Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 11. maja 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806 Leto XVII. št. 19. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Vernikom lavantinske i ljubljanske püšpekije. Letos sredi meseca avgusta se bo vršo v Zagrebi euharistični kongres. Iz vseh delov naše domovine bodo pribežali verni katoličanci v beli Zagreb, da počastijo pred celim svetom „Krala vseh vekov“ v skrivnosti presvetoga Zakramenta. Na euharističnom shodi bodo jugoslovenski katoličanci znovič sijajno pokazali vero svojih pradedekov, ki jih vči, da je Zakrament tisti „boži krüh, ki prihaja z nebes i davle sveti živlenje“ (Jan. 6, 33). Iz te verske skrivnosti bodo zajemali tisto moč, ki edina oplemenitüje srca lüdi i razveselüje njihovo čednost s posvetom večne pravice. Za nas vse naj postane letošnji euharistični shod veličasten „Sursum corda!“ Visiko se naj zdignejo naša srca, kda bomo vsi edini v sküpnom počaščenji najsvetejšega Zakramenta; vesela bodo naša srca, ar to sküpno češčenje izvira iz globočine naše vere i je dokaz žive lübezni, ki jo gojimo do Kristuša, vlovečene bože Re- či. — Zednim pa neti takšo sküpno češčenje ono lübezen, ki nas veže z miljoni vernikov, šteri po vsoj zemli molijo najsvetejši Zakrament v veliko euharistično drüžino. V Euharistiji ne najdemo samo tolažbe i moči za dühovni napredek v svojem zasebnom živlenji, nego Ona nam ponüdi tüdi smernice za naše javno živlenje, ar v Euharistiji so skriti oni zakladi modrosti, ki so neobhodno potrebni, da se prenovi obličje zemle. Samo če se prerodimo v evharističnom dühi, bode zasijao pravi mir i pravična sreča lüdem na zemli. Slovenci! Naši očetje so vsikdar pobožno častiti to sveto skrivnost. Pokažimo tüdi mi zlasti povodom shoda v Zagrebi, da nam je Kristuš v Euharistiji središče našega bogoslüžja, srce i düša našega verskoga živlenja. Zavolo toga vas lepo zovemo: Pridite, molimo ga! V Maribori i Ljubljani, na Vüzem 1930. † Anton Bonaventura, l. r., ljubil, püšpek, † Andrej Karlin, l. r. lavantinski püšpek. Za ljubljanski odbor: Dr. Jos. Ujčić, 1. r., univ. prof. predsedn. Dr. Viktori Korošec, 1. r., un. doc., tajnik. Za lavantinski odbor: Dr. Ivan Tomažič, 1. r., p. püšpek, preds. Dr. Franc Cukala, 1. r., stol. kan., tajnik. Za „Katoliško akcijo“ v Ljubljani: Dr. Ivan Grafenauer, l. r., predsednik. Dr. Janez Fabijan, l. r., tajnik. Za „Katoliško akcijo“ v Maribori: Franc Jerebič, l. r., predsednik. Dr. Franc Sušnik, l. r., odbornik. Glavarstvo v M. Soboti. Pitanje nove palače za uradne prostore glavarstva ne zadeva samo Sobote, nego celi okraj, ki ma prek 50 jezer düš, zato je potrebno, da od te stvari spregovorimo tüdi na tom mesti. Če bi sodili po tistoj nagloči, s šterov se je občinsko poglavarstvo že pred večimi tedni vrglo na delo, bi se mogla zidarska dela že davno začnoti. Pa ka vidimo? Niti toga ne vemo, ali sploh dobimo novo glavarstvo, če ravno bi bilo to krvavo potrebno. Naednok je vse vtihnolo i se samo tü pa tam čüje kakša reč. Povedali smo že, da glavarstvo potrebüje nove prostore i kem prle jih dobi, tem bolše bo ne samo za Soboto, nego za celi okraj. Nešterne okolščine pa sploh zahtevajo, da dobimo že letos novo glavarstvo. Kak se naj pitanje nove palače reši? Tak da bo v hasek i Soboti i okraji ino da zadene lüdstvo kak najmenše breme. To zahteva splošni blagor. Zadnji čas se vnogo govori od toga, da se küpi grad i se glavarstvo v njega preseli. Po našem mišlenji bi bila to jako pogrešena rešitev i to najbole zavolo toga, ar bi si Sobota z naküpom grada naložila velikansko breme. Grad s parkom vred bi koštao do 2 miljona dinarov. To pa ešče ne vse. Grad je v takšem stanji, da se brez velkih popravil za urade ne da ponücati, popravila pa bi tüdi koštala prek 1 miljon Din. Kde vzeme občina to velikansko šumo, če pa vzeme peneze na posodo, kda povrne tak velko posojilo? Što nosi na srci usodo Sobote, nemre zagovarjati naküpa grada. Novo glavarstvo se naj zida! Lüdje, ki se razmijo na zidarsko umetnost, pravijo, da se za poldrügi miljon postaviti lepa palača. To je za polovico menje, kak če se küpi grad. Zvün toga pa je ešče edna ugodnost. Če se zozida glavarstvo letos, plača dve tretini stroškov banska uprava. To znaša 1 miljon Din. Na Soboto i celi okraj bi teda prišlo samo do pol miljona Din. Ar banska uprava samo letos da podporo, se morajo začnoti zidarska dela kem prle. Občinski odbor je že večkrat pokazao svojo agilnost, zato vüpamo, da jo pokaže tüdi v tom tali. Od toga, kde naj bi se glavarstvo zidalo, spregovorimo v prišestnoj številki. (Članek je od gospoda, šteri nima nikšega haska ali škode od toga kak se reši pitanje glavarstva i njemi je samo na tom ležeče, da lüdstvo ne bi nosilo velkih terov. Op. ur.) 2 NOVINE 11. maja 1930. Kalendar. maj (31 dni) 20. teden. Senje: 13. Ljutomer. Vreme: Za celi teden napovedüjejo nestanovitno, megleno vreme z grmlajcov. Vozni red: se s 15. majom sprememeni. Kak bodo vozili naši vlaki, objavimo v prišestnoj številki. Ka novoga v Belgradi ? Znižanje banskih proračunov. Vlada je dala banovinskim upravam navodila, naj iz proračunov zbrišejo vse tiste izdatke, ki neso neobhodno potrebni, da se na te način proračuni zmenšajo. — Športniki pri krali. Njeg. Vel. krali so se preminoči petek poklonili tüdi zastopniki zveze športnih drüštev v Jugoslaviji. Kral jih je lübeznivo sprijao i se je v razgovori z njimi živo zanimao za naš šport. Svetovna politika. Velki nemiri v Indiji. Revolucija se je v Indiji tak poostrila, da so angleške oblasti aretirale i zaprle voditela Gandija. Te stopaj oblasti je zbüdo pri revolucionaraj srd. Vršijo se protestna spravišča, na šterih govorniki napadajo oblasti i spodbüjajo lüdstvo, naj vodi boj naprej. Spravišča v Bombay se je vdeležilo do 100 jezer lüdi. — Boj za republiko v Španiji. Po prizadevanji profesora Unamuno se je začnolo gibanje, šteroga namen je dosegnoti, da bi postala Španija republika. Vršilo se je že več spravišč, na šterih je prišlo tüdi do bitja. Murska Sobota — Pevski koncert. Preminočo soboto so vsi prijateli petja meli na koncerti, šteroga so priredili štirje študentje iz Ljubljane, velki užitek. Od koncerta bi se dalo na dugo i šörko pisati, pomenkanje prostora pa nam to ne dopüsti. Na kraci se lehko pove, da se je koncert jako dobro posrečo, tak da so prireditelje lehko popunoma zadovolni. Namen, šteroga so pevci meli, je bio doseženi: vsi navzoči smo lehko občüdüvali lepoto slovenske pesmi, tak vesele kak žalostne. Nekaj posebnoga je bilo solopetje, štero je lepo sprevajala na pianini Nemešova gospa. Koncert je obiskala vsa sobočka inteligenca, samo dveh-treh gospodov, od šterih bi tüdi smeli pričaküvati, da bi takšo prireditev obiskali, ne bilo. Na tom mesti se zahvalüjemo gg. pevcom, ki so nam s svojim trüdom priredili tak prijeten večer, kak tüdi vsem tistim, ki so pripomogli k tomi, da se je koncert mogeo vršiti. Med temi je predvsem odbor „Kola Jug. sester.“ Posebno požrtvovalnost so pokazale gospe: dr. Bratinova, dr. Šumenjakova, Čižekova i Vrančičova. Plačilo naj njim bo zavest, da so delale za narodno kulturno stvar. — Dari na Martinišče. Posojilnica v Bogojini 1500, g dr. Vraber kanonik Maribor 100, Banfi J. Gradišče 100, gdč. Šokelj M. Sobota sveče na oltar, gospe v Ptuji cerkveno obleko, pri Sebeščani nabrano 100 belic, 1 kg. masti, 2 l. olija, v Tropovcih 51 belic, v Bratoncih 70 belic, 2 l. olja, v Turnišči 430 belic, 2 kg. masti, 14 l. olja, 3 l. maka, 8 l. pšena, Husar v Krogi 2 l. olja. Marija Pomočnica naj vsem obilno poplača. — Dühovne vaje v Soboti. Od 25. do 29. toga meseca bodo dühovne vaje (misijon) v farnoj cerkvi za vse farnike. Predgali do gospodje salezijanci iz Martinišča. To de zednim tüdi tridnevnica na čast blaženomi Ivani Bosko. Več objavimo prišestno nedelo. — Srezki kmetijski odbor. Dne 23. preminočega meseca se je vršila pod predsedstvom g srez. načelnika Lipovšeka prva seja kmetijskoga odbora. Na seji je bio zvoljeni odbor i to: za predsednika Titan Janoš iz Černelavec, za odposlance v banovinski odbor pa gg. Lainšček Franc iz Sobote i Šiftar Aleksander iz Strukovec. Izdatki kmet. odbora bodo znašali 118 jezer Din. Tečaj za šivanje. V maloj dvorani Sokolskoga doma se vrši tečaj za šivanje, šteroga je priredila drüžba „Singer“. Tečaj vodi gdč. Angela Zupanc iz Ljubljane. Udeleženk je 28. Nešterne še neso nikdar mele mašina v rokaj, v par dnevaj pa so se telko navčile, da znajo izrezati i zašiti lepo obleko. Za tečaj vlada velko zanimanje, zato bi bilo dobro, da bi se podalšao. Slovenska krajina Velke slavnosti v Veržeji. V petek, soboto i nedelo se je v salezjanskom zavodi (Marijanišči) obrnolo prek 10 jezer lüdi. Obhajao se je tam prvi svetek J Boska, ki je bio pred nedavnim razglašeni za blaženega. Glavne slavnosti so se začnole v soboto popoldnevi po prihodi prevzvišenoga püšpeka, dr. A. Karlina, šteroga je Veržej lepo i prisrčno sprijao. Proti večeri je prevzvišeni blagoslovo novi oltar Matere dobroga tanača, potem pa je bila prošecija s svetimi ostanki blaženoga Boska. V prošeciji je šlo z gorečimi svečami v rokaj do 5000 lüdi. Večer je bio zavod lepo razsvetleni. V nedelo je Prevzvišeni blagoslovo novo zastavo veržejske Marijine drüžbe, kak tüdi lurško kapelico, ki je postavlena na dvorišči zavoda. Okoli pol desetih je inšpektor Jugoslovanske salezijanske provincije, dr. Walland meo predgo od blaženoga Boska, nato pa je bila püšpekova slovesna meša, pri šteroj je bilo navzočih prek 10 jezer vernikov. Dühovnikov je bilo 31. Slavnosti so se vdeležila tüdi vsa drüštva, celo veržejski strelci, ki so tüdi strelali. Po pravici se lehko trdi, da prvi svetek blaženoga Boska ne mogeo biti lepši, kak je bio. Tak naj se širi njegova slava tüdi naprej, posebno pa naj njegov düh napunjavale srca mladine, da bo verna, poštena i nedužna. — Pismo g. Sakoviča. „Tü sem v tom strašnom Beči pali, kde je telko svetlosti i znanosti pa tüdi telko tmice i neznanja vküp. Samo 8 dni morem tü biti zavolo osem tračnih razsvetlenj. Dnešnji rdeči den se ne računa (1. maj. Vr.) ar je tak oster svetek, ka se niti vračiti ne sme. Ka pa pride potem, samo Bog zna. Človek znanstvenik mi pravi: „Dann werden Sie auf 6 Wochen hin aufkommen, aber nur zum Anschauen.“ (Za šest tednov pridete gor ali samo na pregled). S tem me samo trošta. A delo neje tak lehko i mislim, da bom mogo predosta trpeti tüdi te, če mi je dober Bog odločo ozdravlenje Pač maja 9. idem domo i po navadi mi več nede trbelo gor hoditi ali zato, ka ozdravim, ali pa zato, ka bom mogeo vmreti. Za ček so mi 785 Schillingov plačali. (Dar törjanskih farnikov.) Lepo i genlivo! Z srčnim pozdravom, Beč 1. maja. SAKOVIČ JOŽEF. — Pozdrav pošilajo iz Nemčije. Sčančar Jožef širiteo iz Küpšinec, Preininger Franc iz Gorice, Hašaj Jožef iz Gorice i Cipot Matjaš iz Bokreča. Naročajo si Novine. — Obisk budapeštinskoga provinciala pri nas Frančiškanski provincial v Budapešti so zdaj naš rojak Vinkovič Viktor. Letos obhajajo svojo petdvajsetiletnico mešništva i zato so prišli domo gledat svoj rojstni kraj Lipovce i poznance. Obiskali so med drügimi tüdi g. Klekl Jožefa, vp. plebanoša, ki so njim pred 25 leti predgali pri primiciji. Od gospoda provinciala smo zvedili tüdi to, ka Vogrska ma dve frančiškanski provinci i ka te drügi provincial so tüdi naš domači Slovenec, Ošlaj Osvald iz Filovec. Te gospod provincial so ustanovili kongregacijo tretjerednikov, štera ma na skrbi betežnike i starce. Ta kongregacija se naglo širi po Madjarskom i jo zahtevajo že tüdi na Nemškom. Od te so pisali kak od 11. maja 1930. NOVINE 3 edne potrebne i jako hasnovite reči tüdi naši slovenski listi. V najvekšo čast si štemo i se dobromi Bogi zahvalüjemo, ka je naše domače lüdi tak počasto i njim tak lepo nalogo dao. V Beči majo frančiškani tüdi Slovenca za provinciala i to iz sosedne Kapele. Spremembe v občinaj. Banska uprava je v Križevcih odstavila občinskoga odbornika Krčmar Janoša i na njegovo mesto postavila Hari Ludvika. — V Borejcih sta bila odstavleniva Horvat Ivan i Štefan, postavleniva pa sta za odbornike Cigüt Janoš i Ciglar Jožef. — Gornja Lendava. Bokanovo hišo je zadela velka žalost. V Soboti so njim pokopali 14 letnoga šolara Franca, ki je postao žrtev strelanja. Na vüzemske svetke so dečki pri kresi strelali. Eden je Franca po nepriliki zadeo v roko. Rana je pomali zacelila, zdaj pa se je znova odprla. Dečka so odpelali v sobočki špitao, tam pa je za par vör vmro. — Odpüstitev zemlarine. Kmetovalci so lehko oproščeni zemlarine na 4 leta za tiste gorice, štere so zasadili v primernih legaj s poznanim ceplenim trsjom. Za pesičnato i kameno zemlo se dobi odpüstitev tüdi na 10 let. Prošnja se naj pošle katasterskomi uradi v M. Soboti, priložiti njoj trbe potrdilo srezkoga kmetijskoga referenta. — Materinski den v D. Lendavi. Kolo Jugoslovanskih sester bo slavilo materinski den (11. maj) z igrov „Šivilja Klara“, štero bodo igrali v „Kroni“ ob treh popoldne. Što more, si naj igro ogleda. — Velka nesreča zavolo švercanja. Petkova noč je bila na austrijskoj meji žalostna. Iz Austrije se je vračalo domo 10 švercarov. Bili so obloženi s saharinom, papirčki i drügov drobnarijov. Komaj so prestopili mejo, jih je opazila straža. Ar neso šteli henjati, je začnola straža strelati. Dva so krugle zadele, drügi pa so zbežali. K smrti je bio zadet Matjaš Kozlar iz Trnja, oča petere dece, šteroga žena že duže časa leži betežna. V glavo pa je bio ranjeni tüdi Trnjarčar, oča osmere dece. Oba sta po nepriliki prišla med švercare. V Beltince sta hodila po nekšem posli. Na poti sta vküp prišla s štirami Bistričanci, ki so jiva začnoli nagovarjati, naj ideta za trogare. Peneze je obema krvavo trbelo, ar sta velkiva sirmaka, zato sta se dala nagovoriti. Sreče nesta mela. Krugle so ravno njiva zadele, drügi pa so zbežali i so jih orožniki komaj za par dni zgrabili. — Smrtna kosa. V Rakičani so v pondelek pokopali Horvat Franca. Pokojni je dve leti ležao i je meo posebno proti konci živlenja velke bolečine. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 42 — Sreski kmetijski odbor v D. Lendavi. V kmetijski odbor so zvoljeni sledeči: Banuta: Somi Jožef iz Radmožanec, Beltinci: Ing. Mikuž Franc iz Beltinec, Dolina: Matjašec Ivan iz Doline, Petešovci: Horvat Jožef iz Dol. Lakoša, Sred. Bistrica: Horvat Martin Sred. Bistrica, Melinci: Vučko Franc iz Ižakovec, Dokležovje: Erjavec Mihael iz Bratonec, Gančani: Maučec Ivan iz Gančan, Bogojina: Gabor Pavel iz Ivanec, Dobrovnik: Car Jožef iz Dobrovnika, Kobilje: Kovač Janez iz Kobilja, Lipa: Zver Matija iz Lipe, Turnišče: Litrop Štefan iz Turnišča, Velika Polana: Ritlop Ivan iz Vel. Polane, Brezovica: Bakan Štefan iz Nedelice, Odranci: Hajdinjak Anton iz Odranec, Črensovci: Rous Matjaš iz Črensovec, Dolgavas: Ritlop Anton iz Dolgevasi. — Te četrtek je meo odbor prvo sejo. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Ljutomer. Prosvetno drüštvo v Ljutomeri vprizori v nedelo dne 11. maja 1930 v Katoliškom domi prilübleno lüdsko igro v 5 djanjih „Pozna Pomlad.“ Začetek ob pol 4. vöri popoldne. K obilnoj udeležbi vlüdno vabi odbor. HIRALNICA - SZEGÉNYHÁZ, MURSKA SOBOTA. ROJAKI! Na pomoč med sirmaškimi najsirmaškejšim! Pod tem geslom se je ustanovo odbor za zidanje hiralnice v M. Soboti, predvsem v olejšanje živlenjskih težkoč naših sirmakov, po možnosti pa tüdi drügih pripadnikov. Odbor si je vzeo za nalogo postaviti hiralnico najbole sirmaškim našim sozemlanom z dari i tüdi z najskromnejšimi prispevki vsakoga čütečega človeka, ki njemi je na src i pomagati najsiromaškejšemi našemi sloji. Naprošate se teda najvlüdneje, da blagovolite za to plemenito svrho prispevati po Vašoj možnosti, da s tem činom tüdi Vi olejšate živlenjske pogoje najbole revnih. V hiralnici se postavijo spominske plošče i blagovolite podpisanomi doposlati besedilo Vaše küplene spominske plošče. Naj se odzove vsakši našoj človekolübnoj prošnji! Za odbor: MEŠČANSKI DOM, Murska Sobota. Darüvali so sledeči: Berger Bela 1000 Din., Árvay Vince 1000 Din., Dr. Vályi Sándor 500 Din., Nemec Janez 500 Din., Hirschl Ferid i Emilija 500 Din., Kollars Bela 500 Din., Cvetko Ludvik 300 Din., Lovšin notar 300 Din., Kohn Samuel trg. 300 Din., Kovatš Štefan evang. ešpereš 300 Din., Šiftar Štefan i Ana 300 Din., Hradil Josip 300 Din., Kozic Ivan 300 Din., Heimer Oskar 300 Din., Rehn Janes 300 Din., Cipot Mikloš 200 Din., Kollarš Štefan 200 Din., Ligeti Anton 200 Din., Pauko Josip 100 Din., Jonaš Janes 100 Din., Holzman Štefan 100 Din., Jarc Stanko 100 Din., Luthar Koloman 50 Din., Rusanov 50 Din., Sukič Juri 50 Din., Hanc Emerich 30 Din., Trautman Marko 30 D., Kohn Šamuel brivec 20 Din. — Dozdaj so darüvali vküp 138.172 Din. ZA NEDELO. Po Vüzmi trétja. Evang. sv. Jánoša vu 16. táli. V onom vremeni: pravo je Jezuš vučenikom svojim: Edno malo i že me ne te videli, i páli za edno malo i videli te me; ár idem k Oči. Veleli so záto nešteri z vučenikov njegovih eden drügomi: ka je to, ka nam právi: edno malo i ne te me vidili, i pali edno malo i vidili te me! i ka idem k Oči? Pravili so záto: ka je to, ka právi, edno malo? ne znamo, ka guči. Spoznao je pa Jezuš; ka so ga šteli pitati i pravo je njim: od toga zvedávate med vami, ka sam velo: edno malo i ne te me vidili i páli edno malo i vidili te me? Zaistino, zaistino velim vam: ka te se skuzili i jokali vi, svet de se pa radüvao, vi te se pa žalostili; ali žalost vaša obrné se na radost. Žena, gda rodi, žalost má; ár je prišla njéna vöra. Gda pa porodi dete, že se ne spomené z boleznosti za volo radosti, ka se je človik narodo na svet. I vi zàto zdaj toti žalost máte, ali bodem vás pá vido i radüvalo de se srcé vaše i radosti vaše nišče od vás ne vzeme. Iz sveta. Strašen potres v Indiji. V severnih pokrajinaj Indije je v tork grozen potres bio. Najbole je trpo varaš Pegu. Celi varaš je postao küp razvalin. Rüševine so pokopale na stotine lüdi. Potres je tüdi indri pozročo velko škodo. Mrtvih je prek 600. 300 hiš zgorelo. Varaš Nashua v Ameriki je postao žrtev plamena. Zgorelo je do 300 hiš, med njimi dve fabriki i tri cerkve. V ednoj cerkvi je bilo 500 dece, štere so komaj rešili. Brez strehe je ostalo na jezere lüdi. Gosanice i kobilice v Romuniji. Sedmograško je zadela velka nevola. Na miljone se je prikazalo gosenic i kobilic (konjiček), ki vničüjejo sadno drevje, setvo i vso drügo zele- 4. NOVINE 11. maja 1930. lenjavo. Prebivalstvo vodi proti škodlivcom pravi boj i je že več miljon kobilic vničenih. Za 40 miljon pijače vlejali v vodo. V Ameriki, kde so prepovedane opojne pijače, se vodi oster boj proti vini i drügomi alkoholi. Pred nedavnim so oblasti zaplenile za 40 miljon dolarov alkoholnih pijač i vse to so vlejali v Niagaro. Dva gojenca Novin. Iz Argentije nam piše prijateo Novin: „Dragi naš dušni paster! Vu imeni božem se Obračam k Njim s tem pozdravom: Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Mam edno želenje, od šteroga mi nemre mirüvati srce; boli mene i vse poštene naše, šteri živemo eti daleč v Argentiniji slovenska pokvarjenost nešternih naših ludi. V varaši Berisi mamo mi bogaboječi krščeniki, šteri ešče namenimo nikda sveta domo priti, edno velko skvarjenost pri našin brataj i to želimo od Nji, gospod plebanoš, naš düševni paster, ka nam pomorejo to hüdobijo odvrnoti. So eti takši, šteri svojo deco ne dajo krstiti i mi se moremo jokati nad tov decov, ar znamo, da je v varaši cerkev naše svete vere. 1927. leta je eden se prišeo z ženov, ne celo leto staro dete sta püstila doma, tü sta drügo dete imela, štero je že tri leta staro i je ešče itak ne krščeno. Milo nam je za nje, ar sta oča i mati doma iz Prekmurja, oba z Goričkoga. Dale pa ešče edna novina, štera je ravno tak pregrešna. Pred petimi leti je prišeo esi eden naš brat tüdi iz Prekmurja, doma je püsto dve deteti, šteri nemata zdanih starišov i zdaj se je človek tü zdao z ženov svojega brata . . . Vse to je nam katoličanom takši špot, ka se niti pokazati nesmimo, lüdje drüge vöre nas za te reči dolglédajo i gučijo, ka smo mi vsi takši, ka je za nas preveč velka sramota.“ Tak se glasi pismo, štero nam je bilo poslano z namenom, ka bi bilo objavleno v „Novinaj“. Želo pisatela smo drage vole spunili ar iz toga pisma se vidi troje lepih reči: zavüpanje, ka či se zabloda naših v „Novinah“ objavi, to zablodene lehko spravi na pravo pot; — ob drügim vidimo iz pisma, ka se naši tüdi v tüjini čütijo s svojimi, ki smo ostali v starom sveti za edno telo, za slovenske brate in tretjič — vidimo iz pisma, ka je vzgojno delo naših „Novin“ zdravo i hasnovito. Naš čitalec čüti kde i kak je zablodo njegov brat s poti po šteroj moremo hoditi katoličanski verniki i ka je najvekše plačilo za našo delo: reči „Novin“ so za njega vrastvo, štero vrastvo, tak čüti, bo zadosta moči melo na pravo pot spraviti brata, ki je zablodo s prave poti. Gojenci Novin, ponosni smo na vas i vas postavimo za peldo pred vse starše, šteri majo koga zvün domačega kraja. Ar iz vašega pisma lehko vidijo: čitatelji „Novin“ ostanejo stanovitno na poti, po šteroj naj hodi vsaki dober krščenik! Z glühimi je križ. Glühi kmet je neseo v Celovec belice. Srečala ga je nekša ženska: — Hvalen bodi Jezuš Kristuš — ga je pozdravila. — Iz Nove vasi — odgovori glühi. — Kam idete? — Belice, — Sosed, ka nosite? — Celovec. — Vi ste bedak! — Pet za dva groša. NAZNANILO PRESELITVE SLAŠČIČARNE i TRAFIKE. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselila svojo slaščičarno i trafiko, štero sem vodila od leta 1923 v hiši g. Ascher, v svojo lastno hišo na Aleksandrovoj cesti h. štev. 18 (kde je tüdi Borza dela.) Vse svoje prostore v mojoj lastnoj hiši sem uredila najmoderneje i mi bo odzdaj naprej mogoče podvoriti vsem mojim cenj. odjemalcom v njihovo najvekšo zadovolnost. Potrüdila se bom tüdi, da izpopunim mojo slaščičarno vsigdar s friškimi i najbolšimi slaščicami, sladoledom kak tüdi trafiko vsigdar z vsemi vrstami tobačnih izdelkov. Pri toj priliki prosim vse moje cenjene odjemalce, naj me tüdi na novom mesti podpirajo. 2 SIDONIJA NOVAK slaščičarna i trafika v MURSKOJ SOBOTI. Za hišo i dom. Kak se odpravi švicanje nog? Za človeka (posebno po leti) skoro ne bole neprijetne nevole, kak je ta, če njemi noge švicajo. Vnogi spitavlejo, kak se to odpravi, zato podamo par tanačov. — Najpriprostejše zdravilo je pranje nog. Kakšivi dve minoti se naj noge držijo v mrzloj vodi. Potem jih trbe močno obrisati i nekaj časa hoditi. — Jako dobra je tüdi hrastova skorja. Ta se opari i v takšoj vodi trbe močiti noge, štere švicajo. Razmi se, da se morajo noge močiti vsaki den. To so domača zdravila. Vrastvo pa se dobi tüdi v apoteki. To je kloralni hidrat. V ednom litri vode raztopi 10 gramov (v pol litra vode 5 gramov) toga hidrata i si v toj vodi vsakši večer moči noge. Što trpi na švicanji nog, naj proba eden ali drügi način vračenja, dokeč ne odpravi te nevole. Gospodarstvo Zakaj je paša dobra? Da je paša za živinče potrebna, prizna vsakši živinorejec že s tem, da püšča živino na pašo. Vnogovnogo pa je gospodarov, ki ne dorazmijo, kak velke važnosti je paša. Sto püšča na pašo samo krave i telice, bike i teoce pa ma po leti i zimi zaprete v štalo, ne ve, zakaj je paša. Živinče nüca krmo, dober zrak, sunce, prostor, da lehko drče ino skače. Vse to ma na pašnjeki. Zato pa ne püščati na pašo le krav, rekši, da do mele več mleka, nego tüdi teoce i bike. Z blkmi je včasih nevola, ar radi skačejo, če pa od mladih nog hodijo vö i se dobro vzepnejo, ne nikše nevarnosti zavolo njih. Posebno važno je za teoce, da hodijo vö. Oni doraščajo. Za doraščanje je ešče posebi potrebno, da se živinče lehko pretegne i da ma zadosta friškoga, sunčnoga zraka. Zato ne püščati teocov v štali! Kak friško so odstavleni od cecanja, na pašo z njimi! Potem bodo rasli i se razvijali, da de meo gospodar veselje z njimi. 11. maja 1930. NOVINE 5 Za naše male. Alojz Škafar: Laket brada. Komaj je bila najstarejša hči rešena, je naš junak znova šo k laket bradi. Povej mi, kde je drüga hči, potem ti dam brado. — Idi po srednjoj poti, tam jo najdeš. Pišta je včino, kak njemi je laket brada povedala. Prišeo je do velkoga grada. Grofica je bila sama doma. — Ka pa ti tü iščeš — se je začüdila, kda je zagledala Pišto. — Moj mož te buje, če te najde tü. On je tak močen, da 14 kilometrov daleč zažene palico i če te zadene, si na mesti mrtev. Komaj je to vöpovedala, je z velkov silov priletela palica. Pišta jo je pobrao i jo vrgeo nazaj 28 kilometrov daleč. Potem se je vse tak zgodilo, kak z možom najstarejše grofice. Razlika je bila samo ta, da je te mož meo tri glave. Pišta ga je tak vrgeo, da so njemi vse tri vkraj odletele. Potem njemi je odrezao jezike. Tak je rešo tüdi srednjo hčer. Nato je šo rešüvat najmlajšo grofico. Njeni mož je meo sedem glav i je vrgeo palico 28 kilometrov daleč. Pišta pa je tüdi toga vrgeo, tak da njemi je odletelo vseh sedem glav. Nato njemi je odrezao vse jezike. Grofico je pelao k lüknji i sta jo ona dva gorpotegnola. Vože sta dolspüstila, da bi tüdi njega potegnola z lüknje. On si je mislo, da ga prle nazaj spüstita, kak pride do vrha, ar ga nedta štela rešiti, zato je privezao kamen na vože. Kamen je spadno nazaj. Pišta si ne mogeo pomagati. Šo je k laket bradi. — Kak pridem jaz iz te lüknje? — jo je pitao. (Dale.) VGANKE. Predzadnja številka. Dobili smo 6 rešitev. Vse sta prav rešila Pajžlar Štefan Sodišinci i Sreš Margita Bratonci. Nagrado dobi Sreš M. Zadnja številka. Rešitev: 1. Lübo doma, što ga ma. 2. Bogati je meo 7, sirmaški pa 5 ovc. 3. 4, 6, 8, 10, 12, napiši tak v te kvadrat, da bo šuma na vsakoj strani i vsakom kükli 40! (Poslao Vogrin Št. Rakičan. 4. Samo edno. 5. Mati i sin. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke: 1. Ka je to: Vsikdar se obrača, če ravno nihče ne goni i niti za hip ne henja. (A. Thier, Sotina.) 2. Je takše kak grm pa je ne grm, je takše kak mlinski kamen pa je ne mlinski kamen, je takše kak mišji rep pa je ne mišji rep. Ka je to? 3. Ne je potrebno v mlini pa se itak ne da brez njega mleti. Ka je to? 4. Skriti tanač. Poslao I. Kranjec, dijak Celje. 5. Poldi Kvas Celje (Poslao I. Gjuran, dijak M. Sobota.) Ka je te mož? Za nagrado se dobi eden vezani letnik „Ilustriranoga Slovenca“, Vgankari, pošlite do četrtka rešitev! AGRARNE ZADEVE Sklepi občnoga zbora od 6. aprila. (Nadalüvanje.) 8. Kda se je vršo odküp veleposestniške zemle v Prekmurji i Medjimurji na nasilen način i zato, ka so se sklepale pogodbe proti predpisom zakona od fakultativnoga odküpa i ar so cene višiše od prave vrednosti zemle, zahtevamo da a) se zakon od fak. odküpa veleposestniške zemle iz leta 1925. Stavi v dravskoj i savskoj banovini za kraj Prekmurje i Medjimurje do sprejetja agrarnoga zakona; b) da se ne odobrene pogodbe ne sprejmejo i se veleposestnike zaveže penez v 8 dnevaj povrnoti v keliko bi se najmre ugotovilo, da se je grešno proti ednoj ali drügoj točki te resolucije; c) uradno naj se preganjajo vsi krivci pri nasilnom odküpi veleposestniške zemle i naj se postavijo pred sodišče zavolo vkanjenja naroda“ Vse to je bilo ednoglasno sprejeto. Razlaga. Zakon od odaje veleposestniške zemle iz l. 1925. šteroga je sklenola narodna sküpščina na predlog ministra pokojnoga Pavle Radiča, je fakultativen. To pomeni: prostovolen. Mamo pismo od oblasti i ne edno rešenje, ka nišče ne dužen küpiti zemle, vsaki sme čakati zakon i nikomi se ne sme vzeti agrarna zemla zavolo toga, ka ne je küpo. Zato nema juša nikša banka i nikša oblast v državi ne z lepa i ne s hüda koga siliti na odküp. Nikša oblast, nikša moč, nikša sila. Zakon je samo fakultativen, to je prostovolni. Kak je odgovorila banska uprava v Ljubljani na pritožbo veleposestva v D. Lendavi, vsaki ma juš gučati, „ne küpi i tüdi juš küpi“; vsaki ma juš küpiti i tüdi ne küpiti ali nišče ne je dužen küpiti. I nišče se ne more kaštigati, ki neje küpo ali ki je komi tanačivao, naj ne küpi. Ar so se pa v tom pogledi vršile vekše nerednosti, kak so zadrugi javile kotrigo, zato se je ta zavzela za zakon, ka naj se te drži i za kotrige svoje, ka nedo te prisiljavane za küpilo, kda zakon toga ne predvideva. Povsod zato, kdekoli bi bila kakša sila za odküp, naj javijo naše kotrige to zadrugi; ta bo vse krivice naprejdala na najvišjo oblast; ar zadruga hodi po pravičnoj poti, se ne boji nikoga, nego ma vüpanje v Boga i v pravico zakona. Naše zahteve poslali na višja mesta. Vse, ka je občni zbor skleno, je zadruga poslala na gg. mintstre poledelstva i šume i g. ministerskoga predsednika generala Živkoviča, pa na banske uprave v Ljubljano i Zagreb. Odgovor g. ministra za šume. Dr. Anton Korošec, minister za šume nam je dao odgovor, da bo s celim srcom podpirao naše žele, ka njemi po zakoni le mogoče. Kotrige Vučagomila. Vašo prošnjo vložili na veleposestvo. To nam je odgovorilo, da v kratkom pošle odgovor. Gda ga dobimo, vam ga naznanimo. Kotrige Bakovci. Isto odgovorimo vam. Smo pitali veleposestvo i vas naznanili. Gda pride i kakši odgovor, dobite glas. Kotrige, Medjimurje. Zavolo vagona pšenice smo se obrnili na veleposestvo v Beltincih. Odgovorilo nam je, da je mlin založen s pšenicov i zato zdaj ne more ponüjene sprejeti. Kotrigam ki so galic naročile. Najfinejši italijanski galic nam spravijo do Varaždina za 7 Din. 90 par kg. Če bi dosta naročnikov bilo, bi ga za to ceno dobili tüdi v Lendavo. Kotrigam, štere so naročile žajfo, se javlja, da je ta prišla i si jo pri zadrugi kdašteč lehko prekvzemejo. Cena, kak je bilo na občnom zbori povedano. Čas za sekulacijo svinj je tü. Javite hitro zadrugi odposlanci, keliko svinj de sekuleranih i keliko de iz teh cepljenih. Občina Žižki je prijavila že do 50 svinj. Naj se nikomi ne mili dati 10 Din. za sekulacijo, ka pomore svojega brata v nesreči. Drügoč pa brat njega pomore. Flugs kose na ogled so prišle. Pri zadrugi se lehko poglednejo. Slatina je naročena. 6 NOVINE 11. maja 1930. Pošta upravništva. Vogrinčič M. Cankova. Prosimo odgovor, jeli je plačao Marijin List Črpnjak Alojz, ki se je odselo v Segovce št. 32. p. Apače i kelko številk je dobo!? IZJAVA. Podpisani Janez Podlesek, posestnik v Pečarovcih izjavlam, da ne sem plačnik dugov, štere je napravo ali bi napravo moj oča Aleksander Podlesek iz Pečarovec. JANEZ PODLESEK Oda se vekša količina dobre jabučnice po 2 Din. liter i sta- roga vina po 4 Din. liter. Naslov se izve v KMEČKOJ POSOJILNICI v Soboti Naznanilo. K odaji je vsaki den zavolo izselitve parna mlatilnica, kompletna z lokomotivov v Čisto dobrom stanji. Küpci naj se oglasijo pri PAVEL MARIJI v Beltincih hšt. 107. 2 Fal se odajo dobro ohranjena deteča kolica. Več se zvedi v Prekmurskoj tiskarni. Oda se ali zamini parna garnitura št. 4., vküp ali tüdi posebi. KRČMAR PAVEL ČIKEČKA VAS pošta Prosenjakovci, HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 17 GERENČER JOŽEF trgovina z železninov i meš. blagom BELTINCI. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem se priselo z mojov trgovinov iz Dobrovnika v Beltince, nadale priporočam vsake vrste železo za kovače i za zidare, šker (orodje) za obrtnike i za poledelstvo, šlosarsko za zide i za pohištvo, šparherde, kühinsko posodo farbe, firneis i tak. Zaloga specerije, vapno i cement. Postrežba solidna. Sprejmem ednoga vajenca. V poštev pridejo delešnji. 2 E 231/30 - 3. Dražbeni oklic: Okrajno sodišče v Murski Soboti bo prodajalo v dneh od 2. junija 1930 naprej od 9 ure do 12 ure in od 13 do 17 ure v Murski Soboti v gradu sledeče premičnine: večje število dragocenih in starinskih slik; starinsko pohištvo, kakor škrinje, etaže, omare, mize; približno 15.000 zvezkov raznih knjig; večje število starinskega orožja; pregrinjala; preproge; i. t. d. Premičnine, ki se bodo prodajala, so velike starinske vrednosti in priporočljive v nakup zlasti muzejem. Seznam posameznih predmetov si lahko interesenti ogledajo med uradnimi urami pri sodišču v sobi štev. 18. V oštalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. OKRAJNO SODIŠČE v MURSKI SOBOTI, oddel. IV., dne 29. aprila 1930. Gorice k odaji! V Lendavskom bregi so k odaji gorice, štere merijo okoli frtao plüga! Zglasiti se v Črensovcih št. 131. Mam jako dober garanterani mèd za fal peneze. Kila samo 10 D. Što nüca med, ga lehko vsaki den dobi pri HORVÁTH JÁNOŠI rojari v Rankovci hšt. 16. Vaš prvi pogled pri küpüvanjí vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki. Staroznane znamke „IKO“, „OMIKO“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese í trajnosti. Že za 44 Din dobite pravo švicarske Anker-Remontoir žepno vöro št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska RemontoirRoskopf vöra št. 121. s Ia strojom, s svetečim se radium-številkami i kazalci. Že za 98 Din dobite zapestno vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125 stane samo 49 Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi sigurno i pošila se jo po povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez. Tüdi Vi dobite brezplačno novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskih i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilalnoj tvrdki: H. Suttner, Ljubljana št. 945. Zapirajte dveri! Siromaške žene! Vsikdar siromaške sploj zaposlene, na prepihi . . . Če vklub prepihi i slabomi vremeni želete ostati odporni prehlajenji, influenci, sümlenji v vühaj, zoboboli, nadühi, kašli, slüzavosti — teda vporablajte dnevno Fellerov prijetno dišeči Elsafluid. „Elsafluid“ z zakonom zavarüvan! Že 33 let slüži to dobro narodno sredstvo i kosmetikum za ribanje i obkladek pri revmatizmi, gifti i oteklinah. Tüdi za želodec, pri krčih i slabosti: nekoliko kaplic Elsafluida na cukri! To pomaga! V lekarnaj i vsej spodobnih trgovinaj: poizkušna stekleničica 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din. Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poisküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Štirje takši zavoji že s poštninov i zavojom samo 173 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Din. 2 11. maja 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Odidite, dobri vojaki, nama se mudi — je dejal Mardohej. — Hodi, sestra! Toda vojaki ju niso pustili. Hoho, dekle! En jo je zgrabil za roko. — Pusti jo! — je kričal Mardohej. — Vojak! — In kdo to ukazuje? — Jaz! — Ti? — So se smejali vsi trije. — Ti si samo en Jud! In je tudi drugi segel po Hadassini roki. — Moj biser . . . ! Mardohej je skočil k njim. — Kaj hočete? Tretji vojak ga je sunil proč. — Kradel si v kraljevem gozdu! — Mardohej! — Ti idi! Dekle odpeljemo za stavo! — Oh, Mardohej . . . ! Zopet je skočil, pograbil kratki meč tretjega vojaka in ga bliskovito naglo potegnil iz nožnice. — Lopov! Udaril ga je v obraz. — Gobrias, ubij ga! Vojaki so izpustili deklico. Jud! — Hadassa, beži . . . ! Mardohej je tudi drugega vojaka vsekel po roki in se je napotil za deklico proti hribu. — Beži, Hadassa . . . ! — Oibares, za njima! Vojaki so drveli za njima. — Ubij ga! Mardohej se je obrnil in se začel boriti z dvema vojakoma. Adonai! — je zakričala Hadassa in se je zgrudila v bližini neke votline. Mardohej! Ubijejo . . . ! — Teci v špiljo! Zabodel je proti prvemu vojaku, potem se je umaknil in tekel proti votlini. Gobrias, ubij ga! Vojaki so prihajali. — Adonai. Pri vhodu špilje se je prikazal bel obraz. — Kaj se godi tukaj? Vojaki so osupnili. Visoka, vitka žena je stopila naprej, protestno je dvignila roko in nemo kimala. Gobriasu so se šibila kolena. — Duh . . . — je jecljal, potem pa je zakričal. — Kraljičin duh! . . . In je s tovarišema ves iz sebe tekel po gorskem rebru navzdol. — Ne bojta se! — se je smehljala bela prikazen. — Nisem duh. Kraljica Vasti! — je zaklical Mardohej. — Veliki Bog! Kraljica je stopila v votlino in je namignila, da ji sledita. XI. Kserksov prstan. — Kak ropot je to zunaj? — se je stresel Kserkses. — Ne morem ga trpeti. Mitridates je hotel iti ven, a Šahazgaz je vstopil. — Mitridates, javi njegovemu veličanstvu, kralju, da so mala plemena puščave poslala svoj davek. Mitridates je javil; kralj se je razjezil. — Kaj me motite? Tam imate vodjo kraljevih dohodkov, on ga prevzame! Šahazgaz! Maršal je vstopil in upognil koleno. — Gospod kralj, tako bi storil, toda že lani si ukazal, da naj peljem odposlanstvo iz puščave vedno pred tebe. — Ne spominjam se tega. — Takrat si dejal, da najdeš v njihovi lepi in posebni obleki užitek! Vem! To je tisto poslanstvo, ki navadno ne prinese zlata in slonove kosti, marveč . . . Sto krasnih mladeničev in sto krasnih deklet! Kserskses se je utrujeno smehljal. — Sprejmem jih v dvorani kraljevega prestola. Šel je v prestolno dvorano, oblekel je najsijajnejši kraljevi plašč, odredil je največji sijaj in krasoto in z bleščečo krono na glavi se je vsedel v kraljevi stol. — Ti poldivji ljudje potrebujejo bleska — je dejal Amanu — ker v blesku vidijo zemeljsko moč. Ako bi jih sprejel v preprostem plašču, ki izbruhnilo v puščavi že ob prihodnji lunini spremembi vrenje. Da. Blesk morajo imeti. Dasi mi je tako zopern! Namignil je, da spustijo poslanstvo pred njega. In ko je prišlo poslanstvo pred njega, je bil njegov obraz še mrzel in strašen in ni bilo mogoče mu gledati v oči. Bog je sedel na prestolu. — Odkod prihajate? — je vprašal trdo. — Iz vzhodne puščave . . . — je jecljal vodja poslanstva sklonjen k tlom. — Vstanite! Poslanstvo se je dvignilo na kolena. — Kako je ime vašemu vladarju, ki je moj namestnik? — Aku mu je ime, milostljivi kralj! In poljublja tvoje svete noge . . . — Spominjam se ga. Dober človek je. In kakor vidim, je tudi točen. Vodja odposlanstva se je bojazljivo oglasil: — Dovoli, kralj kraljev, da ti predstavim davek, ki ga je naš vladar s tisočerimi pozornimi očmi izbral . . . Kserkses je pokimal. — In Aku, pravični, te prosi, da ga potrdiš v svoji milosti . . . Vrata prestolne dvorane so se odprla in v slikoviti obleki je vstopilo sto krasnih deklic. Device puščave! — je javil Šahazgaz. Sto deklet je padlo na kolena v znak nemega poklona. Nekatere so zajokale od ginjenosti, češ, da iz oči v oči vidijo gospodarja sveta. Ali pa so mislile na rumeno puščavo, na očeta, mater, brate, ki jih v življenju več ne bodo videle. — Lepe so, — je dejal Kserkses in se je s strašnimi očmi še enkrat ozrl po živem cvetličnem šopku. — Zelo lepe. Sedaj so tla zabobnela. Pripeljali so tudi sto mladeničev. Vsi so vojaki. Same mišice. Sama moč. Ko da je stalo pred kraljem sto mladih levov, ko jih je Arbatanos razvrstil za dekleti. — Kaki vojaki bodo to! — se je navduševal Aman. — Levi in tigri! — se je smejal Kserkses. (Dale prihodnjič.) 8 NOVINE 11. maja 1930. RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 11 AMATERJI! FOTOGRAFI! Naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v fotogravsko stroko kak tüdi aparati. 2 BALKÁNYl ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA. (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 42 — Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček. rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC