju industrije, kakor bo mogel navezan le na sebe. V čast slovenskim industrialcem in slovenskim trgovcem je treba tudi reči, da so ti imeli vedno srce za obrtniške potrebe. In tako so n. pr. čevljarji
licitacijah na ostro konkurenco te lefonskih tovarn iz neklirinških držav. Posledica te konkurence je bila, da so morale tudi tvornice iz klirinških držav na cenah popu-| stiti, če so hotele zmagati na licitacijah. Ti popusti so znašali tudi od 120 do 40% in za toliko je mogla naša država nabaviti telefonski material ceneje.
Novi kartel pa naj lo pocenitev prepreči in naj se dobiček tujih tovarn za ta popust zviša. Pri dr-
da so danes glavni propagatorji za ločene zbornice tudi oni, ki so bili nekoč glavni nasprotniki ločenih zbornic. Nič pa se ni od takrat dogodilo, da bi bila ta sprememba nazorov utemeljena, razen seveda,
če bi potrebo take spremembe ute- prodajalcev dosežejo višje cene vitve novega kartela. Z ozirom na melievali tudi z osebnimi oziri. | in onemogočijo sploh vsako kon- velike državne nabave telefonske-
kurenco. Takšnih izkušenj smo ga materiala se tudi obljublja kar-d oži veli v Jugoslaviji že colo vr- telu visoka konjunktura, sto in pod vtisom teh izkušenj jel Iniciativa za novi kartel proda tudi izšel pri nas zakon, s kate- palcev telefonskega materiala je rim so se načeloma karteli pre- izšla, kakor se zagotavlja, od nemi-povedali. Dosti preveč močni pa so škili tvornic telefonskega materia-bili karteli in mnogo preslabotni la, ki so za Jugoslavijo že imele za vabe kartela nekateri v cen- dogovor, po katerem so vse pri li-trali, da bi mogel tak zakon pri citacijah nastopale enotno. Ta njih nas tudi obveljati. Tako smo do- enotni nastop pa ni imel pravega bili nov zakon, s katerim se je na-1 učinka, ker so zadele pri državnih čelna prepoved kartelov odpravi a, namesto tega pa se je uvedla kontrola nad karteli. Jasno je, da bi strogo izvajanje kontrole nad karteli moglo tudi popolnoma obvarovali naše gospodarstvo in na še potrošnike pred vsemi zlorabami kartelov Toda la kontrola se v naši državi sploh nikdar ni izvajala in v kontrola je ostala lepo na papirju Ni čuda, da so karteli to tudi takoj začutili in zato tudi postali mnogo bolj predrzni. Zlasti pa velja to za tuje kartele in z mednarodnimi organizacijami, ki itak nimajo drugega namena, kakor da čim vec izvlečejo iz naših potrošnikov. Je pa tudi naravno, da tuji karteli . „	■	i mnogo bolj brezobzirno nastopajo
v boji proti Bati pit slovenskih	in- kot (jomag{- ipujj karteli imajo
dustrialcih in trgovcih našli vso Lvoj se(iej-izven državnih mej, da I zasedanje Stalnega jugoslovansko podporo. Težko bo dokazati zato, Le ne morejo niti prav prijeti,'do- italijanskega gospodarskega od-da je slvatna potreba rodila samo-1 gQ etomači karteli vedno v ne-1 bora v Rimu. Deloma smo o re-stojno obrtno zbornico.	varnosti, da se začne kontrola nad Uultatu	tega	zasedanja	že	poroča
Slovensko gospodarstvo je	majh-1 karteli v resnici izvajati in da jih I li>	glavno	vsebino	doseženega	spo-
no in boriti se mora s težavami, I oblast pokliče na odgovornost. Ža- razuma pa je omenil tudi že trgo-ki so za gospodarstvo velikih na- to je tudi potrebno, da državna vinski minister Tomič v svoji rodov neznane. Vse naše gospo-1 oblast na tuje kartele še prav po-1 izjavi. Dodatno k tem našim ve darstvo je komaj tako močno, da sebno pazi in s tem obvaruje sebe stem še poročamo: vzdržuje eno samo veliko zborni- hn naše potrošnike pred občutno | Odbor je sklenil, da se naši iz-co, ki. more res zadovoljivo oprav-1 škodo.
Kakor znano je dobilo naše poštno ministrstvo kredit 115 milijonov dinarjev za zboljšanje in povečanje telefonske službe. Razpisane so tudi že bile prve licitacije za postavitev novih telefonskih --	avtomatičnih central ter za dobavo
izgubila se preglednost o po- telefonskega materiala. Skoraj ves|z0Pet dosegla stanje iz 1. 1934. r!a-trebah slovenskega gospodarstva I telefonski material uvažamo iz tu-1 Urat smo po naših podatkih iz-in skupno delo bo otežkočeno celo I jiue. Pri dobrem teku, ki ga imajo I vozili v Italijo blaga za 795,6 mi-v primerih, ko bi bilo to neobhod-1 zlasti tuji zastopniki, se ni čuditi, I lijona din, 1. 1933. 7‘25,5 in leta no nujno.	če so mislili ti takoj po dovolitvi I 1932. 705,5 milijona lir. L. 1931. je
Sedaj, ko je ustanovitev samo-1 gornjega kredita poštnemu mini-1 znašal naš izvoz celo 1.198,7 mili-stojne obrtne zbornice gotovo dej-1 strstvu na lo, kako bi imeli oni od U°ua lir, a ga je vrgla gospodarska sivo, seveda ne pomagajo nobene tega kredita čim več dobičkov. [kriza tako nizko, rekriminacije. Nekateri smatrajo | Takoj so se tudi lotili dela, da Novi kontingenti veljajo od 1.
žavnih nabavah za 100 milijonov dinarjev bi se torej zvišal dobiček tujih tovarn za 20 in celo za 40 milijonov din. Razumljivo je, da vaba tako lepega dobička silno učinkovito prepričuje o potrebi ustanovitve kartela.
Ta veliki dobiček pa bi morali seveda plačati naši potrošniki in država. Silno žalostno bi bilo, če se tudi naši potrošniki in država ne bi potrudili, da ostane ta popust njim in da ne plačajo telefonski material kar za 20 do 40% predrago. Kajti z jedjo pride tek, pravi pregovor, in kartel, ki bi sedaj s takšno lahkoto zaslužil tako mastne milijone, bi jih hotel prihodnjič zaslužiti še več. Naša drža va bi bila z ustanovitvijo tujega telefonskega kartela popolnoma izročena izkoriščanju tujega kapitala.
Zato je neobhoduo potrebno, da se takoj store potrebni ukrepi, s katerimi se bodo ti nelepi računi telefonskega kartela prekrižali Ali se naj ustanovi v Jugoslaviji tovarna za izdelavo telefonskega materiala ali pa naj se privabijo na naš trg tuje tvornice, ki niso v kartelu. Tuje zastopnike, ki pro pagirajo ustanovitev tega kartela pa bi morale tudi naše oblasti trdo prijeti. Kajti nikakor ne gre, da bi trpeli kartel, s katerim se hoče tako očitno in tako brezobzirno škodovati našim potrošnikom in državni blagajni. Na tak način pa nas tuji kapital res ne sme izkoriščati 1
Ni pa še bil dosežen sporazumi cenah za živino. Kontingent za živino je določen na 85 milijonov, lir. Naši zastopniki so zahtevali, da se določi za našo živino ista: cena ko za madžarsko. Italijani p A te zahteve niso sprejeli ter je bilo zato sklenjeno, da se uredi to. vprašanje z naknadnimi direktnimi pogajanji.
Tudi drugi kontingenti so pove-, ani povprečno za 20 do 50%. Zal sulic češplje je predviden kontingent za 1,2 milijona lir.
Sedaj izkazuje klirinški saldo z Italijo, da mi njej dolgujemo nadi sto milijonov lir. Kor se bo sedajj naš izvoz znatno povečal, je pričakovati, da se bo klirinški saldo kratkem izravnal. Verjetno je celo, da bomo postali proti koncu tega leta v kliringu z Italijo že aktivni.	i
Račun pri Narodni banki v lirah, ki nam jih je dolgovala Italija, je že izčrpan. Ker se je ta uporabljal za finansiranje naših, turistov, je bil tudi odliod našili turistov v Italijo skoraj ustavljen. Na zasedanju odbora se je tudi to vprašanje ugodno rešilo ter se bo moral turistični promet razvijati nemoteno.
Na zasedanju Stalnega odbora v Rimu se je razpravljalo tudi O; naši trgovini z Albanijo, ki je prišla v sklop trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Odbor,! je sklenil, da se izvoz Jugoslavije v Albanijo ne kontingentira. Zato tudi niso bili določeni nobeni kontingenti. V Albanijo bomo izvažali blago na podlagi uvoznih dovoljenj. Albanski uvozniki bodo morali zaprositi za uvozna dovoljenja in ta se bodo dajala v mejah' prejšnje trgovine med Jugoslavijo in Albanijo.
Vojnim invalidom
V nedeljo dne 13. avgusta 1939 bo ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti občni zbor oblastnega odbe-ra Udružcnja vojnih invalidov za Slovenijo.
Na dnevnem redu občnega zbora so zelo važni referati in se naj zato udeleže vojni invalidi občnega zbora v čim večjem številu.
ljati vse svoje funkcije. Veliko vprašanje je, če bomo razbiti na celo vrsto zbornic še imeli ta sred stva, da bodo vse zbornice za sebe Opravile toliko, kolikor je ena zbor„ica napravila za vse. Kajti predvsem se bo podražila režija
Naša trgovina z Italiio
Sklepi Stalnega iugoslovansko-italilanskega gospodarskega odbora
Prejšnji teden je bilo končano julija 1939. do 30. junija 1940. Zato se Stalni odbor letos najbrže ne bo več sestal.
Najbolj so bili
zvišani kontingenti za les.
Lesni kontingent je določen na 152 milijonov lir, t. j. za 50% nad sedanjim. Italija zelo potrebuje naš les, kar se najbolj vidi iz dejstva, da je že izkoristila ves lesni kontingent, ki je bil določen za le-los. Ker so bili v Rimu navzočm tudi zastopniki našega lesnega gospodarstva, so bili doseženi ugodni pogoji za naše lesne izvoznike. Ce bo dovoljeval klirinški servis, se bo izvoz lesa še povečal.
Za žito, oz. za pšenico in koruzo so predvideni kontingenti za skupno 90 milijonov lir. Od te vsote odpade 25 milijonov lir na koruzo. Kontingent za pšenico znaša okoli 1 milijona metrskih stotov. Glede cen se bodo vodila še posebna pogajanja in sicer v oktobru, ko bo Italija potrebovala našo pšenico.
vozni kontingenti za Italijo zvišajo na 400 milijonov lir, kar pomeni zvišanje za 140 milijonov lir ali za 53.84%. Ce računamo tečaj lire po 2'28 din, potem bo znašal naš izvoz v Italijo 912 milijonov dinarjev. Naša trgovina z Italijo se bo s tem normalizirala in bo
Pred novim izvozom konoplje
Prihodnji mesec se začne nova izvozna kampanja za konopljo. Od lanske žetve je ostalo za izvoz še okoli 500 vagonov, nova žetev pa bo dala 5e 2400 vagonov, izvozne konoplje. Trgovinska zbornica v Novem Sadu je storila potrebne korake, da se bo mogla konoplja nemoteno izvažati.
Državna cesta iz Maribora do Frama
se bo po informacijah iz gradbenega ministrstva — asfaltirala in ne, betonirala, kakor je javnost-pričakovala. Naglašajo, da se bodo vse večje krivine in tudi nekatere strmine odstranile in da zato ni treba seči po dražjem betonskem cestišču. Ta del ceste bo dolg kakih 15 kilometrov in bo stal okroglo 12 milijonov dinarjev. Vsekakor bo bolje napravljen kot cesta iz Maribora do Št. lija, katere asfaltna prevleka je precej tanka ia ne bo dolgo držala. Z deli se baje prične na novem delu državne ceste že prihodnji mesec.
Delajte za napredek trgovskih organizaciji
Odločno protestiramo!
Predpisi	o	strokovni
se ne	spoi
Zveza trgovskih združeni
^poroča:
Referat treznega tajnika dr. Pu-btiška >0 krošnjarstvu in nezakoniti trgovini« je izšel v posebnem ponatisu in se dobi pri Zvezi po eeni din 8'—. V referatu so nave-meni vsi zakonski predpisi o kroš-mjarstvu in nelegalni trgovini. (Vsem združenjem in vsem trgov-icem, ki se zanimajo za to pereče rvprašanje, je brošura nujno po-Itrebna. Poskrbite, da jo bodo imeli Itudi obrtni referenti in orožniki.
Izvoz na Poljsko
Seznam poljskih uvoznikov, ki tae zanimajo za naše izvozne predmete, je interesentom na razpolago jv Zvezi trgovskih združenj. Ker Brno v kliringu s Poljsko znatno [pasivni, bodo izvozniki lahko prilili do svojega denarja.
Lesnim trgovcem!
> Opozarjamo lesne trgovce, da je Osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj razposlal na ladruženja in lesne sekcije nova (navodila za izvoz lesa v Francijo. *
L Opozarjamo na navodila Naroil-e banke o dajanju 3%nih kredi-jtov izvoznikom.
f Ivan Pretnar
Dne 7. t. m. je na Bledu umrl tbivši mnogoletni trgovec in pocestnik Ivan Pretnar. Pokojnik je bil zelo ugleden in zelo spoštovan blejski občan, jako prijaznega in dobrosrčnega značaja, neumorno delaven, skrben in zaradi svoje solidnosti prav posebno priljubljen trgovec. Sodeloval je mnogo |v javnem življenju v občinskem odboru, pri dobrodelnih in obče koristnih društvih, bil pa je tudi soustanovitelj in mnogoletni odbornik trgovskega gremija, sedaj Združenja trgovcev v Radovljici. S svojo bogato skušnjo in svojimi dobrimi nasveti je veliko pripomogel k ugodnemu razvitku naše trgovske organizacije in v prospeh trgovstva radovljiškega okraja. Umrli tovariš je pred leti zaradi hude bolezni opešal in oddal svojo znano in solidno trgovino svojemu nasledniku, sam pa je potrpežljivo prenašal precej let nadloge svoje bolezni, dokler ga smrt ni rešila vseh težav, i Mi trgovci bomo blagega pokojnika ohranili v trajnem, lepem 5n hvaležnem spominu!
[ Prizadeti ugledni rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje.
(Prodaja 100°/o izvozniških deviz na borzi
Narodna banka je pred kratkim pdredila, da morejo izvozniki za blago, ki ga izvozijo po 29. juliju p939, prodati 100% prejetih deviz na borzi. Vendar s to odredbo izvozniki niso razrešeni dolžnosti, da ponudijo 25% prejetih deviz (državi oz. Narodni banki. Olajšajva je le v tem, da je država do-Isedaj plačevala teh 25% po urad-Inem kurzu, sedaj jih bo pa po (borznem tečaju. (Z ozirom na nekatera vprašanja objavljamo to (vest še enkrat. — Uredništvo.)
jšvedska pritožba zaradi •oddaje nabave telefonske centrale v Skoplju
Te dni bi se morala odobriti licitacija za nabavo in montiranje avtomatične telefonske centrale v ISkoplju. Na licitaciji je prodrla fiima Siemens. Proti temu pa se jje pritožila švedska firma Ericson, jki se je tudi udeležila licitacije. (Zaradi te pritožbe je sedaj izročena vsa zadeva neki posebni ko Imisiji v preiskavo. Šele potem, ko bo komisija podala svoje mnenje, jbo izdan definitiven sklep o lej jUcitaciji.
Več ko mučno je že, vedno znova ponavljati iste trgovske zahteve. Mučno predvsem zato, ker so te zahteve tako globoko utemeljene in zatorej tudi tako v korist celote, da bi se že zaradi tega morale izvesti. Mučno pa tudi zato, ker neupoštevanje teh zahtev dokazuje, da manjka našim odločujočim činiteljem pravi čut za odgovornost, ker ne store tega, kar bi zaradi napredka našega gospodarstva morali storiti tudi že sami. Mučno je tudi zato, ker ubija to omalovaževanje trgovskih zahtev v najboljših ljudeh vsako voljo do dela, ker jemlje ljudem vero v boljšo bodočnost.
Neoprostljivo je zato, da se trgovske zahteve ne upoštevajo in se dela s tem gospodarska škoda, ki jo občutijo vsi, in ne samo trgovci. Kajti zaradi tega zanemarjanja javnih dolžnosti se ne more razvijati trgovina, zato pa tudi ne ustvarjati domači kapital, ki nas edino more rešiti pred tem, da bi se naša naravna bogastva izkoriščala od tujega kapitala na način, ki je v navadi v kolonijah.
Med temi trgovskimi zahtevami so nekatere tako skromne in tako v splošnem interesu, da je še prav posebno obsodbe vredno, če se niti te ne izvedejo. Mislimo tu predvsem na zahtevo, da se zakoniti predpisi o trgovski strokovni usposobljenosti v resnici izvajajo. Dovolj žalostno je, da se mora kaj takšnega sploh zahtevati, ker je vendar v pravni državi samo po sebi umevno, da se takšni predpisi izvajajo, tudi če to nihče posebej ne zahteva. Kakšen smisel pa naj imajo zakonski predpisi, če jih niti oblastva sama ne spoštujejo?
Pa tudi stvarna potreba, da se ti predpisi izvajajo, je evidentna. V današnji ostri borbi narodov more vzdržati svoje stališče in napredovati samo narod, ki ima strokovno res usposobljene ljudi. Če hočemo, da bo naša domača trgovina zdrava in na trdnih temeljih, potem moramo zahtevati, da smejo opravljati trgovske posle samo tisti, ki so za to usposobljeni. Z analfabeti se ne ustvarja napredek, z mazači in šušmarji ni mogoče vzdržati v težki konkurenčni borbi s tujim svetom. Samo strokovno absolutno podkovani trgovci morejo naši trgovini priboriti veljavo in jo dvigniti na dostojno višino. Vse to je jasno in neovrgljivo.
Naši predpisi o strokovni usposobljenosti itak niso posebno veliki in zato je tem nujnejše, da se vsaj ti strogo in dosledno izvajajo. To pa se ne dogaja in nekatera oblastva izdajajo obrtna dovoljenja kakor da sploh ne bi bilo nikakih zakonskih predpisov o strokovni usposobljenosti, ki jo mora imeti vsak, kdor hoče dobiti dovoljenje za trgovski obrat.
Združenja trgovcev so že ponovno opozarjala na to nezaslišano nespoštovanje zakonitih predpisov. Pa vsa ta opozorila niso pomagala. Sedaj imamo zopet nov dokaz, kako nekatera oblastva kršijo zakonite predpise. Ogorčenje zaradi tega neverjetnega preziranja pozitivnih zakonskih predpisov je med trgovci že velikansko in učinkovit izraz je dalo temu ogorčenju Združenje trgovcev v Kamniku.
0 svojem sklepu nam sporoča Združenje naslednje:
Uprava Združenja trgovcev za srez Kamnik v Kamniku jo na svoji seji, dne 31. julija t. 1. pri obravnavi različnih prijav in odjav trgovinskih obrtov in učencev prišla do spoznanja, da je vse njeno delo in borba za obstoj trgovskega stanu in zakouito izvajanje predpisov in zakonitega izdajanja obrtnih listov brezpredmetno.
Baš pri tej seji smo prejeli dve prijavi o že izdanih pooblastilih, pri katerih se o strokovnem uspo-sobljenju ne more govoriti.
Tako je prejela pooblastilo za trgovino z mešanim blagom gostilničarka Bevc Minka, Kamnik-Zaprice in Plahuta Alojzij iz Lok obč. Šmartno v Tuhinju. Slednji je poljedelec, ki res že nekaj let izvršuje trgovino z lesom. O trgovski strokovni usposobljenosti pa ne more biti ne pri enem in ne pri drugem niti govora, v
Tu sta podana dva konkretna primera, kako se ne spoštujejo predpisi o strokovni naobrazbi trgovcev. Kaj naj store naša združenja, ki so po zakonu poklicana, da skrbe za ugled trgovskega stanu in za njegovo strokovno
Narodna banka je sklenila, da bo dajala posebne izvozniške kredite proti 3°/« obresti na podlagi izvoznih dokumentov ter za izvoz blaga na svobodna devizna tržišča. Z ozirom na ta sklep je Narodna banka objavila pogoje, po katerih se bodo dajali ti krediti.
1. Ti krediti se bodo dajali iz-vozniškim firmam proti žiru banke brez ozira na to, če imajo te kredit pri Narodni banki ali ne. Banke, katerih žiro se bo po teh kreditih sprejemal, določi eskontni odbor v soglasju z upravnikom pristojne podružnice. Istočasno bo eskontni odbor določil višino, do katere se morejo sprejemati žira bank za te kredite.
2. Ta posojila se bodo dovoljevala izvozuiškiin tvrdkam, in sicer:
a) za kvarljivo blago od 50 do 75 odstotkov njegove vrednosti,
b) ne nepokvarljivo blago do 90 odstotkov njegove vrednosti.
Vrednost blaga, ki se izvozi po cif pogojih, se določi na ta način, da se od fakturirane cene odbijejo stroški za prevoznino (železniško in ladijsko) ter stroški za zavarovanje.
3. Veljavna bodo ta posojila največ tri mesece. Če pa izvoženo blago v tem roku ne bi bilo plačano, se more kredit podaljšati še za nadaljnje tri mesece. V tem primeru mora posojilojemalec predložiti v eskont novo meuico z istimi podpisi in za isti znesek. Ta posojila pa prenehajo avtomatično veljati tudi pred tem rokom,
usposobljenost, če pa vidijo, da ne skrbe za to oblastva, ki bi morala biti v tem vzgled združenjem!
Ali se odločujoči res ne zavedajo, kako težke posledice morejo nastati, če pridejo ljudje do prepričanja, da je vse njih delo zaman? Ali res ne pojmujejo oblasti, kako dragoceno sodelovanje se jim nudi od trgovskih združenj, da se na njih zahteve tako malo ozirajo?
Mi odločno protestiramo, da se podpisujejo obrtna dovoljenja ljudem, ki nimajo predpisane strokovne naobrazbe. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se takšni primeri preiščejo, krivci pa pokličejo na odgovornost. Zakonski predpisi se morajo upoštevati in tudi takrat, kadar so trgovstvu v dobro!
in sicer v trenutku, ko se prejme posojena vsota. Ker se bo plačilo blaga po dovoljenih kreditih vršilo po korespondentih bank-žirantk v tujini, bo Narodna banka smatrala, da je posojilo dejansko likvidirano v trenutku, ko je bila v tujini položena odgovarjajoča vrednost, prejeta za izvoženo blago ter bo zato našemu izvozniku bonificirala obresti po dovoljenem posojilu po valuti od dne položitve te vsote pa do dne dospelosti menice.
4. Narodna banka bo zaračunavala po teh posojilih 3% no obrestno mero.
5. Bauke-žirantke sinejo zahtevati od posojilojemalcev največ poldrugi odstotek obresti na leto na račun svoje provizije in manipulacijskih stroškov.
6. Izvozniška firma more dobiti ta posojila edino na podlagi svojega akcepta z žirom banke ter proti položitvi pri banki-žirantki vseh potrebnih izvozniških dokumentov, za katerih avtentičnost in veljavnost odgovarja dolična banka, Narodna banka pa bo po potrebi izvajala eventualno kontrolo.
Menici, ki se predloži Narodni banki se mora priložiti tudi pismo banke-žirantke, v katerem mora la izjaviti, da je prejela vse potrebne dokumente in da bo prejeto vsoto na podlagi teh dokumentov uporabila v prvi vrsti za plačilo teh menic.
7. Žira denarnih zavodov po teh posojilih se ne štejejo v redne meje za posredne zadolžitve.
sestala v Salzburgu. Italijanski listi objavljajo vest o sestanku na senzacionalen način. Po sestanku bo obiskal Ciano Hitlerja, kateremu bo izročil Mussolinijevo pismo.
Hitlerjev obisk v Budimpešti, ki bi moral biti prihodnji mesec, je odpovedan. Z njim bi vrnil Hitler svoječasni obisk državnega upravitelja Horthyja. Angleški listi pišejo, da je bil obisk odpovedan, ker je madžarska vlada odklonila nemško zahtevo, da mora Hitlerja spremljati 1000 mož Gestapo. Madžarska vlada je smatrala to zahtevo kot izraz nezaupanja.
Madžarska vlada je odklonila nemško zahtevo po sklenitvi vojaške zveze z Nemčijo. Francoski listi poročajo, da bo zaradi tega nemška vlada svoj pritisk na madžarsko vlado povečala.
Slovaški minister Ur. Tuka je izjavil novinarjem, da se bo Slovaška v primeru vojne ramo ob rami borila na strani Nemčije.
Državni tajnik Frank se je zopet vrnil v Prago. Vest, da je odstavljen torej ni resnična.
Nemška vlada razpravlja z vlado protektorata o odškodnini Nemcem za škodo, ki so jo imeli ob svoječasni češkoslovaški mobilizaciji in obrambnih delih.
Po poročilu Strenga so moskovska pogajanja v zaključnem stadiju ter so poslana angleškemu veleposlaniku v Moskvi že zadnja navodila, da je končni sporazum zagotovljen. Na zahtevo Moskve je sprejeta v pakt tudi klavzula, da se morata zapadni velesili o vsaki nameravani akciji za preprečitev vojne posvetovati predhodno s sovjetsko vlado. Enako tudi o vsakem drugem vojaškem ali mirovnem ukrepu, ki naj služi skupni fronti miru. S tem je zagotovljeno, da se novi Miinchen ne more več ponoviti.
Danes sta prišle vojni misiji Francije in Anglije v Leningrad.
Z njunim prihodom se bodo pogajanja zelo pospešila.
Stalin je odložil svoje potovanje na Kavkaz, kamor bi se moral po nasvetu zdravnikov iti zdravit, da bo mogel slediti vojaškim posvetom, ki se bodo pričeli s prihodom francoske in angleške vojne misije v Moskvi.
Kusko-poljska pogajanja za dobavo orožja in vojnega materiala Poljski, so že toliko napredovala, da je ruska vojna industrija že dobila prva naročila, ki jih bo tudi v kratkem izvršila. Zlasti bo Rusija dobavljala Poljski letala in težke topove.
Gen. Franco je objavil zakon o reorganizaciji španske vlade. Novi zakon daje gen. Francu pravico, da objavlja zakone tudi brez soglasja ministrskega sveta. General Franco ima s tem tudi formalno položaj diktatorja. Hkrati se je ustanovilo tudi več novih ministrstev, nekaj pa odpravilo. Med drugim se ustanove nova ministrstva za letalstvo, vojno in za mornarico. Vsa tri ministrstva so združena hkrati z generalnim štabom v skupni obrambni odbor, čigar predsednik je gen. Franco.
Za predsednika političnega odbora falange je imenoval general Franco Sunerja.
V asturskem gorovju se še vedno upirajo civilni gardi španski republikanci. Policijske oblasti so aretirale nad 1000 ljudi, ker baje pomagajo republikancem ter jih zalagajo s hrano. Vsi aretiranci pridejo pred vojno sodišče. Med njimi je tudi več žen.
De Geeru se je vendar posrečilo, da je sestavil novo nizozemsko vlado. V novi vladi so zastopniki krščanske unije, katoliške državne stranke, socialnih demokratov in svobodnih demokratov. Poleg njih so v vladi tudi nekateri strokovnjaki.
Francoski odpravnik poslov se je zglasil v japonskem zunanjem ministrstvu in izjavil, da je Francija glede vrednotenja kitajske valute in srebrnih zalog v mednarodnih koncesijah popolnoma istega mnenja ko Anglija. Podobno izjavo je podal tudi ameriški odpravnik. Kljub temu pa hoče japonska vlada o teh vprašanjih tudi v bodoče razpravljati samo z Anglijo.
Angleži ne bodo izročili onih 4 Kitajcev, katerih izročitev zahtevajo Japonci. Pogajanja med Anglijo in Japonsko bodo najbrže pretrgana.
Japonci so konfiscirali angleške rudnike v Honanu. Angleški veleposlanik je zaradi tega pri japonski vladi protestiral.
Na seji japonske vlade je vojni minister Itagaki zelo temperamentno zahteval, da Japonska takoj sklene vojaško zvezo z Nemčijo. S svojo zahtevo pa ni mogel prodreti. Nekateri pravijo, da bo zato vojni minister odstopil.
Reprezantačni dom U. S. A. je izvolil za predsednika zunanjepolitičnega odbora Salomona Bluma, ki je Žid. Predsednik tega odbora, s predsednikom zunanjepolitičnega odbora senata ter predsednikom Rooseveltom in državnim tajnikom za zunanje zadeve so dejansko oni, ki vodijo ameriško zunanjo politiko.
Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru
opozarja delodajalce ponovno, naj pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisu za šolo na mestno poglavarstvo. Vpis bo zaključen dne 20. t. ni. in zamudnike bodo zadele zakonite posledice.
Politične vesti
Romunsko-turška vojna pogajanja se v kratkem začno v Carigradu, kamor pride v ta namen tudi francoska vojna misija.
Skupina bolgarskih poslancev je prišla v Moskvo, kjer so bili prijateljsko sprejeti. Med poslanci je tudi brat ministrskega predsednika Kjuseivanova. Ogledali si bodo veliko kmetijsko razstavo v Moskvi.
Poljski list »Czas« opozarja Nemce v Gdansku, da je življenje Gdanska popolnoma odvisno od poljske trgovine. Na drugi strani pa naj tudi ne pozabijo, da so poljski topovi namerjeni na Gdansk in da se bodo tudi sprožili, čeprav so tudi Poljakom zidovi Gdanska v dragem spominu.
Napetost zaradi Gdanska se je zopet povečala in v evropskem časopisju se že navajajo posebno kritični dnevi. Eden takih dnevov
je bil tudi včerajšnji, ko je govoril na velikem protestnem zborovanju proti Poljski v Gdansku narodno socialistični voditelj Forster Drugi takšni kritični dnevi se napovedujejo proti koncu avgusta po veliki nemški proslavi v Tannen-bergu. Kot kritični dnevi se označujejo tudi dnevi narodno socialističnega kongresa v Niirnbergu.
Govor voditelja nar. soc. v Gdansku Forsterja je bil sicer zelo oster proti Poljakom, vendar ni krize povečal, čeprav je Forster izjavil, da ni več daleč čas, ko se bo Gdansk vrnil v Veliko Nemčijo. Forster je citiral številne poljske liste in s temi citati skušal dokazati, da Poljska ogroža Gdansk in da se je ta moral zateči pod nemško zaščito.
Nemški listi se pritožujejo, da so poljske oblasti začele preganjati nemške obrtnike. Celi vrsti nemških obrtnikov da so bile odvzete koncesije, ker da niso bili njih obrati popolnoma urejeni po zdravstvenih in socialnih predpisih. Enake pritožbe pa se slišijo tudi od poljskih obrtnikov v Nemčiji.
Angleški zun. minister Halifax je sprejel nemškega veleposlanika v. Dircksena in mu v imenu angleške vlade izjavil, da je doba izvršenih dejstev končana in da bo vsak tak poskus naletel na odločen odpor vse mirovne fronte. To velja tudi glede Gdanska.
Zunanja ministra Ciano in Ribbentrop sta se v petek nenadoma
Izvozni	krediti
banke	po
Razstava
malih
Kr. banska uprava priredi s sodelovanjem rejskih organizacij in posameznih rejcev na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra I. banovinsko razstavo malih živali ter izdelkov in priprav za rejo malih živali. Ta prireditev bo največja tovrstna razstava, kar jili je bilo dosedaj v Sloveniji.
Obseg razstave:
I. Živali: 1. perutnina vseh vrst in pasem: kokoši, pure, race, gosi in okrasna perutnina; 2. golobi vseh vrst; 3. kunci vseh pasem;
4.	koze in ovce; 5. plemeniti kožuha rji.
II. Izdelki proizvodov reje malih živali: 1. kožuhovina in izdelki (ovac, koz, kuncev, kožuharjev);
2.	usnje in izdelki; 3. angorska, ovčja volna in izdelki; 4. perje, puli; 5. meso in jajca.
III. Predmeti, ki so v posredni ali neposredni zvezi z rejo malih živali: valilniki, umetne koklje, zaklopna gnezda, napajalniki, krmilniki, napenjalniki za kože itd.
IV. Veterina in higiena.
V. Literatura, načrti, slike, fotografije, grafikoni itd. v kolikor spadajo v rejo malih živali.
VI. Vzorna bivališča: kurnice, kunčnice, golobnjaki itd.
Vil. Krmila.
Razstavljajo lahko predvsem organizirani rejci, rejska središča, rejske ustanove, nadalje neorganizirani rejci in tvrdke z aparati in pripomočki za rejo malih živali.
Na razstavo poslane živali bodo ocenjene. Najlepše in najboljše dobe denarne nagrade, diplome, kolajne in priznanja. Društva, ki bodo svoje pošiljke čim lepše organizirala in poslala čim lepši material, dobe v trajno last častne diplome.
Kdor hoče razstavljati, naj se prijavi najkasneje do 16. avgusta. Kdor še ni prejel prijavnice in navodil, naj jih takoj zahteva od: Razstavnega odbora, Gajeva 9/T, soba 6, Ljubljana, kjer se lahko tudi osebno zglasi. Razstavni pisarni sporočajte tudi svoje želje in nasvete, ki bi bili uporabni pri ureditvi razstave. Prevoz je brezplačen. Tvrdke, ki hočejo razstavljati pod svojim imenom, plačajo stroške za prevoz same.
Zunanja trgovina
Francoska vlada je odpravila za 52 predmetov kontingentne predpise ter se bodo ti mogli zopet prosto uvažati. Od novega ukrepa bodo imeli dobiček predvsem Švicarji in Belgijci, ki proizvajajo te predmete.
Odjem nemških kmetijskih strojev se je dvignil od 372 milijonov RM v 1. 1936./37. na 431 milijonov v 1. 1937./38. in bo najbrže dosegel v letošnjem gospodarskem letu 520 milijonov mark. Izvoz kmetijskih strojev iz Nemčije se je povečal po vrednosti od 40 na 45 milijonov RM.
Nemčija je uvozila v prvem polletju 2,71 milijona ton mineralnih olj proti 2,29 milijona ton v lanskem polletju.
Živo srebro bodo zopet začeli Nemci kopati v zapuščenem rudniku Dellach v Dravski dolini na Koroškem.
Splošni indeks cen se je v Nemčiji dvignil od 126'5 v juniju na 127'3 v juliju. Najbolj se je dvignil indeks za živila, in sicer od 193'6 na 194'9, dočim se je indeks za obleke dvignil le neznatno, za stanovanja pa je ostal neizpremenjen.
Izvoz U. S. A. v prvem polletju 1939 je znašal 1.415 milijonov dolarjev, uvoz pa 1.095 milijonov, da je bila Amerika aktivna za 320 milijonov dolarjev.
Med špansko in washingtonsko vlado je bil dosežen sporazum o dobavi ameriškega bombaža. Španija bo kupila v Ameriki 240.000 bal bombaža, ki ga bodo predelale katalonske predilnice.
Proizvodnja litega železa se je letos v juliju v U. S. A. povečala v primeri z lani od 2-1 na 2'35 milijona ton. V obratu je bilo letos 127 visokih peči, lani pa 118. Njih dnevna kapaciteta se je dvignila od 71 na 76 tisoč ton.
Ker so bili v Egiptu odkriti novi vrelci nafte je njena proizvodnja močno narasla. Tako je znašala leta 1937. 166.000 ton, leta 1938. 220.000, v letošnjem I. polletju pa že 296.000 ton.
Stanje v ameriški obutveni industriji se je znatno zboljšalo. Dočim je znašala proizvodnja v I. polletju 1938 184 parov čevljev, je znašala v letošnjem 205 milijonov parov.
Svetovna proizvodnja petroleja
je znašala v prvem letošnjem polletju 139'6 milijona ton, t. j. za 1-3% več kakor v lanskem. Produkcija v posameznih državah je zrfašala: U. S. A. 84'5 milijona ton, Rusija 150, Venecuela 14'4, Iran 5'2, Vzhodna Indija 3'9, Romunija 3-1 in Mehika 2'6 milijona ton. Proizvodnja se je zmanjšala v Iranu, Romuniji in Mehiki.
več
prenum!
To pravilo velja za vse dobre'stvari, pa radi tega tudi ra »Pravi Francke • Franck« daje beli kavi lin, poln okus In lepo zlatorjavo barvo. Zato pri kuhanju kave dodajte vedno dobro mero »Francka», rajll več, kakor premalo.
Franck
KAVNI PRIDATEK'
Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo se bodo začela v septembru, kakor poroča iz Budimpešte list »Nachrichten ftir Aussenhandel«. V prvi vrsti se bo govorilo o izvozu jugoslovanskega lesa in rude v Madžarsko in madžarskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo.
Pri trgovinskem sporazumu v Rimu nam je bil priznan uvozni kontingent 10.000 vagonov pšenice. Kontingent je bil določen samo po količini in ne po vrednosti.
Romunske tekstilne tovarne hočejo svojo kapaciteto podvojiti. V ta namen so naročili nove stroje v Nemčiji, ki bodo prihodnji mesec že postavljeni.
Nemčija je protestirala pri romunski vladi, ker je Romunija na ročila opremo za silose v Angliji. To da je v nasprotju z nemško-romunsko trgovinsko pogodbo, ki je določala, da zgradi in opremi silose v Romuniji Nemčija.
Trgatev znamenitega grozdja Smirni, ki je znano pod imenom »sultanija«, je letos izredno dobra. Ceni se, da bo dala za 80.000 ton več grozdja ko lani.
Turški monopol je prevzel pivo varno v Ankari, ki je bila last neke italijanske družbe ter se od 1. avgusta dalje proizvaja pivo že na račun turškega monopola. Pivci piva bodo s to spremembo zelo zadovoljni, ker je monopol takoj zni 4al ceno piva skoraj za jpolovico 011 30 na 16 piastrov, za pol litra. . .francoska trgovinska bilanca je “1.la v juliju aktivna za 1043 milijonov frankov. V prvih sedmih letošnjih mesecih je Francija uvo-z .	’93 milijona 'ton blaga v
vrednosti 28,69 milijarde frankov, izvozila pa za 16,71 milijona ton v vrednosti 20,92 milijarde frankov. V primeri z lani se je izvoz povečal po količini za l,li milijona ton, po vrednosti pa za 4,6 milijarde frankov.
Italiii primanjkuje lesa
Dobri	izgledi	za
Julijska številka »Mesečnih poročil C. I. B.c je objavila naslednji članek o gospodarskem stanju Italije, ki je zlasti zanimiv za naše lesne trgovce.
»Italijansko gospodarstvo se razvija v isti smeri ko dosedaj. Predvsem se pospešujejo one industrije, ki so v neposredni zvezi z oboroževanjem, dočim za konsum delujoče industrije niso mogle doseči povečanja proizvodnje. Indeks industrijske proizvodnje (1929 = 100) je dosegel v marcu 110 proti 1067 v februarju 1939 in 105'1 v marcu 1938.
Posebno živahno je bilo zboljšanje v strojni industriji, katere indeks (1929 = 100) se je dvignil od 1297 v marcu 1938 na 137‘8 v marcu 1939. Prav tako se je zvišala tudi proizvodnja železa, dočim je proizvodnja jekla nazadovala. V avtomobilski industriji je tudi nastalo oživljenje in indeks je dosegel v marcu 1. 1939. 141 točk proti 123’9 točke v februarju 1939 iu 135‘3 točke v marcu 1938.
Proizvodnja je znašala v tisočih tonah:
železo surovo jeklo 1939	1938	1939	1938
aprila	78	65	184	190
marca	79	65	200	199
februarja 66	58	183	174
Zboljšana trgovinska bilanca
V zunanji trgovini so posebno značilna prizadevanja za spremembo pasivne trgovinske bilance v aktivno. Uvoz se posebno zaradi venomer napete devizne situacije zelo omejuje (v zvezi s tem omenjamo omejitev uvoza kave), dočim se izvoz pospešuje z vsemi sredstvi. V zadnjem času se je spremenil uvozni režim. Na mesto dosedanjega sistema licenc je stopil uvoz po stanovskih organizacijah, ki imajo nalogo, da podeljeni kontingent dodele posameznim članom. Iz spodnje tabele je razvid no, da se je vladi že posrečilo, da je pasivnost trgovinske bilance spremenila v aktivno.
Izvoz	Uvoz
1939	1938	1939	1938
v milijonih lir aprila	945'6	847’3	834’9	977’4
marca	823-3	816'2	879’8	1033’6
januar-
aprii 32747 3369'8 3236'2 4115‘S Posledica povečanega izvoza in zmanjšanega uvoza je bila, da je bil saldo v marcu 1939 še pasiven za 56'5 milijona lir, v aprilu 1939 pa aktiven že za 1107 milijona lir Še večja je celotna razlika. Tako je bila trgovinska bilanca v prvih štirih mesecih 1938 pasivna za 746 milijonov lir, v istem času le tos pa aktivna za 38'5 milijona lir (Ta sprememba se čuti tudi v ju-
goslovansko-italijanskih odnošajih, ko smo postali v trgovini z Italijo nakrat močno pasivni, dočim je prej skozi vsa leta bila pasivna vedno le Italija.)
Neprestano pomanjkanje lesa
Pomanjkanje lesa, ki se je začutilo v Italiji v začetku leta, je trajalo tudi še v juniju, ker je ponudba še vedno manjša od povpraševanja. Potreba lesa je sicer manjša ko v normalnih letih, možnost preskrbe pa je močno omejena. V stavbeni delavnosti se opažajo predvsem državna naročila za gradnjo vojašnic itd., dočim je zasebna delavnost mnogo manj živahna. Indeks stavbene delavnosti (1. 1929. — 100) izkazuje za marec 1939 89‘3 točke proti 83'3 v februarju 1939 in 567 točke v marcu 1938. V primeri z lanskim letom se je torej stavbena delavnost vendarle precej dvignila.
Nespremenjeni uvozni trg
Lesne kupčije z Avstrijo in Sovjetsko unijo kljub sklenjenim dogovorom še niso mogle priti pravi tok ter se zato lesne kupčije omejujejo na trgovino z Romunijo in Jugoslavijo.
Dobave iz Jugoslavije so zavzele že znaten obseg, a sedaj se govori, da se bodo z Jugoslavijo dogovorjeni uvozni kontingenti še zvišali (Ti so bili v resnici zvišani za polovico.) Dosedaj je Italija uvozila iz Jugoslavije 26.700 standardov lesa, dočim v istem času lani samo 19.200.
Romunija je letos na 2. mestu italijanskih lesnih nabav. Z Romu
nijo je sklenjen klirinški dogovor, ki dobro funkcionira ter dobe romunski izvozniki hitro svoj denar. Ker so v Italiji dosežene cene še nadalje ugodne, se je mogla kupčija z Romunijo še povečati. V prvih petih mesecih je Italija uvozila iz Romunije 7.100 proti 1.100 standardom v istem času 1938.
Dober odjem lesa na domačem trgu
Za koliko se bo ital. uvoz lesa letos zvišal, je predvsem odvisno od tega, v kakšnem obsegu se bo mogla razviti lesna kupčija z Rusijo in Avstrijo. Ker je velik del sezone že minil, pač ni več mogoče računati s polnim izkorišče-njem dogovorjenih kontingentov. Domača žagarska industrija dela s polno kapaciteto, v kolikor ima seveda zadosti lesa. Rentabilnost italijanskih žag je zadovoljiva, ker so cene za domač les še večje ko cene za uvozno blago. Ta razlika je nastala, ker pri nabavi domačega lesa ni treba plačati raznih pristojbin in premagovati toliko težkoč kakor pri nabavi tujega lesa. Poleg tega se more pri domačem blagu tudi veduo računati z dogovorjenimi dobavnimi roki.
Skupno je Italija uvozila v prvih petih mesecih 1939 38.900 standardov proti 54.300 v istem času 1938. Uvoz lesa se je torej zmanjšal za 28*4%. Ker pa upajo, da se bodo dobave iz Avstrije znatno zvišale in ker se računa tudi z možnostjo uvoza ruskega lesa (čeprav v manjši meri, kakor je bilo pogojeno), se splošno misli, da se bo v prihodnjih mesecih uvoz lesa dvignil.
Sprehodi
po Mariborskem
Tekstilna razstava v ospredju zanimanja
Reči se mora, da je imela zadruga »Mariborski teden« letos posebno srečno roko. Razstavne dvorane v obeh šolskih poslopjih ob Cankarjevi ulici so polno zasedene. Gospodarski krogi so se rade volje odzvali povabilu Mariborskega tedna in okusno aranžirali svoje razstave, ki se od leta do leta izpopolnjujejo in nudijo vedno več. Na prvi pogled se morda zdi, da ni bogve kakšne razlike od ene prireditve do druge, če se pa poglobiš v opazovanje in primerjaš, vidiš takoj veliko razliko, ki mora vsakega Mariborčana razveseliti.
Najbolj očiten je napredek pri tekstilni industriji, ki je v Mariboru med vsemi mesti Jugoslavije najbolj razvita. Vedno večji prostori so dodeljeni posameznim
podjetjem. Dočim je še pred par leti več ali manj zadostoval skromno odmerjeni kotiček, da je ena ali druga tvornica razstavila vzorce svojega blaga, se ji mora odmerjati vsako leto večji prostor, ker izdeluje podjetje vedno nove predmete. Ne samo po množini, tudi po kakovosti se vedno bolj izpopolnjujejo izdelki. Obrati se večajo, postavljajo se novi stroji za nove, in z novimi investicija mi postaja obratovanje boljše in racionalnejše. Naša tekstilna pod jetja se prav lahko že merijo z inozemskimi, kar se tiče kakovosti in še bolj glede cene, ki je neprimerno nižja.
Z zadovoljstvom opažamo, da se v vedno večji množini in v vedno več vrstah izdeluje sukno. Zaenkrat izdelujejo naše tovarne še sa-
mo cenejše, bolj grobe, pa tudi že srednje kvalitete. Boljše vrste pridejo kmalu na vrsto. Nekaj podjetij je, ki se ali zgolj ali v pretežni meri bavijo s tkanjem sukna, nekaj drugih pa izdeluje sukno kot postranski produkt, ker izdelujejo v prvi vrsti razna platna, flanele, cefirje itd.
Velik je zlasti napredek, ki ga zaznamuje produkcija svilenega blaga. V glavnem so v Mariboru tri tvornicc, ki se bavijo s to stroko. Njihovi izdelki so res prvovrstni in se celo že izvažajo, zaenkrat sicer še v majhnih množinah, vendar zlasti tvornica Hutter in drug pripravlja za izvoz precejšne partije in posebno v čezmorske kraje. S tem si bo zagotovila dovolj deviz za nakup surovin za druge vrste blaga.
Tvrdka Hutter je zadnja leta začela izdelovati tudi sukanec in je danes prva pomembnejša tvornica te vrste v državi. Njen sukanec slavi že po vsej državi in ga je že povsod dobiti. Njen ceneni izdelek je pripomogel do tega, da je inozemstvo moralo nekoliko revidirati prodajne cene za Jugoslavijo.
Izvrstna trikotaža, fine in navadne vrvice, trakovi in drugo okrasje se takisto že v najboljši kakovosti izdeluje v mariborskih tovarnah. Skratka: Napredek pri vseh podjetjih! Dokaz temu so tudi statistike carinarnic, ki izkazujejo vedno manjši uvoz izgotovljenega blaga, a vedno večji uvoz surovin, predvsem bombaža in volne ter polfabrikatov, v glavnem razne preje.
Aranžirana je tekstilna razstava, ki je zaradi svoje razsežnosti tokrat nameščena v sosednji Sokolski dvorani, res okusno. Vidi se, da podjetja niso štedila z izdatki in da so poverila ureditev razstave spretnim aranžerjem z dobrim okusom in velikimi skušnjami, da svoje izdelke dostojno predstavijo obiskovalcem Mariborskega tedna.	A.	B.
Obisk Mariborskega tedna
je nad vse zadovoljiv. Vreme je za prireditve res krasno. Prva dva dneva, v soboto in nedeljo, je po-setilo razstavišče mnogo nad 10 tisoč ljudi, v glavnem iz mesta in okolice, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Na cesti srečuješ avtomobile, ki imajo znake vseh banovin. Vidiš tudi inozemska vozila in avtobuse, polne izletnikov iz naših kopališč in letovišč, pa tudi iz sosednje Avstrije. V nedeljo je po-setilo Mariborski teden nad 700 Gradčanov, ki so si z zanimanjem ogledali tudi festival slovenskih narodnih običajev na stadionu. Za to nedeljo je napovedanih iz Avstrije nad 1000 posetnikov, prid« pa tudi skupina kakih 200 kolesarjev, ki se ustavijo za nekaj ur v Mariboru in si ogledajo razstavišče.
Naročajte »Trgovski lista!
Opombe
naših gospodarskih
SloveniaTfansport
Ljubljana
felcfoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Prevozi
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi Vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
Denarstvo
Stanje Poštne hranilnice
V juliju se je število vlagateljev ▼ Poštno hranilnico povečalo za 4.020 na 555.757. Hranilne vloge snašal v juliju 8,769 milijonov din, na 1.289,9 milijona din. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih 73 novih računov, da je sedaj vseh 26.015. Promet po teh računih je znašal v juliju 8,769 milijonov din, od česar je bilo brezgotovinskega prometa 57,15%. Vse vloge po čekovnih računih so znašale koncem julija 1.517,7 milijona dinarjev.
Nova zavarovalnica je začela poslovati
V Beogradu se je ustanovila nova zavarovalnica z imenom »Opšte jugoslovensko osiguravajuče društvo ,Balkan', a. d.« Kapital družbe je izključno domač, kakor poroča »Jugoslov. kurir«. Nova družba, ki ima svoje prostore v palači Izvozne banke, je že začela poslovati. Nova zavarovalnica bo tudi v najkrajšem času začela ustanavljati svoje podružnice. V upravnem odboru nove zavarovalnice so med drugimi tudi Nedeljko Savič, dr. Vekoslav Kisovec, Vlada Mitič in mnogo drugih beograjskih trgovcev.
50 uradniških pripravnikov sprejme DHB
»Službene novine« objavljajo razglas Drž. hipotekarne banke, da sprejme 50 uradniških pripravnikov za službo v glavnih njenih podružnicah in v njenih agencijah.
Banka sprejme:
1. 5 absolventov ekonomsko-ko-mercialne visoke šole v Zagrebu ali njej enakih tujih visokih šol ali absolventov pravne fakultete, ki imajo abiturientski tečaj.
2. 45 absolventov trgovskih akademij ali srednjih šol, ki imajo abiturientski tečaj.
Kandidati ne smejo imeti nad 30 let.
Prednost imajo kandidati, ki znajo tuje jezike, stenografijo in strojepisje.
Prošnje se bodo sprejemale od 15. avgusta do 30. septembra 1939.
Od prijavljenih kandidatov se jih izbere 100. Ti bodo potem pri-puščeni k sprejemnemu izpitu, ki bo v drugi polovici oktobra
Podrobnejša pojasnila v »Službenih novinah« z dne 7. avgusta 1989.
Nadležnost muh. Zaradi stalnega vročega vremena je nastopil pravi naval muh, ki jih je največ baš v času sadju. Mnogo ljudi niti ne misli, kako ogabna in nevarna je nadležnost muh. Podgane so podzemeljski, muhe pa nadzemeljski raznašalci epidemij in okuženj. Mnoge žene, ki so sicer pretirane pri snagi, smatrajo, da ni nič hudega, če se muhe, ki plavajo v mleku, očistijo v njem smeti in bacilov, katere so pobrale na zamazanih mestih. Zato: smrt muham! Že desetletja je najuspešnejše sredstvo proti muham »Aero-xon« — najboljši muholovec sveta. Zato se ta muholovec večkrat tudi ponareja. Zahtevajte torej od Vašega trgovca samo »Aeroxon« ali pa posestrimsko znamko »Medosc.
Sezijske takse blejske občine
Nekaj odgovora na drugo plat zvona.
Članek, ki ga je objavil »Trgovski list« v svoji sobotni izdaji in ki ga je napisal stanovski tovariš v obrambo blejske občine, jasno razodeva, da občina Bled ni uvedla reklamnih taks za sezijske trgovce iz potrebe po dohodkih, kakor trdi v plačilnih nalogih, temveč na pritisk domačih trgovcev z namenom, da prepodi sezijske trgovine z Bleda. To pa hoče doseči z nalaganjem specialnih bremen. Na to okoliščino, ki kaže na kak način se hoče ovirati trgovski razvoj, opozarjamo nadzorno oblast pri odobravanju občinskega proračuna in to tembolj, ker da-ejo Bledu dohodke le izvenblej-ski posetniki in zato tudi blejski domači trgovci ne morejo imeti monopola za trgovanje na Bledu. Ako pa hoče Bled zatreti vsako tujo konkurenco, potem naj ne ponuja vsako leto trgovskih lokalov po časopisju, temveč naj jih kar prevzamejo domači trgovci. Menda bo občina potem imela več dohodkov. Gospod dopisnik navaja v svojem članku, da morajo stalni blejski trgovci nositi bremena občine v obliki raznih dajatev. To je povedano tako, kakor bi jih bili sezijski trgovci oproščeni. Naj nam blagovoli navesti, katerih občinskih in državnih dajatev nam ni treba plačevati! Člankar nam očita zlobo, nevednost in naivnost, ker smo javno branili svoje državljanske pravice s pozivom na ministrsko odredbo št. 6310/VII iz leta 1988. Ta odredba takih posebnih bremen za državljane ne dopušča, za državljane pa nas blejska občina mora priznati, dokler se od nas pobirajo občinske doklade, trošarina za živila in blago, ki ga uvažamo in vse druge državne dajatve. Kakšna zavist bi šele nastala, če bi se sezijski trgovci na Bledu stalno nastanili, kakor dopisnik priporoča; najbrž bi se v tem primeru uvedle takse na vse štiri letne čase. Kar pa je medu za polizati, ga največ poližejo stalni blejski trgovci s svo-im celoletnim obratovanjem, se-zijskim trgovinam s svojim kratkim poslovanjem in malim obsegom pa ostane le satovje. — Deset blejskih sezijskih trgovcev.
*
Z objavo tega dopisa polemiko o blejskih sezijskih taksah zaključujemo. Mnenja pa smo, da bi se pri dobri volji na eni in na drugi strani mogla najti podlaga za dober in vsem ustrezajoč kompromis.
če je davčni lok prenapet
Odjava obrta zaradi previsokega davka
Ponovno smo že opozarjali, da mora davčna oblast paziti na to, da s pretiranimi davčnimi odmerami ne uničuje eksistenco davč-,nih zavezancev. Davčna uprava bi morala gledati na to, da se število davčnih zavezancev veča, ne pa manjša, kajti čim več davčnih zavezancev je, tem več je tudi davčnih dohodkov.
Te enostavne resnice)4 se pa nekatere davčne uprave ne zavedajo in zato se dostikrat pripeti, da davčni zavezanci odmerjenega davka ne morejo plačati in da raje odjavijo svoj obrat. Takšen primer navaja neki naš naročnik, ki nam piše:
Davčni odbor v N. je ocenil čisti dohodek moje tehtnice za poslovno leto 1938. na 1800 din in ocenil promet na 3500 din. Proti tej nadvse pretirani odmeri sem se pritožil na reklamacijski odbor. Reklamacijski odbor je le deloma ugodil moji zadostno podprti pritožbi. Znižal je davčno osnovo
za pridobnino na 1500 din, za poslovni davek pa na 2000 din. Znižanje seveda še od daleč ni bilo v skladu z mojo napovedjo pri-dobnine in poslovnega prometa. Kot kosmati dohodek sem namreč navedel 600 din, režijske stroške pa v višini din 211-25, tako da je znašal čisti donos moje tehtnice 388‘75. Ker je bila torej davčna odmera mnogo previsoka in je ne bi zmogel, sem sporočil davčni upravi, da sem obrat odjavil. To sem tudi storil in pri okrajnem načelstvu odjavil izvrševanje obrta javne mostne tehtnice. Okrajno načelstvo je vzelo mojo odjavo tudi na znanje in črtalo obrt v ondotnem obrtnem registru.
Jasno je, da sedaj po odjavi obrta tudi ne morem plačati odmerjenega davka.
*
Pismo našega naročnika govori samo dovolj zgovorno in ne potrebuje nobenega dostavka.
Dubrovnik brez bencina
V Vašem cenj. listu pišete, da je bil Dubrovnik te dni brez bencina. Nam se to čisto nič čudnega ne zdi, ker se je večkrat to primerilo tudi že Ljubljani in tudi drugim mestom. Kadar pa se je to dogodilo, so dobavitelji (to je kartel) dolžili ljubljanske trgovce, da so oni krivi tega, ker da so pokupili ves bencin, da so mogli potem zvišati cene. To pa absolutno ni bilo res, temveč le grda kle-
Zadnja številka milanske revije »Italo-Jug« objavlja naslednja italijanska povpraševanja po našem blagu:
748 — Ponte di Brenta: višnje
753 — Milan: bukovina in orehovina za furnirje,
776 — Milan: jeklo in lito železo,
779 — Rim: perutnina, jajca in deželni pridelki,
780 — Bergamo: magnezit,
781 — Milan: zdravilne rastline,
782 — Milan: čreva,
783 — Monza: vezane plošče,
784 — Bengasi: paprika,
785 — Šesto S. Giovanni: zobotrebci,
786 — Genova: bolhač in zdravilne rastline,
787 — Alessandria d'Egitto: gobe,
788 — Ilassi: gobe,
802 — S. Martino di Lupari: sočivje, travniško seme in žitarice,
803 — Milan:	žagana jelovina za Albanijo,
804 — Genova: kromova ruda,
806 — Milan: jelovina,
807 — Maccagno:	jelovina	in
smrekov ina,
808 — Milan: povpraševanje po smolastem lesu,
809 — Genova: zaboji za razpošiljanje izvoznega krompirja,
810 — Milan kostna mast,
žitni trg
Na domačem pšeničnem trgu je položaj nespremenjen. Prizad je kupil 8. avgusta 1035 vagonov, skupno do tega dne 24.264 in pol vagona. Cene so ostale neizpreme-njene. Izvozna pariteta za septembrski termin v Rotterdamu na bazi cene za efektivno blago je 60 din.
Na koruznem trgu se je zaradi dežja situacija nekoliko pomirila. Cena je bila 115 din pariteta vlačilec Donava ter 113 do 114 din banatska nakladalna postaja. Izvozna pariteta za septembrski ter-
vetev trgovcev. Res je namreč to, da so se te vesti širile samo zato, da bi mogel dobiti kartel pravico do svojih lastnih črpalk, kar se mu je deloma tudi posrečilo.
Da ni vse to v redu, je jasno. In zato bo morda kdo vpraša), zakaj se ne pobriga sekcija prodajalcev tekočih goriv, da se takšne nerednosti odpravijo. Tu treba odgovoriti, da se sekcija pošteno trudi, da bi napravila red in da je tudi že ponovno v ta namen intervenirala. Toda veledobavitelji bencina uživajo tako veliko zaščito, da je vsaka intervencija zaman. Dostikrat pa se je zgodilo tudi to, da se sploh niso dopuščale nobene intervencije. Kakor smo poučeni, se je moral tudi »Trgovski list« prepričati, kako silno so ti veledobavitelji zaščiteni, čeprav ni to v skladu niti z zakoni niti z interesi celote.
Zanimivo je tudi to, kako se je pokazal vpliv teh velepodjetnikov tudi v naši skupščini. Kar na mah je bila odrezana akcija, ki jo je tako lepo in uspešno začel neki poslanec.
Pri takšnih zvezah se seveda ni čuditi, če ni prav nič več v modi, da bi se kdo poklical na odgovornost, če je zagrešil napačno dejanje. Ta moda je samo naravna posledica razmer, ki so zavladale. Drugo vprašanje je seveda, če so te razmere našemu narodu v korist, kajti interesi našega naroda le niso tisti ko interesi nekaterih velepodjetnikov.
Italijanske ponudbe:
747 — Milan: milezimalne busole za vojake, turiste in pomorce,
751 — Turin: nove in stare volnene in bombažne cunje za industrijsko uporabo,
754 — Milan: stroji za grafična podjetja in tiskarne,
756 — Bologna: elektrotehnični material,
757 — Milan: pribor za tekstilno industrijo,
758 — Genova: italijanske in tuje moške volnene tkanine,
759 — Lodi: električni avtomatični hladilni stroji,
772 — Genova: surova plutovi-na,
773 — Turin: pribor za avtomobile in letala,
774 — Milan: instalacije za domače hladilnike ter vse naprave za ohlajevanje,
775 — Recanati: harmonike,
777 _ Padova: išče se zastopnik za prebavno pijačo »aperol«,
77g _ Milan: ponuja se zastopstvo za električne baterije,
811 — Favria: farmacevtski proizvodi,
820 — Genova: koks iz smole in petroleja.
*
Interesenti naj se za podrobnejše podatke obrnejo z navedbo uradne številke na upravo revije »Italo-Jug«, Milan, Cas. post. 1514.
blago cif angleško pristanišče je 83 din.
Italijanski jajčni in perutninski trg
Na milanskem trgu so bile pretekli teden cene za jajca tujega izvora po 4‘70 do 4'80 lire za ducat. Zaradi večjega dovoza domačega blaga so cene na domačem trgu nekoliko popustile, vendar pa se misli, da se bodo cene zopet kmalu popravile in da bodo boljše cene veljale do srede no-
vembra. Dvig cen bo nastal zlasti zaradi večjih nakupov jajc za vskladiščenje.
Na perutninskem trgu cene še nadalje popuščajo, ker je ponudba še vedno živa. Prinia sveže domače zaklane piške so se plačevale po 10‘25 do 11’40 lire za kg, dočim so bile prejšnji teden po 12 do 12‘50 lire. Tuje blago je moglo doseči samo ceno 9 lir proti 9'75 do 10 lir v prejšnjem tednu.
Na francoskih trgih vlada zaradi velike produkcije depresija, vrhu tega pa je še povpraševanje zelo slabo. Povprečna cena je padla od 551 na 537 frankov za 1000 kosov. V prejšnjem tednu se je gibala cena celo med 624 in 616 frankov. Maroška jajca so še cenejša ter je verjetno, da bodo cene še bolj padle.
Na angleškem trgu se kažejo prvi znaki zboljšanja. Verjetno je,
da se bo položaj še bolj popravil, ker zahtevata Danska in Nizozemska za svoja jajca višjo ceno. Iz Jugoslavije ni bilo nikakih ponudb, vse pa kaže, da bi se moglo dobiti za jajca po 69 šilingov za 1000 kosov.
Muho
lovec
AEROXON
polovi vse muhe!
Se mnogo posname//' m Tore/
zahtevajte izrecno „ Aeroxon "
Oobave - Icitaci.e
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 1120 izolatorjev št. 1 z direktno pogodbo na dan 23. avgusta t. 1. Pogoji so po din 30'— v pisarni direkcije Sv. Jakoba trg št. 2/1. nadstropje, soba št. 41.
Šola za orožnike in patrolne voditelje dravskega orožniškega polka v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za dobavo živilskih potrebščin za menažo šole od 1. sept. do 31. decem. 1939. naslednje: 1. pšenični zdrob I. vrste, 2. ■pšenično moko Og, 3. sladkor kristalni, debeli, 4. sladkor moka, 5. makaroni drobni I. vrste, 6. riž I. vrste, 7. kava žgana X. vrste, 8. cikorija Franck, 9. kis špiritov 4%, 10. kis vinski 4%, 11. olje domače, 12. koruzni zdrob, 13. ajdova moka, bela, 14. čaj ruski, 15. slive bosanske, 16. ješprenj domači, 17. leča, 18. ješprenj drobni za juho, 19. žgani jeČmenček (slad-na kava), 20. fižol prepeličar, 21. polžki (šabijoti), 22. krpice za juho, 23. fidoline I. vrste, 24. milo navadno za pranje, 25. rozine I. vrste, 26. soda, 27. limone, 28. sol, 29. sol, fina, 30. sladka paprika, 31. poper.
Cene naj bodo navedene po istem vrstnem redu, kakor so tu posamezni predmeti navedeni. Ker ima tukajšnja menaža oddelek menaže tudi na Cesti 29. oktobra št. 22, je dolžan dobavitelj tudi tja pošiljati potrebne količine živilskih potrebščin. Interesentje naj pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti, kolkova-ne s kolkom 10 din na tukajšnjo šolo (Pokopališka ul. 19) do dne 23. avgusta 1939.
Vojnosanitetni zavod v Zemunu ima dne 31. avgusta in 1. septembra licitacije za dobavo večje množine amerikan-platna.
licitacije
Dne 24. avgusta bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo novih parnih turbin.
Dne 28. avgusta bo v tehn. odd. kr. banske uprave savske banovine v Zagrebu licitacija za dobavo ambulantnega in operacijskega materiala in predmetov za kirurški paviljon banov, bolnice V Sisku.
Italiianska povpraševanja
in ponud
817 — Milan: jeklo,
819 — Genova: kromova ruda.
Tržna poro
min v Rotterdamu za efektivno
Davčni svetovalec
Pridobnina za 1. 1939.
G. A. C. v K. Vprašanje: Po pojasnilu ministrstva za finance sme davčna uprava pridobnino za I. 1939. na novo odmeriti le onim starini davkoplačevalcem, za katere ugotovi, da se je njih dohodek povečal za najmanj 25%. Prosim, da mi pojasnite, kakšni morajo biti podatki, da je nova odmera upravičena.
Odgovor: Pojasnilo, katero navajate, določa, da se dejstvo, ali se je dohodek zvišal za 25% ali ne in ali je s tem dan pogoj za novo odmero, ugotovi na podlagi zbranih podatkov in lastnega dognanja davčne uprave. Nekateri so mnenja, da morejo le uradni podatki dati davčni upravi pravico, da na njih podlagi na novo odmeri pridobnino, po besedilu tozadevne odredbe ministrstva za finance pa se tega ne more sklepati. Po našem mnenju se brez nadaljnjega sme pridobnina na novo odmeriti tudi na podlagi izjav izvedencev, vendar morajo biti te izjave v smislu opeto-vanih razsodb upravnega sodišča v Celju zadosti utemeljene in verodostojne. Upravno sodišče zahteva, da so v vsakem primeru navedena imena izvedencev in okolnosti, na katere opirajo izve denci svoje mnenje. Ne zadostuje torej, da mnenje izvedencev navaja, na koliko cenijo izvedenci promet in dobiček, ampak mora biti mnenje opremljeno tudi s konkretnimi podatki tako, da se more presoditi, ali so ugotovljeni podatki resnični in ali so podatki za oceno vsaj toliko ugotovljeni, da je na njihovo podlago sploh mogoče sklepati na čisti dohodek. Ako mnenje ne ustreza tem pogojem, ga bodete mogli tudi v primeru, da se mu je priključil davč ni odbor,, pred reklamacijskim od borom oz. pTed upravnim sodiščem z uspehom izpodbijati, če je seveda vam odmera zvišana. V nasprotnem primeru pa morate tudi vi te predpise v celoli uposte-vati.
Družbeni davek
G. V. M. v S. — Vprašanje: Pri nas imamo konsum, ki razdeljuje ob koncu leta dobiček med člane, v obliki takozvanih procentov. Konsum torej razdeljuje dobiček in bi zato ne smel bili oproščen skupnega davka. Kako se ti procenti upoštevajo pri pridobnini, ker smo legitimni trgovci primorani, da jih tudi mi plačujemo?
Odgovor: Za konsumne zadruge velja čl. 84. zakona o neposrednih davkih. Po tem členu se v pravi
lph utemeljena razdelitev presežka v razmerju poslovanja s kon-sumno zadrugo ne smatra za delitev dobička, ki je zavezan družbenemu davku. Sicer je ta ugodnost vezana že na določene pogo-.e, katere morajo izpolnjevati zadruge, vendar so pravila pri vseh zadrugah tako prikrojene, da izpolnjujejo te pogoje. Procenti, katere plačujejo trgovci, ki podlegajo pridobnini, se morajo pri odmeri pridobnine v polnem obsegu upoštevati, v kolikor je njihovo plačilo verodostojno dokazano. Stvarno predstavljajo skonto, ki se ne izplačuje pri vsaki kupčiji, ampak koncem leta po znesku izkupička. Kakor se mora upoštevati skonto za vsako kupčijo in je običajen, tako se morajo upoštevati tudi »procenti«, ki so prav za prav tudi le skonto, ki je po sili razmer postal običajen.
MtjSočjša	k
zadovikjfu odjemalci!
Ptip/K&čajtz totej:
MAG Gl
izdelke za juhe
Trnovskem« naraščaju!
Letak.	ki	nam	v
»Primorske Novine« in za njimi cela vrsta drugih listov so objavile letak neke slovenske firme svojim odjemalcem na Hrvatskem. Predvsem graja list, da je na letaku besedilo najprej v nemškem jeziku. Nato pa citira hrvatski tekst, ki je napisan v takšni hrvaščini, da se mora zgražati vsak Hrvat. Jezik je celo tako slab, da mestoma besedila sploh ni mogoče razumeti.
Ce je hotela dotična »slovenska« firma doseči to, da je vzela vsakemu Hrvatu vsako veselje do svojih izdelkov, je to s tem letakom sijajno dosegla. Ze nemško besedilo je razljutilo ljudi, da je večina sploh vrgla letak proč. Zmrcvarjena hrvaščina pa je dokončno vzela firmi ves ugled in danes Hrvati vedo, pri kateri firmi ne morejo kupovati. (V hr-vatskih listih je bilo seveda ime firme navedeno.)
Nima pa od tako nemogočega letaka škodo samo dotična firma, temveč tudi vsi slovenski trgovci in vsa slovenska podjetja. Ljudje vedno generalizirajo in nič se ne moremo čuditi, če bo slovenski potnik sprejet v Primorju z očitkom, da dopisujejo hrvatskim trgovcem v nemščini! Kateri Slovenec more Hrvatom očitati, če so ogorčeni, da jim Slovenci dopisujejo v nemščini?
Poleg tega pa je to tudi silno neumno, ker le malo Hrvatov, zlasti na deželi, res zna nemško.
Prav takšen nesmisel je pisati
Hrvatom v slabi hrvaščini. Predvsem je to znak skrajne nevljudnosti. Vsak zaveden človek je razžaljen, če se mu pači njegov materni jezik. Hrvati pa so danes zavedni in v nacionalnih vprašanjih še občutljivi. D rtična firma, ki si je upala razpoolati tak letak, je menda vse dogodke zadnjih let popolnoma prespala.
Zato mora biti pravilo za slehernega dobrega trgovca: Hrvatom in Srbom se piše v njih jeziku, toda v dobrem in brezhibnem jeziku. Kdor pa srbohrvaščine čisto ne obvlada, ta naj piše slovensko!
A tudi slovenščina mora biti brezhibna in brez slovničnih napak.
Zal pa mnogi poslovni ljudje svojega jezika ne obvladajo dobro. Starejšim ljudem, ki so morali obiskovati nemške šole, to še ni toliko zameriti, mladi ljudje pa morajo slovenščino obvladati popolnoma ali pa bodo veljali kot nenaobraženci.
Zato mora biti prva naloga slehernega trgovskega vajenca ali pomočnika, da se dobro nauči slovenščine, da more vedno sestaviti poslovna pisma v brezhibni slovenščini. Ce tega znanja nima, potem ne more svojega blaga niti priporočali.
Praktični
Trgovec se mora prilagoditi kupcu
Že v naravi vidimo, kako dobro se morejo nekatere živali prilagoditi svoji okolici in kako si s tem olajšajo boj za obstanek. Tudi trgovec se mora prilagoditi svoji okolici, če hoče plavati s tokom. Ta prilagoditev ni vedno lahka. Navade kupujočega občinstva so silno različne, poleg tega pa znajo nekateri kupci tudi tako neverjetno sitnariti, da mora imeti človek že veliko mero potrpežljivosti, da vse te sitnosti prenese. Kako dostikrat se pripeti, da izbira stranka ure dolgo, da si pusti razkazati skoraj vso trgovino, na koncu pa le nič ne kupi. Kljub temu pa dober trgovec ne bo pokazal nobene jeze, ker si bo pač mislil: Čeprav ni stranka da-
nes nič kupila, bo pa morda kupila prihodnjič. Ce pa bom nevlju den, potem ta stranka čisto goto-yo ne bo nikdar več prišla. Tudi š tem se je treba zatorej sprijazniti, da je stranka sitna, toda njena sitnost bo gotovo manjša, če se bo znal trgovec njenim navadam prilagoditi. Ni boljšega sredstva za uspešno prodajo, kakor če se zna trgovec prilagoditi navadam in lastnostim kupca. To zahteva sicer dostikrat mnogo napora in mnogo dobre volje, toda uspeh se doseže.
Najvažnejše je, da trgovec pridobi žene!
Kdor si zna pridobiti za svojo trgovino žeue, ta bo delal dobre kupčije. Kajti žene kupujejo mno go več kakor moški, ker kupujejo
navadno še za svoje može. Toda žena je še v drugem oziru važna za trgovca. Nikdar ne bo moški toliko in s takšnim temperamentom govoril o svojih nakupih kakor žena. Zato tudi nihče ne dela za trgovca tako uspešne reklame ko žena. Z vso temeljitostjo bo pripovedovala naokoli, kaj je kupila in kako dobro je kupila. Pri tem ne bo pozabila tudi povedati, pri katerem trgovcu je kupila ter bo tega trgovca priporočila vsem svojim znankam. Prav tako pa bo z enako zgovornostjo pripovedovala, če je bila v kateri trgovini nezadovoljna. Zena je najboljša reklama za trgovca in dober trgovec se bo po tem ravnal.
če se kaj ponesreči
Nemogoče je, da bi se vedno vsaka stvar posrečila. Kakor je neprijetno, če se kaj ponesreči, tako je napačno, če se neuspeh poveličuje. Ce je neuspeh, potem je treba vprašati le eno: zakaj je bil neuspeh. In ko se to ugotovi, treba poskrbeti, da se storjena napaka nič več ne ponovi. Cisto odveč pa je, zaradi neuspeha vdajati se žalosti ali celo izgubljati veselje do dela. Narobe je treba po vsakem neuspehu še bolj zagrabiti za delo in iz neuspeha bo kmalu nastal uspeh.
*	barva, plesira In
Ze v 24 urah zsrg*
itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snši. monga in lika domafe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova n). 3 Telefon št. 22 72.
Leopold Kerne:
Kdaj ie reklama uspešna
(Vse pravice pridržane.)
Tiskovine, vabilno pismo, prospekt in katalog
Tiskovine, ki se jih poslužujemo v trgovinskem po-Bktvanju, naj bodo taktne, ne vsiljive, pa tudi ne dolgočasne, vedno napisane vljudno, brez varljivih sredstev, kakor nastopa olikan človek. Ze po svoji okusni in smotrni zunanjosti naj bodo očesu prijazne, da jih naslovljenec z zanimanjem vzame v roko, veseleč se njihove vsebine. Resnica je, da gre večina tiskovin v koš, ne da bi jih naslovljenec prečital. Take suhoparne tiskovine, ki ki ne morejo vzbuditi pozornosti in radovednosti, tudi drugega ne zaslužijo, ker so brez duše in jim manjka vsa privlačna sila.
Usoda tiskovin je tudi odvisna od tega, komu se po-ČilJ^jp Navadno se zbirajo naslovi od uradov; toda kdo ve> če so ravno imetniki telefonov, avtomobilov, radij-skih aparatov in druge uradno priglašene osebe pravi kupci predmetov, ki jih ponujamo. Tiskovine stanejo denar in ni, da bi jih razsipali, če nimamo res dobrih naslovov in ne poznamo razmer naslovljencev. S tiskovinami se obračamo na kroge, skupine, predvsem na poklicne ljudi. Socialno stališče ljudi moramo upoštevati, kajti z enakim sredstvom ne moremo vseh krogov hkrati zanimati. Naslovljenec pripada svoji skupini in tiskovina mora biti primerna njegovemu obzorju, okusu in potrebi.
Ce sodimo človeka že po prvem vtisu, si mora tudi tiskovina že lia prvi pogled pridobiti naklonjenost. Bahanja nam je ravnotako zoprna kakor pretirana ponižnost. Prejemnika navadno ne zanima veličina firme, zanj je v prvi vrsti važna pouudba. Tudi samohvala, ki jo nekateri smatrajo za primeren uvod, ni na mestu. Toliko bolj pa je treba poudariti osebne znake, da čuti prejemnik nekak osebni, družabni in duševni odnos do pošiljalca.
Firma naj sc na čelu vseh svojih tiskovin, reklamnih in poslovnih, enako predstavlja, tako da je glava tiskovin tiskana v enaki barvi in z enakimi, značilnimi črkami, ki so sposobne, da vtisnejo naslovljencu firmo v spomin.
Vabilno pismo
Pismo je po svojem bistvu intimnega značaja in more najlaže ustvariti kontakt med pošiljateljem in naslovljencem. Vabilna pisma so navadno razmnožena. Da bi se to čim manj opazilo, se uporablja tisk, ki je sličen črkam domačega pisalnega stroja. Na tako tiskovino napišemo naslove, datum, potrebne izpremembe in pripombe s pisalnim strojem, in ga lastnoročno podpišemo. Poznavalec bo seveda spoznal, da pismo ni ravno zanj napisano, kdor pa dobiva malo pošte, se bo razveselil tudi takega pisma in se bo čutil počaščenega. Posebnega pomena pa ni, da s tiskom premotimo naslovljenca. Velikim obratom ne bo nihče zameril, če uporabljajo tiskovine, manjše število izvodov pa lahko napišemo na stroj, kadar je v pisarni manj dela; saj ni treba, da bi vse naenkrat razposlali. Vrednost takih pisem je gotovo večja, ker lahko bolj upoštevamo individualnost posameznika in z malimi spremembami v tekstu dosežemo toplejši odnos z naslovljencem. Kdor hoče pisati
dobro pismo, naj si ne predstavlja, da piše, nego da govori z določeno osebo. Brez dolgega uvoda naj pove: to imam zate, kar potrebuješ. Vse povej naravno, seveda ne kar tako na dlani, da bi čitatelja ne zanimalo. Govori prepričevalno, pa brez splošnih izrazov in fraz, ker si z njimi ne pridobiš ljudi. Pravo razpoloženje dosežeš s svežostjo izražanja, z iskrenostjo pa si pridobiš zaupanje.
Z vabilnimi pismi obveščamo svoje odjemalce o novih dobavah in vzorcih, o cenah in trgu. Tudi novih odjemalcev si skušamo pismeno pridobiti. Razumljivo je, da s prvim pismom ne bomo vsega dosegli. Zato si pripravimo serijo pisem. Pri tem ne ponavljajmo prejšnjega pisma, nego skušajmo s stopnjevanjem zbuditi večje zanimanje z večjim osebnim vplivom, z novimi motivi in dokazi ali tudi s posebnimi ponudbami in ugodnostmi.
Z vabljivimi pismi se obračamo predvsem na poklicne ljudi, ki jim z drugimi sredstvi ne pridemo tako blizu. K zaposlenim ljudem je težko priti o pravem času; osebne obiske smatrajo lahko kot nadlegovanje, medtem ko imajo za pregledovanje pošte vsak dan že določen čas.
Vsebina vabilnega pisma se omejuje bolj na priporočanje in na predloge in naj svojega delokroga ne prekorači. Za stvarnosti, daljša razmotrivanja, razlage in risbe pa služi preglednejši oglas, ki ga imenujemo prospekt Lično opremljen prospekt ima trajnejšo vrednost, ker ga naslovljenec navadno spravi. Obširnejši od prospekta je katalog, ki je opremljen s slikami, cenami in opisi. Katalogi se izplačajo samo pri številni nakladi in so jako dragi. Zato se pošiljajo le na zahtevo inte-resiranim kupcem.
(Dalje prihodnjič.)
Doma in po svetu
Nj. Vel. kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej so prišli v sredo v Ljubljano in se ustavili pred Leoniščem. Kraljica Marija je odšla v sanatorij, kjer je bila prijavljena za rentgenski pregled, ki je trajal eno uro. Za čas pregleda sta kraljeviča odšla v mesto in se ustavila v trgovini Krisper in Peko, kjer sta nakupila žoge in sandale. Prebivalstvo ju je ves čas navdušeno pozdravljalo, prav tako tudi kraljico.
»Naša država je v tem srečnem položaju, da je danes popolnoma varna in da ji ne grozi nobena nevarnost in niti ne nevarnost, da bi jo drugi zavlekli v mednarodne konflikte.« Tako piše vladna »Samouprava« in dogodki njeno trditev potrjujejo.
Gasilskega kongresa v Ljubljani se udeleži tudi predsednik vlade in več ministrov.
Šef Centralnega prcsbiroja dr. Lukovič je bil upokojen, na njegovo mesto pa imenovan Boško Bogdanovič.
Naš odpravnik poslov v Teheranu Sava Spasojevič je umrl.
Celovški škof dr. Hefter, ki je že 25 let na čelu krške škofije, je iz zdravstvenih razlogov odstopil.
Nemški poslanec dr. Tischler je ponovno obiskal prosvetnega ministra ter zahteval otvoritev nemške gimnazije ter jamstvo za vzgojo nemškega učiteljskega naraščaja.
Med turško in našo vlado je bil podpisan sporazum o repatriaciji 27.000 Turkov iz naše države. Ta sporazum se seveda ne nanaša na muslimane jugoslovanske narodnosti. Kdaj se bo pričelo preseljevanje Turkov, še ni določeno, ker se bo počakalo, da mine sedanja zunanje-politična napetost.
»Službene novine« so objavile uredbo o ustanovitvi umetnostnih šol. Po tej uredbi se spremeni ljubljanski konservatorij v visoko šolo, t. j. v glasbeno akademijo, sedanja srednja šola državnega konservatorija pa v srednjo glasbeno šolo pri Glasbeni akademiji. Akademijo za upodabljajočo umetnost Ljubljana ni dobila, čeprav se je
W
Zagrebški zbor
Splošni mednarodni vzorčni velesejem m
Televizijska izložba
26. VIII. -A. IX. 1939
Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega, na aero-planih 10% popusta od 21. VIII. do 9. IX. 1959.
to pričakovalo in tudi že obljubljalo.
Zveza kmetijskih zbornic se je
ustanovila v Beogradu. Na ustanovni skupščini, na kateri so bile zastopane vse kmetijske zbornice v državi, je bil izvoljen za predsednika Milan Badžak, za podpredsednika Martin Steblovnik, v nadzorstveni svet pa je bil izvoljen od Slovencev France Prelog.
Beograjski dijaki, ki so preživeli počitnice ob Plitvičkih jezerih, so se na povratku ustavili v Zagrebu in se na grobu Stjepana Radiča poklonili njegovemu spominu.
Zastopniki Udruženja grafičnih podjetij v Beogradu so po brezuspešnih razgovorih z zastopniki grafičnega delavstva o podaljšanju sedanje kolektivne pogodbe to odpovedali.
Družba »Silos« bo razpisala prvi dve licitaciji za zgradbo silosov, in sicer za silos v Pančevem in šab-cu. Kapaciteta vsakega silosa bo 1000 vagonov.
Jugoslovansko opero »Ero iz onega sveta« bo predvajal italijanski radio.
Nova tekstilna tovarna se je
ustanovila v Ptuju. Nova tovarna bo zaposlovala 100 do 150 delavcev. Lastnik nove tvornice je A. Žigon. F. Štros pa bo zaradi nove tovarne zgradil v Ptuju barvarno in čistilnico.
Dohodki mariborske carinarnice so znašali v juliju 7,95 milijona din. Izvozne carine so dale le nekaj nad 72.000 din.
Konkurz je bil razglašen nad premoženjem mlinskega industrialca Hermana Langa v Belem Ma-nastiru. Lang je podedoval nad 3000 ha najboljše orne zemlje in velik mlin, a je sedaj vse to propadlo.
Mussolini je narahlo obolel, a se
njegovo zdravje že popravlja ter je mogel sprejeti etiopskega podkralja vojvodo d’Aosto.
Bivši čsl. predsednik Beneš je imel v Cambridgeu svoje prvo predavanje o politiki kot znanosti ter o problemu »fuhrerstva«.
Ahmed Husein, advokat v Kairu in predsednik organizacije »Mladi Egipt«, je poslal Adolfu Hitlerju pismo, da prestopi v muslimansko vero, ker bo potem dobil krepko podporo v islamskem svetu. Tako poroča beograjska »Jevrejska ko-respondencija«.
Vsekozaška zveza se je ustanovila v Pragi. Za atamana je bil izvoljen kazak Popov, ki je prišel z nemško vojsko v Prago.
Večja skupina bolgarskih učiteljev in učiteljic je prišla v Bey-reuth v Nemčiji, kjer bo obiskovala tamkajšnji pedagoški tečaj.
Grška vlada je dovolila neki ameriški družbi, da začne izkoriščati stare grške rudnike zlata, ki so bili te dni odkriti.
Avstralija je svojo stalno vojsko povečala od 9 na 19 tisoč mož.
Angleški zračni manevri so trajali 72 ur. Pri manevrih je sodelovalo 1300 bombnikov, 1400 protiletalskih topov in 200 balonov. — Istočasno so bili manevri angleške
tli-KErr
Frančiškanska ulica 3
Prvovrstno svetovno znane proizvode tovarne „MARELL1" (MILANO-ITALIJA) elektromotorje, ventilatorje najrazličnejših vrst, vodne črpalke itd. Vam dobavi in instalira
Mihelčič Ivan, elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1 - telefon 27-04
Izvršuje vsakovrstne električne instalacije in napeljave za luč, moč, signale itd. Popravlja vsa v stroko spadajoča dela. Zahtevajte prospekte in roterence! Zahtevajte in uporabljajte proizvode tovarne „MAREttI,,l
Lipski iesenski sejem
j 1939 I
Začetek 27. avgutta /v a in častni zastopniki:
Ing.G.Tonnies, Ljubljana, urim n
Telefon 27>62
Josip Bezjak, Maribor,
Gosposka ul. 25, Tel. 20-97
60°/a popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvaničnl biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova ulica br. 33 /1.
rezervne mornarice, pri katerih je sodelovalo 130 bojnih ladij.
O številnih nesrečah vojaških transportnih vlakov poročajo iz češko-Moravske.
Iz Južne Tirolske se je dosedaj po angleških vesteh izselilo okoli 7000 nemških kmetov.
Nemško letalo »Hans Wende'< se je na potu iz Barcelone ponesrečilo. 9 potnikov in 3 možje posadke so bili ubiti. Med ubitimi je tudi nemški letalski_ ataše v Španiji.
Še drug nemški avion se je ponesrečil v Španiji. Med razvalinami letala so našli sedem trupel.
Mednarodna filmska razstava se je otvorila v Benetkah v navzočnosti italijanskega presvetnega ministra Alfierija ter nemškega propagandnega ministra Gobbelsa.
Vezuv je začel zopet delovati. Iz glavnega žrela se je začela valiti lava. Oblasti so odredile evakuacijo prebivalstva v ogroženih krajih.
Tržne cene v Celju
dne 1. avgusta 1939.
Goveje meso (cena mesa je mišljena s priklado): 1 kg volovskega mesa 8—12, kravjega 8—10, vampov 6, pljuč 5, jeter 10, ledvic 12, loja 6 din.
Teletina:	1	kg	telečjega	mesa
I. din 8—10, II. din 7—19, jeter 16, pljuč 8 din.
Svinjina:	1	kg	prašičjega	mesa
14—17, pljuč 8, jeter 10, glave 9, slanine 16, slanine na debelo 15, slanine soljene 17, suhe slanine 18—20, masti 17 50—19, šunke 22, prekajenega mesa 16—20, prekajenih parkljev	9,	prekajene	glave
10—12, jezika 22 din.
Klobase:	1	kg	krakovskih 20,
debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16,
polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salam 45—50 din.
Perutnina:	1	piščanec	10—16,
kokoš 25—28, raca 20, gos 45, domači zajec 5—15 din.
Ribe: 1 kg krapa 14, postrv 38 do 40, ščuke 17, klina 12 din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75—2, kisle smetane 10—12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 30—36, masla 24, bohinjskega sira 24—28, trapistov-skega sira 16—28, polementalskega sira 30, sirčka 6, eno jajce 0-75 din.
Sadje: 1 kg jabolk 3-50—4, luksuznih hrušk 7—8, hrušk 4—7, marelic 6—8, breskev 4—8, orehov 10, luščenih orehov 32, češpelj 6, suhih češpelj 8—10, suhih hrušk 7 din.
Sejmi
14. avgusta: v Leskovcu, Toplicah, Središču.
15. avgusta: v Ormožu, Ptuju, Trbovljah, Dolnji Lendavi.
16. avgusta: v Ljubljani, Cerkljah, Dolenji vasi, Lescah, Ložu, Škofji Loki, Šmarju, Trebnjem, Vačah, Velikih Laščah, Celju, Ptuju, Trbovljah, Rakičanah, Vuzenici, Sevnici, Mozirju.
17. avgusta: v Turnišču, Šmihelu-Stopičah, Kapelah, Šmarju pri Jelšah.
18. avgusta: v Mariboru.
19. avgusta: v Mokronogu, Brežicah, Celju, Trbovljah.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini.
Razglas!
S pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost z dno 31. III. 11*38 se ie ustanovil posebni podporni sklad za onemoglost in starost, iz katerega naj bi dobivale one-moglostne oziroma starostne podporo one osebe, ki zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogle pridobiti pravice do onemoglostne oziroma starostne rento.
Ker je omenjeni pravilnik določil, da je prijavni rok za one, ki so izpolnili zahtevane pogoje do l. septembra 1937, samo do 1. julija 1938 in je bilo mnogo prosilcev odbitih radi prepozno vloženih prijav, za o je minister za socialno politiko in narodno zdravje ta prijavni rok s spremembami in dopolnitvami omenjenega pravilnika podaljšal
do 1. septembra 1939.
Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani poziva s tem vse one, ki so 1. Septembra 1937 izpolnili vse pogoje, ki jih zahteva gornii pravilnik, pa so bili poslednjič pri njej prijavljeni v zavarovanje za bolezen vsaj štiri tedne, da takoj zahtevajo od Bolniške blagajne predpisani obrazec prijave za onemoglostno oziroma starostno podporo, jo točno izpolnijo in do 1. septembra t. I. vrnejo skupno s potrebnimi listinami.
Bolniška blagaina TBPD v Uubliani.
Za zasebno dVOrazredlfO trgovsko šolo združbe trgovcev v Murski Soboti
potrebujemo
kompleten šoski inventar, in sicer šolske klopi, šolske table, katedre, pohištvo za ravnateljsko sobo in učiteljsko zborovalnico. Prospekti in
ponudbe naj se pošljejo na upravo združbe trgovcev v Murski Soboti.
Šivalni
stroji
s tovarniško
^ garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyr$eva cesta 33
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. zev. I
II U B LJ A N A
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, Štruce, journale, šolske zvezke, mape, o d) e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/011 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
W V
tistega z rdečimi srd,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl
Radio Ljubljana
Sobota 12. avgusta. 12.00: Plošče -T-, lp,45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura —. 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Harmoniko solo igra Stanko Avgust
— 18.40: Razvoj in spreminjanje čustev (dr. Emil Hrovat) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura: Vajenci in pomočniki in raz-vitek naše trgovine in obrti (Traj-ko Gapič, učitelj) — 20.00: Poročila o zunanji politiki (dr. A. Kuhar) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat — 21.30: Za ples (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Pevski koncert gdč. Štefke Korenčanove, na citre spremlja Vilko Skok.
Nedelja, 13. avgusta: 8.00: Tam-buraški orkester (St. Kahne) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent Anton Neffat — 11.30: Godbe na pihala (plošče) — 12.10: Milan Stan te igra na harmoniko — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 17.00: Kmetijska ura — 17.30: Koncert radijskega orkestra — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura — 20.00: Plošče po željah — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat — 21.30: Pesmi iz Koroške (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Šramel »štirje fantje« — Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 14. avgusta:	12.00:
Zvoki iz Bolgarske (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Kocert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Sveta Gora in samostan Hilendar — 20.00: Kino orgle (plošče) — 20.10: Zastrupljen j e pri obrtih in po obratih (dr. Joža Herfort) — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat
— 21.30: Slavne pevke (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra — Konec ob 23. uri.
TeVABISlA AMLmhlfl ba&H IV KčtftftMU UPtLKeV
pupoiota svoje specijalne iiJelke
barve za obleke v zavitkih, barve za lužen.je lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
Analitske barve za obrtniške potrebe.
barve za volno, barve za bombaž, barve za Mvila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu.
Ra zne kemične
izdelke za gospo-dinjstvo in obrt
Zahtevajte cenike!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.