GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Leto 3	OKTOBER	št. 9
OB USTAVNI RAZPRAVI
Republiški zbor Skupščine SR Slovenije je na svoji seji dne 9. septembra 1971 določil osnutek sprememb ustave SR Slovenije, ki ga je dal v javno razpravo, ki bo trajala do 15. oktobra t. 1. Nosilec javne razprave je v občini organizacija Socialistične zveze, ki je organizirala javno razpravo na terenu.
Predloženi ustavni amandmaji iz- menjen položaj in vloga republike ražajo spremembe, ki so nastale v v federaciji in spremenjeno vlogo fe-družbenoekonomskih odnosih, spre- deracije. Spremembe v republiški u-
Mladost, lepota in prapori, vse to se je zvrstilo v praznični povorki v
Nazarjah
stavi so v skladu z nedavno sprejetimi ustavnimi amandmaji k zvezni ustavi in naj prispevajo k njihovem dosledenem uresničevanju.
Predložene spremembe ustave predstavljajo le prvo fazo ustavnih sprememb. Te naj olajšajo delo v prihodnjem obdobju, ko bo treba napraviti spremembe ustave na področju družbenopolitičnega sistema in še posebej skupščinskega, delegatskega in volilnega sistema, komunalnega sistema in v tem okviru zlasti vloge in položaja samoupravne občine in krajevnih skupnosti, na področju varstva ustavnosti in zakonitosti, na področju nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov in še posebej razvoja odnosov med republiko, občino in samoupravnimi interesnimi skupnostmi in ko bo treba pripraviti novo ustavo SR Slovenije v celoti.
Spremenjena vloga federacije ter spremenjen položaj in vloga republike v federaciji, kar je bilo uresničeno v sprejetih amandmajih k zvezni ustavi, terjajo tudi novo opredelitev SR Slovenije kot države, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in kot socialistične samoupravne demokratične skupnosti delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in enakopravnih pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti in enakopravnih pripadnikov drugih narodov Jugoslavije in narodnosti.
Ustavni amandma XXV podrobno opredeljuje vse bistvene značilnosti SR Slovenije kot države in kot socialistične samoupravne demokratične skupnosti. Slovenska državnost naj temelji na suverenosti slovenskega naroda in na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Obenem je republika opredeljena najširše kot socialistična samoupravna demokratična skupnost vseh delovnih ljudi in občanov ne glede na pripadnost narodu in narodnosti.
V prihodnje naj bi delovni ljudje in občani uresničevali svoje suverene pravice v republiki, v SFRJ pa le tedaj, kadar je to v skupnem interesu po sporazumu vseh republik in pokrajin tako določeno z zvezno u-stavo. Delovni ljudje naj bi zagotav-(Nadaljevanje na 2. strani)
ZBOROVANJE MLADINE V MOZIRJU
V MOZIRJU BO 17. OKTOBRA ZBOROVANJE PREDSTAVNIKOV MLADINE IZ VSE SLOVENIJE
V letu 1970 je prišlo do močnejših integracijskih procesov pri delu mladinskih interesnih organizacij. V vodstvih teh organizacij (Organizacija klubov OZN Slovenije, Zveza tabornikov, Počitniška zveza in mladinska komisija Planinske zveze) se zavedajo koristnosti povezovanja teh organizacij pri reševanju skupnih problemov in pri načrtovanju posameznih skupnih akcij.
Dejstvo, da so začeli ožje sodelovati, nam lahko ob koordinirani in načrtni aktivnosti bistveno pomaga pri reševanju posameznih skupnih problemov.
f Druga, morda manj vidna, a izredno pomembna kvaliteta tega sodelovanja je vsebinske narave. Zavedajo se, da dejavnost katerekoli mladinske organizacije ne sme biti toga in podvržena šablonskim metodam dela, ampak mora biti takšna, da v vsakem trenutku pri vsaki akciji zajame interes mladih ljudi, da jih pritegne in da jim da nekaj novega. Zato je ravno »plemenitenje« dejavnosti ene organizacije z idejami, ki so vodilne v drugi organizaciji, tista pomembna nova vrednota, ki jo daje živahnejše sodelovanje. V tem sklopu je treba še enkrat poudariti
že v programskih izhodiščih Zveze mladine Slovenije izraženo misel, da mora mladinska organizacija delovati sve bolj in bolj kot gibanje, kot široka struja mladinske dejavnosti, ki zajema čim širši krog mladih ljudi. Ti mladi ljudje postajajo del gibanja preko svojega interesa oziroma konkretneje preko akcij, ki so osnovane na upoštevanju njihovih interesov.
Tako je sprejet in izdelan predlog shoda mladine interesnih organiza-
Shod Slovenske mladine interesnih organizacij bo v soboto, 17. oktobra 1971, na njem pa bo predvidoma sodelovalo tisoč mladih ljudi, članov mladinskih interesnih organizacij. Kot kraj shoda je predvideno Mozirje.
Program shoda: ob 9. uri
—	promenadni koncert godbe na pihala na zbornem mestu na nogometnem igrišču v Mozirju.
ob 9. do 10. ure
—	prihod udeležencev na zborno mesto.
ob 10. uri
—	svečano zborovanje — govoril bo predsednik RK ZMS — Živko PREGEL.
ob 10.45 uri
—	odhod odreda mladinskih interesnih organizacij na Dobrovlje.
ob 11. uri
—	sestanek političnega aktiva mladinskih interesnih organizacij in sprejem resolucij.
Nato se bodo udeleženci shoda odpravili na krajše izlete in preživeli ostali del dneva v Gornji Savinjski dolini.
Ob ustavni razpravi
(Nadaljevanje s 1. strani) ljali svoje interese predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela in vseh oblikah njihovega združevanja, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v občinah.
Nadaljnje spremembe se nanašajo na položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, vpliv uporabnikov na dejavnosti posebnega družbenega pomena, osebno delo občanov z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini, odgovornost Slovenije pri zagotavljanju enotnega trga, interese ljudi v krajevni skupnosti, zakonodajne funkcije republike in odgovornost znotraj republike, obrambne mehanizme, sodelovanje z drugimi republikami, vlogo predsedstva skupščine, vlogo SZDL v kandidacijskem postopku in sestav ter odgovornost izvršnega sveta.
V nadaljevanju bi se zadržal le pri nekaterih pomembnejših vprašanjih u-stavnih sprememb, še posebej tistih, ki zadevajo našega občana.
Glede osebnega dela je treba poudariti, da so prevzeta vsa načela zveznega a-mandmaja, s katerimi se daje osebnemu delu ustrezno mesto v celotni družbeni reprodukciji. Zajamčena naj bi bila svoboda samostojnega dela občanov z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini, ki o-pravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kadar opravljanje dejavnosti ustreza načinu, materialni podlagi in možnostim osebnega dela.
Delovni ljudje, ki opravljajo takšno dejavnost, naj bi imeli načeloma enak družbeno-ekonomski položaj in v osnovi enake pravice ter obveznosti, kot jih imajo delovni ljudje v delovnih organizacijah.
Kar zadeva položaj kmetov in opravljanje kmetijske dejavnosti s samostojnim delom občanov z delovnimi sredstvi
v njihovi lastnini, se skuša zagotoviti predvsem dvoje: z ustavo ustvariti boljše pravne pogoje ter tudi zajamčiti, da postanejo zadruge v resnici organizacije kmetov, ki jih ustanavljajo s tem, da kmetje upravljajo zadrugo oz. podobno organizacijo in da razpolagajo s skupno ustvarjenim dohodkom; hkrati pa tudi zagotoviti, da kmetje, ki svoje delo in svoja delovna sredstva združujejo z organizacijami združenega dela v kombinatih in z drugimi delovnimi organizacijami enakopravno na podlagi svojega dela in vloženih sredstev, sodelujejo s člani delovne skupnosti take organizacije pri upravljanju in tudi soodločajo pri delitvi skupno ustvarjenega dohodka.
Kmetom bi bila tudi zajamčena lastninska pravica na obdelovalnem kmetij-skme zemljišču v izmeri največ deset ha na gospodarstvo, v gorskih, hribovitih in hribovitih kraških krajih pa v večji izmeri, ki jo določi zakon.
Razvoj komunalnega sistema in v tem okviru vloge in položaja krajevnih skupnosti je predmet druge faze ustavnih sprememb. Namen predlaganega amandmaja pa je dati občanom v krajevni skupnosti in občini ter delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela, več možnosti za pokrivanje njihovih neposrednih potreb po samoupravni poti. Pomemben korak v tej smeri predstavlja izločitev samoprispevka iz davčnega sisterqa. Zaenkrat se na novo urejajo le tista vprašanja krajevne skupnosti in komunalnega sistema, ki so materialne narave. S tem se z ustavo izboljšujejo možnosti za neposredno zadovoljevanje splošnih potreb občanov na podlagi programov razvoja krajevnih skupnosti in občine. S tem se torej ustvarjajo tudi ugodnejši pogoji za u-stvarjanje takšne finančne podlage krajevne skupnosti, ki bo omogočila polno uveljavljanje vseh njenih funkcij V razvoju samoupravne občine.
Novosti in spremembe v opredelitvi zakonodajne funkcije republike izhajajo iz novega položaja republike, v katerem se na splošno razširjajo njena zakonodajna pooblastila hkrati z zmanjševanjem obsega zvezne zakonodaje in iz položaja delovnih ljudi in občanov, ki u-resničujejo svoje interese in urejajo skupne zadeve primarno v organizacijah
združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevni skupnosti in občini.
Premik k odpiranju večjih normanv-nih pooblastil občin predstavlja določba ustavnega amandmaja, da se z repbuli-škim zakonom lahko pooblasti občine; da s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja iz republiške zakonodajne pristojnosti.
Novost v odnosu republiške zakonodajne funkcije do občin, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela predstavlja tudi določba, po kateri sme republika z zakonom urejati le splošna načela na nekaterih področjih, ki jih delovni ljudje in občani sicer samostojno urejajo v občini, krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Gre za povsem nov odnos zakona do samoupravne baze.
Kar zadeva organiziranje in vodenje splošnega ljudskega odpora na območju SR Slovenije, je treba poudariti, da so podani v ustavi ustavno-pravni temelji in okviri. Posebej je opredeljen status in značilnosti partizanskih enot, ki jih ustanavljajo republika, občine, organizacije združenega dela in druge organizacije. Partizanske enote so po tej določbi osnova in najširša oblika oboroženega ljudskega odpora ter sestavni del oboroženih sil SFRJ.
Ustanovitev predsedstva Skupščine SR Slovenije izhaja predvsem iz potrebe, da se v republiki v okviru ustavnega sistema oblikuje organ, ki bo imel potrebno pooblastilo in polno odgovornost za zavzemanje in usklajevanje političnih stališč glede posameznih vprašanj splošnega političnega pomena.
Se posebej pa je tak organ v strukturi republiške organizacije potreben sedaj, ko se po sprejetju . zveznih ustavnih amandmajev povečuje neposredna odgovornost republik tudi za delovanje federacije in ko je republika prevzela vrsto novih odgovornosti za lastni razvoj.
Končno je treba še poudariti, da predlagane spremembe republiške ustave temeljijo na načelu, da je samoupravljanje kot temeljni proizvodni, družbenoekonomski odnos tisto najbolj značilno bistvo družbene ureditve Slovenije in Jugoslavije, ki mora imeti odločilen pomen pri vsakem in še zlasti ustavnopravnem opredeljevanju tako republike kot države in samoupravne skupnosti, kot pri opredeljevanju vseh odnosov v republiki.	Rudi Zager
V BESEDI IN SLIKI O PRAZNOVANJU LETOŠNJECA OBČINSKEGA
V imenu Skupščine občine in družbeno političnih organizacij je govoril Jože DEBERŠEK. Občinsko nagrado je podelil inž. Branku KORBERJU in prof. Maksu VESTRU
Na prazniku so se zbrala vsa gasilska društva s svojimi prapori
Na prireditvenem prostoru kjer je bilo javno zborovanje se je zbralo 3000 občanov in gostov
Prvič smo imeli priliko videti kako izgleda del naše partizanske — teritorialne enote. Ni kaj reči!
Del gostov, ki so se udeležili občinskega praznika v Nazarjah
mmnmt *
■
Na kmečkem prazniku je zbranim spregovoril tudi član IS SRS inž. Milovan ZIDARN
Priznanje kmetovalcem je izročil Jože DEBERŠEK, predsednik SO Mozirje. Prva jo je sprejela Jožefa PETEK iz Nove Štifte, ki se je na našem območju prva odločila za programirano kmetovanje
Razstavljena živina na Rečici ob Savinji je dokaz velikega strokovnega prizadevanja kmečkih gospodarstev in naših strokovnih služb v kmetijstvu
Po sedmih letih so se kmetovalci naše doline zbrali na Rečici ob Savinji v okviru »kmečkega dne« in prikazali dosežke razvoja kmetijstva v naši občini.
Kmečki dan je bil praznik, kot malo takih. Številni obiskovalci, iv!° i'!i je preko 3.000, se niso mogli dovolj načuditi dosežkom, ki so jih naši kmetje dosegli na področju živinoreje v zadnjih letih. Razstavljena živina je bila deležna obilne pozornosti, še bolj kot ta, pa so navduševali podatki o dosežkih naših kmetov. Niso bili redki obiskovalci, ki so si v beležnice zapisovali posamezne podatke, izražajoč pri tem občudovanje in navdušenost.
To kar smo nekoč videli le v visoko kmetijsko razvitih državah je bilo moč videti tudi pri nas. Doseženi rezultati so nedvomno sad skupnih naporov, tako posameznih strokovnih služb kot Kmetijske zadruge in ne nazadnje, seveda, naših kmetov.
Bil je to praznik v pravem pomenu besede. Vsi, ki so prihiteli tega dne na Rečico, so imeli kaj videti, bil je to dan, ki bo marsikomu ostal še dolgo v spominu. Spominjali se ga bodo kmetje, ki so prikazali svoje dosežke in mnogi zanje prejeli tudi zaslužena priznanja, spominjali se ga bodo tisti, ki so prišli od blizu in daleč pogledati naše dosežke.
Kmečki dan je po svojem uspehu zdaleč presegel okvir običajne kmetijske, oziroma živinorejske razstave. Bila je to velika manifestacija dosežkov živinorejskih prijemov. Tu-
di največji optimisti niso mogli pričakovati, da je možno v naših pogojih gorate doline v sorazmerno tako kratkem času, doseči tolikšne rezultate. Uspehi so tu, na voljo našim strokovnjakom, da na njih temelju grade naprej, na voljo tudi drugim, da ustrezno svojim razmeram v prihodnje dosežejo enake ali še večje rezultate. Prireditev je bila krona dosežkov. Radostni obrazi kmetov ki so ponosno vodili na povodcih odlikovano živino so povedali vse.
Nič manj obiskovalcev pa ni bilo zbranih na obsežnem travniku, ko
Zelo uspešna prireditev
so prikazovali spravilo krme z moderno kmetijsko mehanizacijo. Sodobnega kmetijstva brez ustreznih strojev pač ne more biti, zato ni čudno, da so kmetje z velikim zanimanjem opazovali kako je moč v kratkem času opraviti posamezna dela, ki so še do nedavna terjala veliko časa in veliko kmečkih rok. Danes temu ni več tako ... SIP iz Šempetra bo, kot vse kaže, imel v prihodnjih letih še precej dela, kajti o-gromno je še kmetij, ki bodo prej ko slej potrebovale ustrezno mehanizacijo. Kmetom bo potrebno le ustrezno omogočiti, da bodo čim-lažje prišli do sodobnih strojev, brez
katerih ni razvoja, ni željenega napredka!
Želja vseh, ki so se tega lepega dne zbrali na Rečici je izzvenela v eno samo misel, da je treba ob takih prireditvah razmišljati tudi za v bodoče. Ne bi bilo prav, da bi do prihodnje podobne prireditve zopet minilo polnih sedem let. Prav gotovo je nujno, da bi podobno srečanje kmetovalcev postalo tradicionalna oblika, saj na koncu koncev ne gre samo za to, da kmetje pokažejo svoje dosežke, gre tudi za to, da to vidijo kmetje iz vseh krajev Slovenije, podobno kot je to bilo tokrat.
Kmečki dan na Rečici je bil en-
Franc FUNTEK iz Podvolovjeka je dobil II. nagrado za svojo kravo. V ozadju je dobitnik I. nagrade Ivan ZAGOŽEN
Dan pred občinskim praznikom je bila svečana otvoritev zbiralnice mleka
v Radmirju
kratna prireditev in prizadevnim organizatorjem gre za opravljeno delo vse priznanje.	B. S.
Prvo nagrado je dobila krava Ivana ZAGOŽENA
DENARNE NAGRADE IN PISMENE DIPLOME ZA REJSKE USPEHE NA ŽIVINOREJSKI RAZSTAVI NA RECICI OB SAVINJI SO PREJELI:
NAGRADE ZA KRAVE
1.	ZAGOZEN Ivan, Bočna 155
2.	FUNTEK Franc, Podvolovjek 5
3.	TEVŽ Franc, Šmartno 8
4.	KLEMŠE Jože, Sp. Rečica 26
5.	PLAZNIK Pavla, Primož 7
6.	VRSNIK Franc, Robanov kot 34
7.	GLOJEK Ivan, Šmartno ob Dreti 6
NAGRADE ZA TELICE
1.	ŽUNTER Ivan, Zg. Pobrežje 29
2.	ŽMAVC Stanko, Bočna 118
3.	VRŠNIK Franc, Robanov kot 34
NAGRADE ZA KRAVJE DRUŽINE
1.	MATJAŽ Franc, Sp. Rečica 20
2.	TEVŽ Franc, Šmartno ob Dreti 8
3.	VERBUČ Gregor, Šmihel 23
NAJVECJI IN NAJBOLJŠI TRZNI
PROIZVAJALCI
Proizvodne nagrade
a)	za mleko
GLOJEK Ivan, Šmartno ob Dreti 6 ATELŠEK Ivan, Šmihel 3-PRESEČNIK Ivan, Lenart 2
b)	za pitance
DOLINAR Rudi, Šentjanž 2 ŽLEBNIK Jože, Grušovlje 9 KOLENC Franc, Grušovlje 17	.J
c)	za perutnino FEDRAN Marica, Prihova 32 TURK Ciril, Prihova 17 KOKOVNIK Matevž, Potok 20
NAGRADE ZA VIŠINSKO REJO
1.	SUHADOLNIK Rok, Logarska dolina 25
NAGRADA ZA KOLEKCIJO KRAV IN TELIC IZ HLEVA
2.	Repenje — ZKZ Mozirje
PISMENA PRIZNANJA
1.	Prof. dr. Ivan ŠMALJCELJ, Agronomska fakulteta Zagreb
2.	Prof. Dolfe CIZEJ, VAŠ Maribor
3.	Dipl. vet. Marko AMON, ZVZ Celje
4.	Dipl. inž. Ernest ERMENC, ZKZ Mozirje — direktor
5.	Inž. Anton VENEK, ZKZ Mozirje!
6.	Dipl. inž. Alojz PLAZNIK, ZKZ Mozirje.
poslovnimi partnerji
Srečanje s
Vodstvo naše na j večje delovne orga nizacije, Gozdarstva in lesne industrije Nazarje, se je 18. septembra sestalo s svojimi poslovnimi partnerji iz vse Jugoslavije.
Direktor te delovne organizacije inž. Peter KOZIC je v uvodnem delu srečanja seznanil poslovne partnerje z naprezanji, ki jih je v zadnjih letih vložil nazarski delovni kolektiv v modernizacijo in razširitev svoje proizvodnje. Še posebej jim je spregovoril o novo realizirani investiciji, v tovarno ivernih plošč. To je seveda partnerje še posebej zanimalo. Novo tovarno so si ogledali z velikim zanimanjem. Opaziti je bilo, da že sedaj vlada pri njih velik interes za odkup ivernih plošč iz nove nazarske tovarne. Vsi so si bili edini v tem, da je že sedanja proizvodnja ivernih plošč v Nazarjah izredno kvalitetna.
V popoldanskem neuradnem delu srečanja smo povprašali nekatere izmed poslovnih partnerjev, kaj menijo o dosedanjem sodelovanju in kakšne so njegove nadaljnje perspektive.
KRECKOVIČ Branislav, direktor trgovskega podjetja »MIŠAR« šabac:
»Mi sodelujemo z Nazarčani že 20 let. Jaz nimam besed, da bi lahko v celoti izrazil svoje občutke o tem zelo uspešnem sodelovanju. Vseskozi smo odlično sodelovali. Kar smo naročili v Nazarjah, smo tudi dobili. Izrečem lahko samo pohvalne besede. V Nazarjah sem bil že takrat, ko tu še ni stalo toliko modernih obratov, kot jih stoji danes. Ta delovni kolektiv je naredil veliko, vsem iskreno čestitam, posebej pa še tovarišem, ki z njimi neposredno sodelujemo!«
STANKOVIČ Vladimir, komercialni direktor podjetja za promet z gradbenim materialom »LESKA« Lesko-vac:
»Sodelujemo že 10 let. V tem času nimamo nikakršnih pripomb. Dobava naročenih proizvodov je bila vedno kvalitetna, edina slabost je le v tem, da določenih gradbenih artiklov ne moremo dobiti ob vsakem času. Predlagam, da se v bodoče še bolj poveča proizvodnja gradbenega pohištva. S tem se bodo ustvarili pogoji za še boljše poslovne odnose. Nekaj je v Nazar jih tudi našega. Predlagali smo tip okna »LESKOVA«, ki je bil tu tudi osvojen. Ravno to okno se na območju Vojvodine in Srbije zelo dobro prodaja.«
»Pri nas je precej tovarn pohištva, ki so že sedaj zainteresirane za na-žarsko iverno ploščo. Naj jih nekaj naštejem: »SIMPO« Vranje, »JEL-KA«. Radulovič »ALEKSINAC«, Udružena drvna industrija »Kosmet« Uro-sevac, »JASEN« Kraljevo in še druga. Kvaliteta ivernih plošč je zelo dobra.«
inž. STEVANOVIČ Miroslav, direktor trgovskega podjetja »TRGOPRO-DUKT« poslovna enota »DRVAR« iz Pančeva:
»Jaz bi rekel, da je današnji GLIN Nazarje eno od najboljših podjetij gozdarstva in lesne industrije v Slo-
veniji. S svojo proizvodnjo postaja zelo kompleten, lahko zadovoljuje precej zahtev sodobne trgovine z lesnimi artikli. Predlagam naslednjo dimenzijo ivernih plošč 200 x 200 cm. To bi bilo komercialno zelo sprejemljiva dimenzija za široko potrošnjo ivernih plošč. Precej lažja pa bi bila tudi manipulacija z njimi.« UDEC Janko, šef poslovnega sektorja trgovskega podjetja »CENTRO SREM« iz Stare Pazove:
»GLIN Nazarje je danes eno od najmodernejših lesno industrijskih delovnih organizacij. Mi z njimi so-
delujemo že nekaj let. Z njihovimi proizvodi smo zadovoljni. Še posebej lahko prodajamo njihov ladijski pod, ki je zelo kvaliteten. Dobro je to, ker lahko dobivamo dimenzije po želji. Stavbno pohištvo je izdelano zelo kvalitetno. Mi smo sprejeli a-sortiman nazarske proizvodnje in ga tudi uspešno plasiramo na tržišču.«
»O sami proizvodnji ivernih plošč v tem trenutku ne morem kaj posebnega povedati. Vidi se, da je že sedanja proizvodnja najkvalitetnejša v Jugoslaviji. Čestitam kolektivu za dosežen delovni uspeh.«
Poslovni partnerji so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo vezanih oken
H. Herček
Pitanci in premija
Pozivamo vse rejce pitane živine — bikov in telic, da sklenete pogodbe o pitanju, in to takrat, ko privežete žival za pitanje. Pogodbo lahko sklenete s področnim pospeševalcem ali z molznim kontrolorjem. Ob sklenitvi pogodbe se vsaka žival oštevilči, rejec pa dobi en izvod pogodbe in po en izvod listka »STABILIZACIJSKEGA SKLADA ZA ŽIVINOREJO«.
Slednjega prinese rejec ob dogonu in ga odda nakupovalcu. Ta listek bo služil kot osnovni dokument za izplačilo premije, vendar le takrat, če bo napisan vsaj tri mesece pred oddajo pitanca v zakol. Vsi tisti, ki tega listka ne bodo imeli, ali bodo živali prehitro oddali, tako da ne bo zahtevanih treh mesecev razlike od datuma, ko je bil napisan listek »STABILIZACIJSKEGA SKLADA«, ne bodo dobili premije.
Rejci, ki nameravate oddati pitance decembra in januarja, pohitite!
Za pospeševalno službo pri ZKZ Mozirje Gabrovec Rudi
SOLČAVA PRAZNUJE
Solčava leži v skrajnem kotu Gornje Savinjske doline ob avstrijski meji. Na jugu se razprostira do grebenov Savinjskih Alp in meji s Kranjsko, na severu meji Olševa, tu je znana Potočka zijalka, ki slovi iz paleolitske dobe, kjer je pred II. svetovno vojno prof. Brodar vršil raziskave in pri izkopu našel okostje jamskega medveda in ognjišče z nekaj pribora takrat živečih ljudi. Raduha stoji na meji s Koroško in II.
Piše: Anton IKOVIC
Lučami. Z vrha Raduhe 2062 m je ob lepem vremenu veličasten pogled na vrhove Savinjskih Alp, na koroško stran in daleč po Savinjski dolini v okolico Celja. Solčava je imela pred
Vas Solčava pred požigom
II.	svetovno vojno 842 prebivalcev. Bila je znana širom po svetu kot alpska turistična vasica s prijaznimi in poštenimi domačini, še bolj vabljivi za turista pa so bili nekdaj in še danes znamenita Logarska dolina, Matkov kot in Robanov kot, ki so med naj lepšimi biseri Savinjske doline. Največja med temi tremi dolinami je Logarska dolina, ki jo glede veličastnosti prirode ne dose-za niti ena ledeniška koritasta dolina v Alpah. Po mnenju nekaterih opazovalcev utegne imeti v Evropi še veličastnejše gorsko ozadje edino CIRQUE DE GARVERNIE v Pirenejih. Logarska dolina sega skoraj 7 km daleč proti jugu. Obkrožajo jo visoki in ponosni goli vršaci, mejniki doline: Mrzla gora, Turska gora, Brana, Kamniško sedlo, Planjava in Ojstrica, ki dajejo dolini še veličastnejši izgled. Prav ob sklepu doline pod Okrešljem izvira Savinja, ki se v slapu vrže raz ska-
lovje 120 m globoko v dolino, kjer izgine v pesku in ponovno privre na dan v spodnjem delu doline. Tudi Matkov kot je edinstven s svojo prirodno lepoto v spomladanskih dneh s čudovitim ledeniškim škafom, ki ga voda izliže in izpere v več deset metrsko plast sneženih plazov, okoli katerega se vse leto pasejo tropi gamsov. Robanov kot prav tako ne zaostaja s prirodnimi lepotami. In dokler bo še Robanov Jože med nami, gotovo ne bo motorizirani turizem motil miru v tem lepem kotu. Prav te čudovite planine in gore so tudi med vojno sprejele v svoj objem in varstvo na Stotine partizanov in klubovale okupatorju, da ni imel povsod dostopa v naš kraj. Vojna vihra je zajela tudi Solčavo v vsej svoji grozljivi in strašni obliki. Nemški okupator se je znašal nad poštenim prebivalstvom v najbolj grobi obliki svoje rasistične politike. Ko je zasedel naše kraje, je 17. aprila prevzel tudi oblast v Solčavi. Nemški politični komisar za gornjegrajski okraj Svoboda, je takoj uvedel v šolah in uradih nemški jezik in organiziral obvezne nemške tečaje za odrasle in mladino, da bi jih lahko čimprej vključili v svoj uničevalni stroj. S pomočjo izdajalcev so zbirali podatke o zavednih Slovencih in maja 1941 ob vpisu v organizacijo Štajerski Hajmatbund so že ločili ljudi po privrženosti in rasi. Glavno vlogo pri odločanju usode in grupiranju ljudi je imel petokolonaš Blajer Hinko iz Luč. Začelo se je izseljevanje, aretacije in mučenje v gornjegrajskih zaporih. Vedno večji teror okupatorja nad domačimi je strnil vse poštene in zavedne domačine v skupni odpor proti okupatorju in izdajalcem. V zimi 1941-42 se je že začelo osvobodilno gibanje. Prva skupina s Keber Jakobom, ki je bil obrato-vodja na žagi pri Rogovilcu, je bila izdana in 10. julija 1942 so zaprli v celjski Pisker 8 Solčavanov. Her-letu Jožetu se je posrečilo pobegniti. Ko so se pojavili na našem terenu prvi partizani, se je z ženo Ivanko priključil I. koroški četi. To sta bila prva partizana iz našega kraja. Žena Ivanka je 14. marca 1944 padla v boju z Nemci na Rakovcu pri Vitanju. Ko je oktobra 1942 prišel v Mežiško dolino ing. Žaucer Pavel-Matjaž — znani partizanski organizator in aktivist — se je zavest in borbenost za pravice slovenskega naroda še povečala. 15. decembra je
I.	četa izvedla večjo akcijo v Solčavi, ki je med prebivalstvom vlila novih moči in vero v zmago.
Domači fantje so začeli odhajati y večjem številu v partizane, kajti Nemci so začeli z mobilizacijo v nemško vojsko. Začele so se vrstiti akcije za akcijo. S tem pa tudi nemške hajke, aretacije in izselitve. Iz partizanske čete je nastal bataljon in pozneje odred, ki je operiral daleč v osrčju slovenske Koroške na Svinjški planini in tja preko Rožne in Ziljske doline. Na večer 30. julija
1944 so partizanske brigade začele napadati nemške postojanke v Gornji Savinjski dolini ter jih po srditih bojih zavzele. Gornja Savinjska dolina je postala začasno svobodna v sredini okupirane Evrope. Partizansko življenje pa je postalo živahnejše. Organizirale so se razne delavnice. Začel se je tudi partizanski šolski pouk. V Robanovem kotu pa so se partizanske bolnišnice razširile na več objektov. Brigade in bataljoni so odhajali v akcije in borbe ter se vračali na počitek v Savinjsko dolino. Septembra 1944 šo se na terenu vršile priprave na volitve v krajevni narodno osvobodil-
Letos 24. oktobra praznuje Solčava svoj krajevni praznik. Ob tej priliki pričenjamo objavljati spomine na tiste dni. Prebivalcem solčavskega območja ob njihovem prazniku iskreno
ČESTITAMO
Skupščina občine in družbeno politične organizacije občine Mozirje, čestitkam se pridružuje uredništvo »Savinjskih novic«.
ni odbor. Izbrali so tudi kandidate za okrajno osvobodilno skupiščno. Značilno za te volitve je bilo, da so kandidirale tudi ženske, kjer se je pokazala enakopravnost z moškimi.
1.	oktobra je bila vas Solčava praznično razpoložena. Nekdanja gostilna pri Šturmu, kjer je bilo volišče, pa okrašeno z zastavami in kitami zelenja. Volitvam so prisostvovali tudi pooblaščenec okrajne volilne komisije tov. Krivec Ivan iz Pod-veže, članici OOOF Anka in Alenka, članica okrožne volilne komisije Purnat Angela in zastopnik referenta za izgradnjo narodne oblasti tov. Janez. Pri volitvah je bilo oddanih 460 glasov ali 100 %. Politična aktiv-
Okupator jo je požgal 24. oktobra 1944
nost na terenu ni ostala prikrita Nemcem, vrstile so se hajke in teror. 16. oktobra je bil splošni vojaški nabor, iz katerega je zopet odšlo mnogo Solčavanov v razne edi-nice IV. operativne zone. (Nadaljevanje v naslednji številki)
DEŽURNA
SLUŽBA
VETERINARJEV
Od 9. 10. od 14. ure
do 11. 10. do 7. ure — LUKAN Drago, dipl. vet. Gornji grad Od 16. 10. do 14. ure
do 18. 10. do 7. ure — RESNIK Tone, dipl. vet. Mozirje do 25. 10. do 7. ure —
Od 23. 10. od 14. ure MERMAL Jože, dipl. vet. Ljubno Od 30. 10. od 14. ure
do 2. 11. do 7. ure — LUKAN Drago, dipl. vet. Gornji grad Od 6. 11. od 14. ure
do 8. 11. do 7. ure — RESNIK Tone, dipl. vet. Mozirje Od 13. 11. od 14. ure
do 15. 11. do 7. ure — MERMAL Jože, dipl. vet. Ljubno
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 11. 10. od 7. ure
do 18. 10. do 7. ure — Dr. BUT Ivan, Mozirje
Od 18. 10. od 7. ure
do 25. 10. do 7. ure— Dr. BUT Ivan, Mozirje
Od 25. 10. od 7. ure
do 2. 11. do 7. ure — Dr. URLEP Franc, Gornji grad
Od 2. 11. od 7. ure
do 8. 11. do 7. ure—Dr .URLEP Franc, Gornji grad
Od 8. 11. od 7. ure
do 15. 11. do 7. ure — Dr. SIRKO Franc, Mozirje
NADOMESTNE VOLITVE ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Mozirje je na zadnji seji sprejel odlok o razpisu nadomestnih volitev za odbornika zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Mozirje v 17. in 24. volilni enoti.
V volilni enoti 17, ki obsega MERCATOR Ljubljana, enota ~ JELKA Gornji grad, MERX Celje, prodajalna Ljubno/Savinji, trafiki Gornji grad in Ljubno/Savinji in trg. poslovalnice ZKZ Mozirje na območju KS Šmartno/Dreti, Gornji grad, Ljubno/Savinji, Luče in Solčava je potekel odborniški mandat Hinku ČOPU, ker Se je zaposlil v občinski upravi; v volilni enoti 24, ki obsega osnovne šole Gornji grad, Ljubno/ Savinji in Luče s podružničnimi šolami, pa se je zaradi odselitve odpovedal odborniškemu mandatu KRAMER Tone, bivši ravnatelj osnovne šole iz Luč.
Nadomestne volitve bodo v soboto dne 6. nov. 1971, Kandidacijski postopek bo opravila obč. organizacija SZDL v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom, same volitve pa občinska volilna komisija.
Rudi ZAGER
ODDAJA JE USPELA
Na Ljublnem ob Savinji je organizirala RTV Ljubljana v nedeljo, 27. septembra javno radijsko oddajo »IZ NAŠIH KRAJEV«. V kino dvorani na Ljubnem ob Savinji se je to dopoldne zbralo precejšnje število ljudi. Bilo je skupno okoli 600 obiskovalcev. V dokaj normalnih razmerah pa dvorana sprejme okoli 200 obiskovalcev. Ljudje so stali tudi na hodniku in na dvorišču. Na tej oddaji so poleg ansamblov »Mihe Dovžana« in »Šaleja« nastopili še pevci iz Luč.
Prireditev je zelo uspela.
Modernizirana cesta od Nazarja do Pobrežja je odprta
O MEDNARODNIH PROBLEMIH
V torek, 28. septembra je bila v mali dvorani občinske skupščine seja Komisije za mednarodne in ekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS, sekcije za mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL Mozirje in članov političnega aktiva. V uvodnih mislih je Rudi ZAGER podal aktualno mednarodno problematiko, še zlasti pa je bila zanimiva ocena naših odnosov s Sovjetsko zvezo po obisku Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040’ in 88030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje