Chicafo, IIIpondeljek, 18. jantarja (Jan. 18), 1926. Mp zihI *tza|i M stoto nM KritisiraaJe asseriAkege finančnega imprrijallama. — Mar- fanov* baačaa kompaaija bo Ma profil od privataega Kak- Janskoga poaojlla. HaahingUa. D. C -r Kod-greenik Hainoy Is niiaoiaa j« oatro kritisiral aporatum ga odplačevanje i talij enakega dolga, pri tem je v ovojem dve uri trajajočem govoru railurival pri-atranoot Wileonove. Hardlafove in Coolidgeve administracije do ameriškega finančnega imperi-alisma. Očrta! je lfueeolinijevo diktaturo, ki vlada k umori in ta-rorjem. požiganjem in potlačenem društev svobodnih driav-Ijanov. Isjavil je. da Amerika ae sme subvencionirati deepotis-ma, ki sluni na umorih in terorju v Evropi e tem. da črta pet in sedemdeset odstotkov dolga, ki ga dolguje Italija ameriškemu ljudstvu. l*okasal je, kako viso-ke dobičke ima tvrdka Morgan & Ca od posojila $100,000,000, ki je bilo razpisano sa amerUke vlagatelje. Odgovornost m Mor-gsnovo kupčijo je Rainey o&lo-itt na Coolidgevo administracijo. Kainay js prereietal Herbert Hoeverjevo tujesemeko aktivnost. 1'okasal je Hooverja kot drugega Škotakag* promotorja Leslie Urquharta, ki je prejel velike koncesije od ruske on-ristične vlade, katere sdaj pois-kutt veiliti ruski sovjstakl vladi, da bodo te konoeeije israblje-ae.* " Haimjf Jo napovedal, da bo tajnik Mellon roeignira), kt po-rine ekosi kongres svojo dsvtoo preosnovo, in kadar dobi sa Uqu-harta vse rudniške koncesije v Kusijl, In kadar bo iaročil vse amerUke Interese, ki se tičejo tujesemskih dolgov. Nasledil «a bo I>wight od tvrdke Morgan k Co. Rainey je 4slje napovedal, ds bo Hoover takrat podel tudi ostavko in ss vrnil k Uguhartu, medtem ko bi so moralo dati Wlnstonu, Mellonovemu pomočnika, ki pile sanj poročila in govore, Morrowo mesto pri tvrdki Morgan A Co., da napravi nekaj dobička pri manipuliranju tujesemskih SSdolftnic na podlagi teh trsvnav. : Kongreenik U Guardla. ki je bil isvoljea kot rsdikalse, je priporočil odobren j s italijaaskegs posojila, čel, da odobrenje dolga nima niAeear oprevlti s odobro-njem Mussolinija. Čudna so pota Gospodova, ali Ae čudnejla so pota nekaterih redikaleev. Zbornica je kljub ostri debati odobrila pogodbo sa odplačilo i-talljanskih dolgov. Zs odobrenje je glasovalo 267 kongreenikov, proti pe 188. Pogodba se predlo-fti senatu in tam bodo fte ostre debate. Moakva, 16. Jan. — Sovjetaka vlada je danes odgovorila na povabilo lige narodov na sodelovanje v pripravljalnem odboru ss sklicanje mednarodne raaoroii-tvene konference. Odgovor ee glasi, da ee Unija socialističnih sovjetskih republik rada- udalefti pripravljalnega dela, ako bo odbor delal sanaj Švice. Sovjetska vlada navaja okoličine umora sovjetskega poelenika Vorovekega v Lausannu v maju 1928 in oprostitev morilca Conradija pred švicarskim sodiščem. Rusija pošlje delegate v ženevo le pod pogojem, ako švkaraka vlada isre-če formalno obialovanje glede u-mora in oproAčenja morile* Odgovor tudi namiguje, da so velesile mogoče nalašč isbrale Švico sa pripravljalno rasoroši-tveno delo v vednosti, da se Rusija ne bo udeležila, nakar bodo lahko dolftlle sov j ete, da so proti rasoroienju. Sovjetska Rusija is-javljs. da ona je ss stoodstotno rssoroienje, če se pridrnftljo velesile. D"etnaJ* > Kairmoot, W. Va. — Devetnajst rudarjev je bilo ubitih v premogovniku Jamlaoa Coal k Coke Co.. v katerem je bila eks-plozija plina v četrtek ponoči. Ns delu je bilo 40 mol; 21 rudarjev se je rešilo. Premogovnik je obratovel na beunijski podlagi. WilbaiW Okla. — Is premo-tovnika No. 21, katerega je ras-dejala rasatrelba plina zadnjo »redo, so v petek zvečer prinesli **dnjih pet mrliče v. Vseh mrtvih je 93 Governer Trapp j« v soboto objavil apel sa sklad $100,000 t» prizadeta druiine. Coolidgeve admln lat racije je M svojo psat stopila v ivsse s liga. toneva, 16. jen. — Zdruleoe d rta ve so prostovoljno storile velik korak — največji korak de danes — k sodelovsnju s ligo narodov. Ameriški drftavnl UJnik Kfllogg je včeraj obveatil tajni-štvo lige, de bo vlede Zdrušenih drtav deponirsla pri ligi vse mednarodne pogodbe, ki so Ishko objavljeno v publikaciji liginlh pogodb. Amerika isročl ligi v ob-Javo tudi one |»>godbe, ki Jih sklene s drtavami, ki niso v ligi Tajnik lige. Hlr Kri« Drum-motni, ee je takoj prijetno sahva-lll ameriški vladi sa U pomem-fl korak. MORILCA SO USTRELILI. SaH Laka Qtj. Utah.—Ralph w S*ybaMta oo ustrelili, ker je "bil policaja Pa vid H. Croirtber-is KksekudJa ee je izvršila v drtavnl ječi Morilec je bil isred-»o hladnokrven in miren, tako tare. Trpljenje stavkujočih rudarjev in družin je neizmerno. Računi, ki jih priobčigejo premogovniške drušbe na aotracitnem polju, pokazujejo, da imajo te druftbe velike dobičke. Nekateri premogovniki na antraeitnem polju so lastnina železniških družb. To zopet pomeni, da imajo te drušbe še večji dobiček, jcer prevažajo premog po aeojih železnicah. Vsi ti fakti so znani javnoeti, kljub temu pa administracija pima programa za razvozljanje tega položaja. j Med rudarji in podjetniki na polju mehkega premoga je bila sklenjena tafcozvana jacksonvillska pogodba. Komaj je bila ta pogodba sklenjena, so jo nekateri premogovniški podjetniki prelomili, ko so drugi podjetniki opazili, da se Um podjetnikom ni drugega zgodilo, kot da po organizirani rudarji ostali doma, podjetniki 00 pa pričeli obratovati svoje premogovnike a «tavkokazi, ki so jih plačevali po nižji mezdni lestvici, se je krožek leh podjet-umov, ki so pljunili na svoj podpis, povečal. Rudarji so se obrnili na razne kraje in oblasti, pa pomagalo ni nič. Ako bi ae bilo zgodilo obratno in bi rudarji prelomili pogodbo, tedaj bi bile hitro izdane sodnijake prepovedi in premogovnike bi Htražila milica ali pa državna peUeija. Tudi sa rešitev tega problema nima administracija nobenega programa. Ali ni to snačilno, da adminiatracija nima za rešitev tako važnih problemov nobeneg* načrta? Ako adminiatracija nima za reševanje tako važnih vprašanj nobenega načrta, tedaj ga lahko iadelajo delavci in farmarji takega, ki bo zanesljivo pomagal Predvsem ne amejo do jeseni pozabiti, kaj se je z njimi zgodilo letošnjo zim. Ako ne bodo do jeseni tega pozabfli, tedaj bo že skoraj precej važen del načrta za odpomoč izvršen. V jeseni ao kongresne volitve. Ljudstvo bo zopet volilo kongresnikc in ecnatorje. Tu je priložnost, da delavci in farmarji izvolijo prav lahko tako veliko žtevilo kon-greanikov in senatorjev, da bodo administracijo pristl-nkajoče spomnili, da ima ona izdelati načrt aa reševanje sedntk. kritičnih vprašanj. Ako pa kljub pritisku ne bo hotela administracija podvzeti ničesar, bodo kongreeniki in senatorji sami izdelali načrt za rešitev takih vprašanj in ga tudi izvedli. Delavci in farmarji pa ne smejo poslušati profesijo-nalnih političarjev starih strank, koga naj volijo v kongres in senat, da bo zastopal njih intereee. Ako bodo v tem oriru poalušali profeaijonalne političarje, bo administracija reševal» taka vprašanja tudi v bodočnosti, kot jih rešuje sdaj. Delavci in farmarji ae morajo organizirati politično in brat profesionalnih političarjev. Te naj spode k vragu in jim rečejo, da ae lahko aami organizirajo in brez eden prvih v tej naselbini. Zadnje čase je poatal zelo aktiven v kakor tudi v okolici. Zadnjič se je spotoma tukaj 0- ki nam je na shodu «^fjpmtif um s klube živo prodotil današnje jeie Listi so pocečali o velikem terorju. ki je Vladal 14. januarja Indiji, ko je mrttnffi) MttSfe. Ljudje, nabaaaai z vero do ušaa, ao skakali v "sveto reko" Gan-pobgali lončene posode in na druge blazno načine podili mona, ki je hotel po njihovi veri požreti sotoce, Ni čuda, da Anglija, ki je a000 milj proč, Mtojjmr Btotiaof l^j ^ ^ da'doselim o u^pehtj/ Kakih go- toohxú strah uje hi vlada 800 mi- maaRn. bratje Pevsko druitvo v naši in taaačin n po dve tri tonar Pa nikjer se ae mo-pritožiti, tudi nazaj ne dobi. je polovico kamnit, pa f na pride čist na površja, ja le asi isgubfflHi. Svetilke dajejo premalo avattaba v rudniku, da bi videti premog zbirat Besne-re so tako suženjske. dft nikoli več pe bom iakai dela pa ftnjih rudnikih. Dne 81. bra je obilo Italijana. Nanj je čez dvajset ton knaienja. ifl^^t1! ai ga moraskuptti od pripajs-«av.tlako ae godi. ker delavci ni-ao aami goepodarjL Delavci v koloradskih .premogovnih rudnikih ao ovce med volkovi. Ca ai kdonep«»ti izeeeati krvi do zadaja srage, pa bose pove, ako mu ai prav, aaj oetape doma če*, da ga nikdo ni klical delat Tsko so naučeni Backefellarjevi pri-sanjači. Pred prazniki ja prišei od 0®-kod rajak in ja opeharil mrs. Frančttko Skupina aa petintrideset dolarjev, nekega Žida pa za petdeset dolarjev. Imel Je šele aerejene nekje v West Virgi-niji ad nekega raatevranta. Na čeka je bil podpis "John Smole". Ko je banka rHin** ček na izplačilo v dotični kraj, ai b0o od tam nikakega odgovora. Izvedelo ap je, da je bil oni prebrisan tiček v zvezi z drugima tovarišema let da se ti tički drže v Den-verju in Pueblu. Opoaarjam ro-jake, naj aa čuvajo takih zliktov-cev. Pravo ime dotičnika ja mpn-da Frank Podbeviek, ki je poznan v Waleenu, Colo. Da ne bo kdo napačno mislil, moram napisati, dk je v Walee-nu. Golo., neki drugi rudar, ki mu je tako ime. On je polten mol ter ima samo Ime kakor dotični nepridiprav, ki je «ar 82 do ŽZ let, je lepe postave in obnašanja kot kak ientlmen. Lase ima rttjave, je okroglega obrisa in viaok okoli pet čevljev in o-»em Sli devet palcev. Po obnašanju je pesnsti, ds ja precej prebrisan in z lažajivoetjo se skriva, dk g* ja nemogoče spoznali sa slabega- Govori dobro slovensko in aagleAko. Mrs. Skupina ae je tako zanesla nanj, da ie pogledala nf, odkod ja Ček in ¡kako je narejen. Lap poadrav vsem naprednim rojakom. aa rojaki ie bolj zanimali aa to društvo, aaj «do sinovi naroda. U ljubi lepo petje. Koga ne veseli is ma seže globoko v srce lepo ubrana pesem Slovencev? , Pred letom je bilo tu ustanovljeno slovensko hranilno in poeo-jilno društvo, ki ima doaedaj lepe uspehe. Bratje, ta se nam nu d* lepa prilika, da ai finančno paa^gamo naprej. Stvar je na jako dobri podlagi, zato priporočam. kdor teli podrobnejše informacije, naj se obrne na tajnika ali kateregakoli uradnika tega društva. Vsak bo radevolje nudil potrebna pojasnila. \ V zadnjem času ae je ustanovil Slovaaeki dramski klub z imenom "Soča". Taka prosvetna in kulturna druitva so sa nas Uhaja pomena, zato apeliram na rojake širom Združenih držav, ustanavljajte v svojih naselbinah taka društva in delujte nesebično zanje, da se Izobrazimo In organiziramo, da bomo dočakali dan, ko bomo lahko pretrga-Ii verigo sužoostif ^tci* i^rlc pot^m bomo z veseljem in lahkotoHh Ns razvalinah slišnosti pozdravljeni delavci! Slovenski dramski klub "Soča" priredi avojo prvo veselico In predstavo dne 6. februarja 1980 v prostorih društva "Postojnska jama" št 10* S. N. P. i. Vprizoril bo igro "lUkorlen burko v nem dejanju. Nastop je točno ob 7:8e -zvečer. Da ne bo po igri ■■■Ue klub importiral godbo Iz starega kraja. Za lačne bodo na razpolago izvrstne tudi brez časna, kakoršne bo pač kdo želel. Dobilo se bo še drugo potrebno za dobro zabavo. K obi Ii udeležbi vabi — pabUkadjski Royal, Pa. — Ko ravno pošiljam obnovo za naročnino Pro-svete, hočem nekoliko opisati iz naaelbtne. Dopisa iz Royela ie nisem videl. Tu nas je petnajat slovenskih d rutin in nekaj samcev ter peč-larjev. Imamo druitvo It. M S. N. P. J., katero še dosti dobro napreduje. Slovenci ae dobro razumemo med seboj ter Imamo po svoje zabavo. Kdor nas pride obiskat, se bo lahko razveselil In razvedril pri vsaki hiši. Delalno vsaki dan. Zaalušek je primeren, a ostaja seveda ne. Člane S. N. P. J. opozarjam, ki ao tu In Ae nimajo prestopnih listov, da to store. V slučaju bolezni na bo kakih neprillk. če vsak vzame preatopni list k bližnjemu drultvu, kakor je tudi Pa. — pela v ske razmere ao ta še po voljne Tovarne in itkateri rudniki V* kolki obratujejo vaaki dan Na druitvenem In aaprei polju je ssčelo kssati aadaje časa pravo pomladnje življenje. V podpornih druátev, ki epadajo k rasnim jednotam. Največje je druitvo " Poetojnefca jama" Št. iaa S. N. P. J., ki «ma tadi avoj kraaen dom. v katerem nudi aa-vetje rasnim naprednim dni-Itvpm in klubom. Nsj omenim nekatera: Socialistični klub je rii— L ji|uiiiii)i 2UMBET Beg daj «drevje Tnmkm' i Naš Trunk je rad ogorten, če mu kdo pogleda blizu srca in po. dvomi o iskrenosti njegovih za. t rje vanj, sam pa je tako Sosie-den, da vidi na mojo mizo in na mizi ponarejene dopise. Ta bolela ae ga drži (in to je menda pre- fijonov ljudi v Indiji. Dokler je masa tako zabita, je sploh nesposobna za svobodo in samovlado. Nekje sam »tal. da hinduški jezik nima beaede, ki bi izražala pojm svobode. Indijci že od vseh vekov hlapčujejo bogovom in tiranom. Pa ne bodimo preveč ponosni. Spominjam ae solnčnega mrka. ko sem bil star osem let. Bili smo na njivi. Ženske so padle na kolena in molile, ko je šla luna preko solncar Leta nazaj je bilo še slabie. V hrvaški reviji "Narodna starina" čitam, da je v zagrebški vseučiliščni knjižnici koledar iz leta 1658. v l&teram je bil solnčni mrk napovedan kot božja kazen. Dobesedno je tam tiskano sledeče: "Kada gode merči Sunce ali Meaec, to moremo znati, da je Goapodin Bog sdignul svoj bič, i čim ae je navalil človečanaki narod vudriti i kaštigati." Ta koledar — kakor pfŠ^ omenjena revija — je uredil katoliški duhovnik. Danes je vsaj v tisku nekoliko boljše, toda ne po zaslugi duhov-niitva. 9 0 0 Hvala na čestitki — in komentar gre v javnost. Cenjeni K. T. B.! Podpisani ti iskreno čestitam k obletnici tvojega Zarkometa. — Enkrat, ko si odgovarjal tvojemu Trunku, ai zapisal, da vsi kapitalisti niso hudiči in vsi delavci niso pnffeUi. Jaz pa.rečem, da so Išhko vsi kapitalisti hudiči in magari je vaak za dva ali tri hudiče, ni pa treba, da bi bili delavci angelji, dovolj je, da ao dobri ljudje, pa bi bilo dobro. To bi bik» krasno življenje! Ko bi človek bU že star, takorekoč z eno nogo v grobu, bi se še veselil življenja. — Peter Slabe, West Allis, Wis. ■ ski "Kaktus" zrqstel na moji mizi v Chicagu. Čudno, da se pusti tako potegniti — ali pa ni čudno. Mož namreč ve vse tisto, česar ni treba verjettt In česar ne ve, to verjame! To drži kakor naramnice hlače. Kdo bom prihodnjič? 000 la naaeIMne av. Štefana. Cenjeni 2arkomet! Spet pridem. Pozno, toda nikoli prepozno. Pred kratkim je lUzimir spet rohnel nad backi v cerkvi. "OšinfaT jih je takole: "Na starega leta večer ste šli na socialistično veselico v lswndalaki dvorani, kadar pa ml naredimo veselico v cerkveni dvorani, vas pa polovico manjka. Kaj spaka imate pri socialistih, da ae zmi-rom tja itulite? Nalašč aem naredil, da imamo tudi mi veselico, takrat kadar imajo socialisti, a vi rajši hodite tja. Tako vi plačujete cerkev in šolo?" — FfcHuii so majali z glavami Nekdo mi je te dni omenil, da bo v fati sv. Štefana kmalu tako kakor v tisti "Socialiji". ki jo imajo v črnih cajtengah". Kutarji navijajo katoliška druitva za delnice in na sejah je sam prepir, ko člani upravičeno vprašujejo, kdaj pridejo dividende. Iz bohii-ikih skladov kupujejo kutarake delnice, dividende pa ni! — Ne-izpovedan grelnik, Chicago. 0 % 0 Ustnica. Klein, Moni.: Uredništvo ne izdaja imen, ki ao mu zaupana. Ako mislite, da poročevalec ni pisal resnice, poročajte vi fvoje in objavljeno bo v tej koloni. Klofuta iz San Francisca: Ka-terega. druitva ae to tiče T Sporočite ime in številko, draštva ter h kateri jednoti spada. K. T. B. koncem decembra 1985. — V Sloveniji živimo po kmečko. 2ivtyenje bi lahko primerjal življenju trapietov, le da ne spimo v mrtvaških krstah kot baje to delajo trapisti. Podobni smo jim vendarle, odkar je začel padati sneg. Dne 85» novembra je aačel padati in padlo ga je do štirinajst palcev. Nastal je hud mraz, toplomer je padel na ničk> in pod ničlo, ftadnjih osem dni pa je nastopilo južno vreme, da se je sneg hitro stajal; včasih je toplomer kazal do 40 pa tudi do ' nad ničlo Ba nami je lep božični M>*moč. V avtu je mimo Privozila policijska patrulja in Nicaja h ta pohitela v mesnico, "jer sta videla, da imata mesarja roparja na čoku in da po njem mahata * sekirico in nožem. Ro-^ja. ki je 22-leinl James smith. ho prepeljali v bolnišnico Peline delavnice, kjer se nahaja v zelo kritičnem stanju. PR08VB9X 'BUTLEGARJE Sodnik noče pripoznati sporazuma državnega pravdnika. Chicago, Ul. — Zvezni sodnik W lkerson je na predvečer šeste obletnice prohibicijoniskega zaJ kona ponovil 8vojo i?j«Vo, da morajo "butlegarji" v ječo. Kot obtoženec pred sodnikom je stal Mike Tukič, lastnik salu-na na štev. 3001 East Thirthy eight plače, Brunham. Obravnava je pričela, ko je Barrett 0'Ha-ra bivši ilinojski podgoverner Tukičev odvetnik izjavil, da je bil napravljen sporazum z Danici Andersonom, pomožnim zveznim državnim pravdnikom, da se bo postopalo z njegovim klijentopi milostno, ker se je priznal krivim. Sodnik VVilkerson je tako obsodil TukiČa na 60 dni zapora. Pri tem je rekel, 3a zagovor ni nobenem stiku s težkim prestopkom. Anderson je segel vmes z besedant^n priporočilom, da se obtožba, ki zahteva zaporno kazen zavrže in da se obtoženec kaznuje z denarno globo. Sodnik je odgovoril, da je to neumnost. Iz justice bi se napravila farsa. Kaj takega ne bo re-lilo obraza državnega pravdnika, ako dtela take sporazume. Anderson je nato odgovoril, da je težko dokazati krivdo obtožencu. Evidenco tvori pinta brinjevca, ki sta ga kupila pri obtožencu prohibicijoniška a-genta Joseph Allie in J. H. Mc-^amara za $1.50. To nič ne stori, je rekel sodnik. Kjer je bilo kupljeno žganje, je stare vrste salun. Smešno bi bilo, ako bi se v takem slučaju izrekla denarna globa in bi .se mu na ta način dalo dovoljenje za točenje opojnih-pijač. Ako hoče pravdnik Združenih držav imeti obravnavo pred sodiščem, je rekel sodnik, naj pride sem in naj jo.ima. Čas je, da se malo pritisne na prohibicijo-niški department, da se bodo vr-i lila obravnave, pri katerih bodo izrečene obsodbe. S tem je preklicana zaporna kazen, ker od-danjam priznanje krivde, da je mel opojne pijače. Ta obtoženec pride pred sodišče, da je prodajal žganje. VDOVA, OMOZENA PETKRAT POD TEŽKO OBTOŽBO. Vesli iz Jogttlivlje Obtoženka je zastrupila svojega moža. nespametna ŽENSKA. Hartford, III. — Mrs. Auguste *iže je misijonska postaja. Verniki ¡M zbrani v nji, ko so začuti-(,,rri »Vihiteli so gasit. 8 svo-J«m delom so mogoče rešili osem M v Hartfordu nimajo ognje- ra*>v. s^TI.KTNICA PR0HIBI41JE. w»^inirton, D. C. — Dne 16. Januarja je preteklo šest 1st, od-Ur j" 18. amendment ustave Pt"pil v vHjavo. V kongresu so * H obletniee s burnimi o^Uml zs in preti profciblcijl. Ëast Liverpool, O. — Mrs. Laura Christy, stara 48 let in petič vdova, se nahaja v okrajnem zaporu. Obtožena je, da je umorila svojega 56-letnega moža William Christyja, s katerim se je poročila pred dvema tednoma. Christy je bil zastopnik verske organizacije Christian Missionary Association of America. Jolicijski načelnik McDermott zjavlja, da je obtožena ženska pred njim in državnim pravdni-com H. M. Brookesom priznala, da je izvršila umor. Policajski načelnik je naglasil, da je obtožena žena izjavila, da je njen soprog zbolel na neprebavnosti in ona mu je dala strup. „ Mrs. Christy trdi, da je nedolžna. Pridržsna je za velepo-roto. Mrs. Christy se je seznani __ s svojim soprogom dne 4. ja-nuarja, naslednji dan se je pa z nJim poročila. Dva njena prejšnja moža sta tudi umrla, od dveh se je pa ločila. NOVICE IZ NOVE HCOT1JB. New Waterford. C. B. Ko je prišel sveti dan, je Dominion Coal Co. ustavila obrat premogovnika št. 2 v Glace Bayu Delalo je Um najmanj 1500 rudarjev. Vsi so bili zaenkrat ob delo Rekli so, da Je tre»* premogovnik ustaviti zavoljo P^lja-nja. Nekaj delavoev je dobilo delo na drugih majnah ravno tiste kompanije. ali večina Je osta- la brez dela. V torek in sredo 4. in 5. t. m so brezposelni, okoli «00 ženskih in moških, "navalili na tnr»v«ne In pobrali vsa jedila In obleko. Zvrter so bile tri trgovtoe sežgane Veliko Je bilo aretiranih. Kakor piše "Glace Bay Gazette", jé C. K. R n-^r^, ono ton premoga. — Herman Velik potres v Sloveniji. — Od katastrofalnega potresa o Veliki noči 1. I895 v Ljubljani nismo doživeli tako močnega potresnega sunka kakor na Novega leU dan, par minut po 7. uri zvečer. Cisto nepričakovano je nekaj za-gomazelo po nogah, mize in stoli *o se pričeli majati, ponekod bo; žvenketali kozarci, električne svetiljke so sumljivo mihale pod ¿tropom, table na stenah no še premaknile, omare škrtale, ss odpirale in se skoro premikale. Po ulicah so na več krajih padli kosi opek na cesto, ponekod so se za-* majali celo dimniki. Potres je bil valovit in je trn» jal več sekund. Bil je tako močan, da je povzročil po stanove- fijih in mestoma po javnih loka-ih pravo paniko. Posebno po strankah, ki stanujejo v višjih nadstropjih, je nastala prava zmešnjava. Matere in otroci so kričali in se skušali rešiti v nižja1 nadstropja. Več ženskam je od strahu postalo slabo, vse pa se prebledele, in se še dolgo niso mogle pomiriti. Marsikdo je pre-čul noč v strahu, da se ne povrne tragedija pred 30 leti. Posebno na javnih lokalih so se dogajali naravnost mučni prizori in je uprav čudno, da ni bilo nesreč. V kavarni "Emoni" na Aleksandrovi .cesti, ki je bila nabito polna občinstva, so ljudje prestrašeni odskočili od miz, deloma celo skakali Čez mize proti vratom, ki so se seveda kmalu zagozdile in ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj7. V drugih javnih lokalih kakor v "Zvezdi", "Unio-nu" in "Ljubljanskem Dvoru" sd begali gosti prestrašeni semin-tje, nekatere nežnejše dame s6 padle celo v nezavest. V domovih in stanovanjih so gospodinje komaj obdržale petrolejke na mizah. Res Čuditi se je, da v splofr* ni zmešnjavi ni nikjer izbruhni ogenj, kajti nekaj svetilk se jo razbilo na tleh. V Rožni ulici so-se v starih hišah ponekod poka zale mogočne razpoke, ravnota-ko v SiŠki. Gotovo pa je, da je bilo tudi v Ljubljani v vseh delili proti raipečevaleem ponarejenih novženic je dovedla te do pozitivnih rezultatov. V Brinu na Hrvatskem je policija aretirala tri osebe, fcj so poskušale spraviti potver.eiu' tisočake v promet. Treba 'je izslediti Še Petrk Gara z Zagreba, ki je bil na katoliški Božič v Zagrebu. 28. decembra pa je pobegnil v neznani smeri, čim je zvedel, da ga zasledujejo. Preiskava Je dalje ugotovila, du e v kovčeku, ki ga je ostavil Msto Maduniči v Novi Gradiški ob priliki bega, 7 tisoč novčanie dveh Vrst. > Tragična smrt. Žalostno smrt ;e našel pod kolesi graščinakegu voza Jakob Možek is Turjaka, ko na Miklavžev večer nesel domov otrokom darila. Na potu so pridrveli za njim graščinski konji, ki so nekoliko gluhega nesrečneži! podrlT na tla in vlekli kakih 700 m za seboj. Slučajno sta konja brzo zavila in Možek e končno odletel v jarek. Mimo-doči so ga takoj prenesli v bližnjo hišo in mu nudili prvo pomoč, vendar pa je že čez dva dni vsled težkih poškodb izdihnil. Obraz jfe bil tako pobit, da ni bi-na njem niti za prst zdrave kože. Prsa so bila vsa strta in prsni koA polomljen. Na telesu so se celo poznali odtisi konjskih kopit. Pokojnik Je bil prava turjaška korenina in splošno priljubljen med prebivalstvom. ■feMk požar v Medjimurju. Med postajama Gakovec in Središče* je ;na novega leta dan izbruhnil vsled iskre iz lokomotive velik požar, ki je popolnoma uničil naj večje poslopje državne-ra posestva, ki leži ob tej progi, 'osestvo je lastnina prosvetnega oddelka v Zagrebu. Skoda znaša nad 300 tisoč dinarjev, v Kopanje v Bavi — o Božiču, z Mitrovice poročajo o dveh vztrajnih kopalcih, ki se že od prošle pomladi dnevno kopata v Savi ift tudi po zimi niata opustila svojega "športa". To sta jzdravrttk dr. Jaroslav Dsneš in polkovnik Savkovič. Kopala sta se v Savi tudi v onih december skih dneh, ko je toplomer kazal 15 stopinj C. pod ničlo. Mitrov danom «taka vztrajnost ne gre v mesta precej hiš poškodovanih/flavo in slutijo, da gre za viso- . .T. _____, .„ L« .»kun » , , sicer' ne ravno bbčutno, vendar pa toliko, da se stanovalci ne po« čutijo prav varne, posebno ne zs slučsj zopetnih potresljajev. Kritičen položaj je bil posebnš v kinu "Matica'. Občinstvo je odrinilo stole in drvelo kar prek* inprek proti izhodom. Predstava' je v trenotku prenehala, mirnejši ljudje so skušali miriti, a za* man. Šele čez nekaj m In lit so se ljudje vrnili v dvorano, nakar se je predstava nadaljevala, mnogi pa so v skrbeh za svojce odšli kar domov. V kinematografu v "Ljubljanskem Dvoru" so pred-stavo kljub potresu nadaljevali, kar je nedvomno vplivalo precej pomirjevalno, čeprav so bili ljudje tamkaj močno zbegani. Na tkzv. Planirju v Stepaniji vasi Je nekega gospoda na kraju, kjer se svet znižuje, tako močno zazibalo, da Je omahnil in padel v blato. Posamezne stranke v mestu se sploh niso upale prenočiti v svojih stanovanjih in so našle zatočišča pri drugih strankah, kjer so prečull v razgovorih ebatiova, soproga svetnika Lebiuis. — V Trstu je umrla Josipinu vdova Plšča nec, roj/Pertot. Bila Je 78 let stara. Smrt tržaškega menjalničarja Grega. V Cortinl d'Ampez»o je pri smučanju smrtno ponesrečil tržaški menjalničar Attillo Gre go. Volilna okrožja v furlanski po-krajini. Furlanska (videmska) pokrajina bo po novem volilnem zakonu razdeljena na 14 volilnih okrožij. Dve okrožji obsegati Izključno slovensko ozemlje. To sta Ajdovščina ter Idrija. Slo-venski volllci se nahajajo tudi v področju goriškega volilnega o-krožja, kjer pa je večina Že 1U-lijsnaka. Časnikarji v Jul. Krajini člani Mstovske novinarske zvese. Zveza časnikarjev v Julijski Krajini Je pod pritiskom aktu-slnih političnih razmer pristopila k fašiatovsklm sindikalnim korporeii jam. rt na kesa. V Bovcu Je u-mrl «S letni veleposestnik In fo-«Mlaičar Prsne Ostan mm žjft 4/ MSfMH »rM7nir«rji » Trstu, '«¿g-letni želernlčsr Josip _ _ _ Uršlč i t Rojena Je te dni premi- ujTkdsa oficir. Po revoluciji Je4kal vagone. Ko je hotel stienHI zavoro pri nekem vozu, pa mu je spodrsnile, da je padel in obtičal med vagonom in bankino. Voz mu Je M če* de«no nogo ter Jo strain'» poškodoval Najbrž* mu bodo morali nogo odrezati. pa M^govo stanje Je zelo reeno. Mrešne opekline Karolina Ko ' Au ta iz < »željan« rta Goriškem je te dni pripravljala kosilo za svojce. Za trenutek pa je o«ta-vila ognjišče in odšla v «Medni pro«tor. Dveletni sinček Anton Je U Čas ostal pri ognjišču Ivan Albreht; Prijateljeva povest ____ * ^ Kadar se snidejo znanci, ki se bM dalje čaaa ločeni, je besedf tako nekam topla In iskrena, da človeka kar zazlblje. Davni dnči vi vstsjsjo iz minulosti, dsviti dogodki oš i ve in se vnovič o^-igrsvsjo, okarjeni s tisto prijetno glorijolo spominov, ki vtisne vsinost tudi nsjmsnjšemu ih najbolj neznatnemu dogodi jej u. Ali je sledeči doživljaj mojega prijatelja neznaten? Morda, morda tudi ne. Nisem razmišljal o tem. Samo poslušal sem ga in kakor sem ga slišal,, ga pkazal msjhnc^ sobico, iz katere so me pozdravile samo štiri gole stene. — To-le, prijstelj — Je dejal — Je vaše stanovanje. Oprava se-veds v sobi 11I In si Jo boste mo-rsll preskrbeti sami. Mords Je videl moj preplsšenl obrsz, ko Je prl|»omnil; — Dokler se ne uredite, vsm dovolim spsti v sobi, ki je pri pravljena za gospoda škofa. Medtem ko sem ogledoval svoje novo stanovanje, štiri gole, gole stene, pod in strop, ml je pojasnjeval gospod župnik: Hrano boste imeli pri meni Pleče po, je, plače, veste, nI no bene. ¿upnik je dolžan tukaj, da-jstl kaplanu hrano In stanova nje, glede plačr pa nI nobenih Obv«. Hrano In stanovanje vsm daip, jrfeče p« vam seve ne morem detlr-f . ^ Moj Bog. kaj sem občutil tokrat! Vse delo, vsa dolgrf leta. vsi napori, vse premagovanje Is trtve — Čemu? OJ, za bore kruh In Štiri gole, gole stene.., Tako mi je biki bridko, d« M se Ml nsjrsje razblinil v nič. Župnik pe Je mirno pojeenje-vsl; — Tudi drt posebnega. K« mase ljudje ne dajejo, ker uimeje. Se jas ni-mahi dosti, zato jih tudi vi no tonete pričakovati. Ce boste .kje kaj s prosil i. mogoče. • • Stal sem pred njim. manjši m vedno manjši, dokler uiaem Ml aamo nema t nu igračka, navdušenje je kopnelo in so umirali, kakor cvetje pod no. Tako sem začel kapianovati. Ljudje some imeli redi. toda vsa jubeaen ni pomagala nič. Ce je bilo treba koga pokopati, je o-pravil tu posel župnik, ako je cazalo prav. l)troške pogrebe pa. ti je dobil zanje duhovnik po deset krajcarjev, je prepuščal meni. In še te sem moral deliti ž n j in». Če se je pripetilo, da sta bils hitro zapored dva otroŠk* pogreba. , In potem? Oj, bili so čudni, prsčudni dnevi. ICamor je bilo treba hiteti k človeku, ki se Je boril s smrtjo, sum hitel jaz. Obleka mi je ras-psdsls, dohodkov nobenih, utehe nobene, tako sem hiral na duši in na telesu. A župniku je bilo dobro. Tudi vest njegova je bila ftiirna. Saj mi je dal hrano in stanovanje: Štiri gole, |ole «tone. Zato je s mirnim srcem govoril s Gospodom, svojim Bogom. Opravljal je rad ta posel v kuhinji. Tsm je molil rošnt ve-nec. "Ceščena Marij»" — je odme-vslo, ko sem se nekoč vračel od umirajočegs bolniks. Potrkam na okno, da bi ml odprli. Znotraj pa: "Ceščena Marija —" Potrkam še. ^ Znotraj spet: "Ceščena Marija —M In neto: — Kdo moti? Pojdi, odkod »I prišel! - 'Nato spet: "Ceščena Marija —1" Kaj sem hotel dugsga? Sel sem, pijatelj, Šel.;. Pijatelj se je lamlalll. "Davno, davno Je žs, a šivelo bo z menoj, dokler me ne zskrije ruša..." Potem nismo govorili več. Kakor ds nosimo vsi težko, neprijetno breme, smo se poslovili. T. PEVCU. J. Ivanstič. Kako ti lepo poješ — milo, da vsako se oko solil, kot da trpljenje je minilo; vsa žalost tuge In skrbi. Kq slušam dlvne—pevuc mili — napeve tvojega srca. takrat namsh so vsi minili — spomini, tuge in gorja. Nebo nad mano ti razgrinjaš, da solnce lepše sveti ml; na srečno me mladosf spominjaš na dobo mojih srečnih dni. Le vedno poj ml ti — arije, ki dušo ml tolažijo, ne poj nikoli — dsvorije, ki živi jo sovražijo! Naj tvoja |iesem bo posods, iz koje nam boš lil radost, naj nas zapusti zla usods, da zo|>et pride v nas mladost. Naj struna milo bo doneča na harfi tvojega srca, ko duša moja J« trpečs — bridkost - ko priklpl i« dna. SEKNAM PBIMOrm SLOVIM' SKIN OftOAMIZACU V C»ICAQÜ. ttkrvMiski Aum, štev. M g. M. P. V«Mlie« v «trt«, «Š. Jan-, v disrsel ». N F, J, ______. ñor klub iuv I, JMT - Drss^s pr«4*uv«, v ««daljo S4 JsmiarJs. v dvorani SWfi. I >r u M v« Ut* — Vmltos 4m M. Jmuarj« v Narodni švorssi. Oruâtvo Nada, Iim. 1W INF J,-» Msftkaradn« vm*Um, v «okot« «. (»hrwtrië, v dvsreel WKfi» liniStv« Narodni VM*s*. Hev. 99, N P. J. - Mašksmd«-êohoU, IZ. f*brusri«, f dvorwU g. N, P. J. ► . So«, klttb Um t. JSf — ptmASin, v «odolj« I. mrnjm. V i um SN IM .... tt___ owga. n» NA PHODAJ JC dobro Ideča groreHJa Vi kraju. H veža asi mera predati takoj. Za drugo oglasite as pri ■e It A4 He. Kar Ine Ave., (Adv.) NA PRODAJ JE H«A. poslopje ze trgovino in stavM-šče v bližini 0. ti. r. J. urada. N« vogalu, spredaj trgovina, m-daj stanovanje; oglasite se pri lastniku na: 24tO * Wmwood Ave., Berwyn, IU^-(Adv.). ampak z druge strani Rekla je ¿Kovalilf H VEfeM Slorefiska zemlja, mati zalih o-trok. Iz tvojih poljan In gorakiji trat je vzklilo some tetko in okle-no, ogrevano pod toplim eoln-cem. Ostre burje so gn zanesle v tujo jemlje, padlo je revno in oslabljeno v zemljo, obsojeno emrti, a glej, prineslo je doto, katera bo ponoe tujih dežel d iVfli (ki Ultf ftlf» ÊÊtÈ 'M»" Tretji je bankir. Prežteva denar, rsčuns obresti z lahkoto, da prekoel odraščenegs človeka. V trgovskih rsčunih mnogokrat poišče pomoto. Ponoena je mati nanje, edino bogastvo so. Ob tej veri rastejo, dasl sams ne pričakuje— da bi jo kdaj dvignili nad svet. ^ ✓ Trkanje se začuje na vratih. Kdo je? vpraša mati Jaz t Stopil js v hišo zgovoren kot vsak, ki so rodi pod vinsko trto. Rudar je. KOBVETI Tovariž ml jo bfl. PrfUoe je visok, reven ko sveča, a ne več polnih moči. Trdo delo po rudnikih ga je izčrpalo, a kot da so hoče u-pirsti zimi in premagati, se drž pokonci. V jeseni trava že enkrat ozeleni in požene bujno rast, lepšo od pomlsdnje. Po kratkem razgovoru ž njim nadaljujem s čitanjem dečkovih pesmi in se vanje zatopim. Razlagal Sem deklici, kako bujno domišljijo nudijo slikarju poletni večeri, ko solnce zahaja za gore in so počasni oblaki kopičijo ob sevani od zahajajočega soinca. Karava kamel se premika po nebu nad gore, palme se upodabljajo, tuji in velikanski obrazi silnih mož ee bore z levi in kot premagani se umaknejo s površja v prepade ali pa se razblinijo in prelijejo v nove podobe. Tu sedi mladina, kot teeto mehkih erc, vesela, vriskajoča, kot valovi z bregov, nezavedna avoje moči in darov. Zadaj sedi ta prišlec in mati vdana v avoje pogovore. Med njimi sem sedel, se menil z mladino, včasi sem posluhnil njihovemu pogovoru. Dvajset let sem imel in služil gospodarja, ki je imel lepo hčer, je pripovedoval. Bila je visoka, močna, rdečih lic. Rada sva se imela. Sam ne vem, kdaj in kako se je začelo. Drugega nisem imel kot dvoje krepkih rok. Kako bi mislil nanjo. — Ozrl sem se. V njegovem očesu je svetil čuden sij In v neki opojnoeti je nadalje-val; Umrla bom, je govorila in pivežala glavo. Daj, umri, ne morem pomagati. Nobena goepo-ska ne dopušča zakona na roko. V nočeh sem sklenil: Sel bom svet, delal, delal! Tja, jo I Nikar ne hodi, kjer bi brez tebe, me je prosila, ko sem Ji povedal svoj sklep. Slo smo V gozd sekat bukov les, starejši hlapec, jaz in ona. Z njo podirava bukve, starejši hlapec Ih klesti. Lepo je šlo delo od močni. rok. Bili smo vsi mladi Dafi j c bil lep, (ttflB^,! Zopet sva naprej preračunala* stran bo padla. Ali to pot ni naju ubogala. Padla je v nasprotno stran, ravno mimo senca hlapčo-ve glave. Strmela sva, nitt! zakll-cati nisva mogla. Hlapec je že stal par trenutkov, potem se je zgrudil mrtev na bukovo deblo popolnoma neranjeiL / Hej, vi! je zakričal in se steg< leč po svetu, katerega U bfl rad z msh^vn sesul. Primaknil je stol k mizi, ki nI že mnogo ugank. P0KDEÚEK, is. Januarja: Za aaia farnarja Plie Frank Lukaačič. Influença je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzročijo neke zelo I recept 60 pražkov ali" pilul. Daj bor recept, ki so ga že pred par leti uporabljali na Ncmžkem na Erfurtakl kliniki. < Rp. Powder Folia Digitalia, dram. V. Coffein-Natri Salicylic dram. xn. • Acetanflid os. m. Dtr. tol. Doeis No. LX. V lekarni vam napravi na ta ..___. _ . niBjhne glivice (bacili), ki ae zA- te zjutraj in zvečer konju po eno t HTt^J^ Pilulo ali prséek skozi štiri dni. « H vu' tako da pona j več obolijo vsi PH hudi bolezni tudi po tri pilule Bog. Omizje je utihnilo, vsi «no konji, kar jih imamo skupaj v na dan JMl îlleVtf- Po-ebno so podvrženih Po tem čez kakih 4 do 5 dni ^bolezni konji v Ameriki, zato sej pa pričnite sledeča zdravila: je Bog! . mi zdi umestno opisati to bole-1 Razredčena solna kislina (aci- Morebiti je pa odstrahu umri U Wj obiirno sin natančno, dum hvdrocloricum dilutum) v!ml *** bl ****** lahko eno žlico med pitno vodo trikra tudi ubije mnogo WudL^Vog to ^ u ^ drugo na dan ampak ne same kisline f*™' ,t™.g.te vi fj®«*™ tej podobno boleznijo dihal in ker je jedkaT kod al prišel, povej? me je vp»»^!«'T „J i ^ . ševal in ae razvnemal. OdkerfT infl„p„,fl ^ WaJ S0-*^? tdŽ*L Je re" Iz avojih rok ne, sem mu mM. ln ¡ÏÏK^JEÏÏl îriL^? Z"** Potem ni Boga? Kaj premišljaš?/"2 mnite, r»blte P° Reci: je aU ni? Je, aepi rekel, ^Jl^1^^^^^] W?*™!***«: ne gmcte težko mu je do živega. Zopet fSS^iS^J^ «ftifibrina, ker je. že tako bračaš. Povej naravnoat, še imal "¡S?.i^i^^S^ P?6^ zdravili x priliko. Vstal je in napeto čakal Ï veliko slabostjo in onemogloet-1 zadostni množini. Ce pa rabite, odgovora. Je, sem mu potrdil, po- K?' KonJ dremati, poveša oz. zdravite z antifibrinom, ne vsod je, kjer je ljubezen, ¿pet «J**0' "f *?Ur eiusnic amete dajati zgornih pUu! aU mu ni bilo po volji, veadar mi je fff je zlnotr*nJ* k®žica nosa), o- pražkov, ker to so samo dobre in segel v roko in pridjal: Caetl *iin gobcâ*To 10 glftvni znaki in" močne zmesi. Toraj pozor in sa- Tudi mati se je borila maao,!*^ |lem ^ _____ ___ (to so one, katero sem zgoraj o- L7je"videUrcUaeje^vorK"J> J"»*™** rdečkaste, po--S ■■■ rdeče, rumene ali porumene. Oči ao napol zaprte—dremotne in solzne; iz njih neprenehoma ka- solse, največ tudi voda iz PO navodilu se ravnajte in te imeli dober uspeh. zaobrnil ia zašel s poti, je povprašala, kako je bilo z dekletom. Kot poln razcveti je* nagelj je bila. Življenje je dihalo 61 se pre-ivalo v radosti jn hrepenenju. Ali ostra bo sodba, ker se ni- pajo nosa. T Največ (hripavih) influenčnihj konj ozdravi, ako jih varujemo Dvisajst let v urnostim Spisal Jsseph MeCeke, bivši frsnčišksn is prefeeer v semenliču. Prevel A K. (Dalje.) Med tečajem retorike sem uspel tudi s te-čsjem školastične filozofije. V velikih srednjeveških šolah so učili filozofijo skupmTs teologijo, smpak rscljonslističnl duh, ki se je tako izrazito pokazal pri maročanskih mislecih, je stopnjema vodil do ločitve fllosofije od teole-gije. V šestnajstem stoletju, ko so se med ljudstvom porajali dvomi, je bila filozofija od teologije popolnoma ločena; v današiijsm veku vere v razum (racijonalizem) pa Je taka ločitev neobhodno potrebna. Predno sprsjmemo kako rasodetje, moremo biti prepričani od osnovnih resnic o eksistenci, narsvl In verodOetojnoetl rasodevalca. Z drugimi besedami povedano: fllosofije mora priti prod teologijo, čessr se zdsj tUdI cerkev dobro zaveda. Skolastična filozofija, ki jo poučujejo po ~ katoliških semeniščih, običajno vključuje logi-ko, metafiziko In narsvoslovno etUio. Prvo daje kratek poduk v dialektiki, ki se malo razlikuje od Jevonsove logike, nato te sledi bolj skrbns študija drugega ali mstenjslnegs dela logike. Sledi poduk v splošni metafiziki (dušni filozofiji), v katerem razpre vi ja jo, analizirajo ln prepričujejo o bistvih in principih, ki jih pozneje u porabi js jo pri svojih trditvah. Posebna metaflslka se deli v tri dele: kozmologijo (veda o vsemirju), psihologijo (dušeslovje) in naravno teologijo (bogoslovje). Prične se s dokazovanjem o obstoju materijslnega sveta, kar Je proti idealistom, in pričnejo se razprave o počet-ku časa in prostora. Nsslednji korak Je v vprašanje šivljenja, izvor in lastnost ter dva velika odcepka o organičnem svetu sta predmet filozo-fičnemu opiaovanju in razpravljanju. Drugi del, pethologtja, ae bavi s človeško dušo. Namen pouka je dokazati duševnoat In neumrljivoet duše, kar je naperjeno proti materialistom. V analiziranju tega pouka se pečajo z izvorom, leatnost-mi. mislimi, čustvovanji in željami. Tretji del to filoaoflčne šole se ukvarja s bogom. Prične ee z navadnimi demonstracijami glede njegovega obetoja. Pouk Je usmerjen proti agnoatikom. Poizkus je e tem narejen sa raaavetljenje in prepričanje o božanatvu kakor t^idl o njegovih odnožajlh napram nižjemu svetu. Pri pouku o miselnem sklepanju in zaključkih točno slede Aristotelu, ali — kakor bi rekel Renan — elabemu latinakemu prevodu is arabske parsfraze (opisa) sirijskega prevoda Aristotela. Do čass Tomaža Akvinskega so raaun Boetluss val katoliški filoaofi sledili Platonu in a aumnjo gledali na Ariatotele, tode Tomaž A-kvinaki kakor tudi Bonaventura ata odrekla platonsko metodo in uvedla Ariatotele (po latin-ekih prevodih !r arabake šole.) Z drugimi pri-ataši aU isčlatila Aristotelovo filoaofljo In Jo raztegnila v nekaterih smereh tako, kakor se Je pač prilegalo krščanskim naukom. Tako Je Ariatotelova fllotofija temelj nefe-ekolastlčni filozofiji, povečana 1« je s ozirom na moderne probleme flloeofije in bogatejša na apotnava-nju moderne vede. Jezuiti v Stonehurstu so ob-javili (v angleščini) 1«vratno serijo zvezkov o povo^kolaetlčnl filozofiji v njih najlepši luči. sem dovolj potrudil. Legla je v|nadf1^a f"*1** posteljo in ni več vstala. Sedmi ®fntoy^ihalufiajnopogine. Vro-dan ao jo pokopali. Zdravnik je (fiber) n*vadno poneha v bil pri njej, zmajal je, ničesar ni » mogel ugotoviti. Pokro^H sem,I ajimi pravilno ravnamo. (To-| i pogledal še enkrat v obraz, kil r*>n\ nevarna.) ^ ,e blestel v čudnem avltu; naL. K**™ *oni z^bi grOznico, še-zaprtih ustnicah že nI ugasnil M® *A*?ete to ^ smehljaj. Z ljubeznijo, mladost-*1«^ 10 do 14 dni po ozdra-| o ln gnevom gnan sem bežal da- Mtv : ** W w slučajno ne ugne- tla kaka druga, hujža bolezen, kakor plučnica ali kaj stičnega. I Bolnega, konja postavite v zračen hlev, ob lepem vremenu pa I na solnce. Pazite, da ne pride v| dotiko z zdravimi konji, niti po I predmetih, s katerimi napajate I I bolne konje, ali pa z odpadki sena itd. j Ponujajte konju večkrat čiste vode, pomešane z nekoliko glau-berjeve soli (Glouber salt) in ne | premrzle. Dajte mu dobrega, ne| plesnivega sena, ako mogoče kaj ¡svežega, kakor repe, korenja itd. Nekoliko namočenih otrobov je| tudi zelo dobro. Zdravljenje: Najprvo opišem mojo phdcao, ki sem imel zelol dobre uspehe z njo. A.) Najprvo, dokler ima konj selo hudo grozaico (fiber), na-1 pravite hladne ovitke in jih po-1 kladajte okrog pra, ali to le v četku bolezni. Dobro je tudi vli-1 vati spočetka hladno vodo v zad-j nico, da se zmanjša groznica. To dvoje le toliko čaaa, dokler | žila krepko bije. Kadar konj zgubi groznico. zdravite na ale-l deči način, to je črez 8 do 5 dni. B.) Zmešajte z pajnta les-1 Logiko in metafiziko običajno dodajo k poduku o naravoslovni etiki, katera je bila ustanovljena qa nikomahejeki etiki. Bavi ao z izčrpnimi pojmi o pravicah in dolžnostih, krepostih in hudobijah, zakonom in veatjo. V tem poduku razpravljajo o raznih obatoječih teorijah glede moralne obvesnosti in proučujejo rasne dolžnosti v življenju pri posameznih, družabnih.in mednarodnih odaožajih. Ker. v ta poduk ne vključujejo iiikakega razodetja, zato da se poduk loči od moralne teologije, imenujejo poduk naravoelovna etika. - Sam voljno podpišem, da je ta poduk u-amerjen za nekako miselno disciplino. Njega, največja napaka je ozkost in arogantnost izključevanja. Da je podučni sistem v tem oziru Jako spretno sestavljen, bi človek pričakoval radi števila nadarjenih umov, ki ao pomagali ga aeataviti. Toda veaka knjiga, iz katere uče, kakor tudi veak učitelj, ki uči, akrbno izključi ali pa da strašno nepopolno merico poduka e nasprotnih filozofijah. Vtla, ki ga a temipodukom napravijo na dijaka, je, da je ta šolaki sistem čieto in edino reeničen, da potem duhovniki smstrajo vsakega, ki ugovarja, za slaboumneža ali pa za nepožtenjaka. Tako delajo le prepo- Sito. Ko sem pozneje poetal profesor iUoco-e, sem smatral za svojo dolžnost, da Žtudi-ram bolj moderne učne sisteme. ' Takrat sem spoznal, kako malenkosten in zastarel je ta šolaki sistem v primeri s modernimi. Se tisti, ki je Al vas asalegeje KAŠELJ ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsas). Idealno zdravilo zoper ksšelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cana S3 in 60 cantov. Srehd^wíd m Severa's Cold end Grip Tebleta. Cana SO oafttov. j Ta dva zdravila so najbolia od pomoč v »lučajih kalija, prahlada in hripavoati. t i HAH lS, IUWA NAROČNIKI POZI Znamenje (Dec. 31.-1« pomeni, da vam je naročnk potekla ta dan. Ponovite] pravočasno, da vam list« 1 ustavimo. Ako lista ne prej mete, je mogoče vstavij^ ker ni bil plačan. Ako je vi list plačan in g a ne prejme te, je mogoče vstavljen vsk, napačnega naslova, piftt nam dopisnico in navedit stari in novi naslov. ' Naži zastopniki so vsi dm itveni tajniki in drugi z» stopniki, pri katerih lahki plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.51 Člani S. N. P. J. doplačajr za pol leta $1.90 in za celi' $3.80. Aesto Chicago in Ci. leto $6^0, pol let« za člane $5.30. ZaJEvropo stane za pol Is ta $4.00, za vse leto pa $8.0( Tednik stane za Evropi $1.70. Člani doplačajo sam 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi g« mi pošljete na naslov: UPRAVNISTVO J ^PROSVETA 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. DA 8KUHAS DOBRO P) VO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v salogi alad, hmalj, eladk« in vae drag« potreUHne. Poakodb ia ae prepričajte, de Je deaa pri m kuhani vedao le najboljši in naj» nejši. ' Groeerijam, aladšOčarjea ia v dsjalns ialesniaa damo priaersa 9+ paet pri večjih naročilih. PlUU p» informedjah as: FRANK OGLAR, 11 Ssserl» Avegaa. Oefejagd^ žel skozi vse duhovnlžke šole in nepravi! skuš- «ikohola. Vi unče amonija- Krasen spomin Je Zgodovinska spominska a N. P. J. knjiga "ameriški slovenci" Knjiga je flustroiana z nad 200 slikami, obsega «82 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima zlate črke beeedilo na hrbtu, ter krasen slat snak S. N. P. J. na sprednji platnici. Sobratje in sestie S. N. P. J„ ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno doto in aa finem Star English papirju tiskana. Naiečlts takoj! Cena Je $5.Q0 s poštnino vred. Naročnino pošljite na upravništvo Prosveta, 2667 So. Lawndale ave^ Chicago, HL nje, bi teiko čiUl pisatelje kakor »sta Lotse in Royce. .V resnici so tudi vsi nasprotniki, ki "izrazito pišejo proti veri", na indekau. (Indeka je eoanam prepovedanih knjig, ki pa je v reenici veliko bolj obeežen, kakor ga objavijo: Vsak spis, ki je amatran kot protiverski, je katoličanu prepovedan pod kaznijo pekla, čeprav spisa ni na aesnamu.) Radi tega je tudi tako lahko katoliškemu čaaopiaju v napačni luči naelika-ti kako knjigo. Citatelji ae je ne upajo čitati. Smatrajo, da bl bilo bogokletje, če bi le malo zadvomili, da ao naaprotniki v pravem. Tečaj traja navadno dve leti, a eno leto je tudi zelo pogoato vaa filoeofična študija. V poštev vza- ka (amonia) in 15 gramov ženo-fovega olja (oleum Sinapis). Rp. _ Alcohol fluid oz. VIII. Liq. Amonia fl. oz. II. Oleum Sinapis artif, gr. XV. Z omenjenim linimentom poškropite konja parkrat na dan po hrbtu, ter ga z slamo drgnite toliko čaaa, da se popolnoma posuši. Naročite lahko tudi ZAPISNIK a REDNE KONVENCIJE SNPJ„ mehko vezan, cena 50c SLOVENSKE 6MF0F0NSKE PIOSČE ZA PREDPÜSTNO ZABAVO. Namesto tega linimenU ai gal îïïriTÏSÂSÎ^ÂÎ lahko pripravite tudi sami doma -^K^îï^ï, na drug način, ki je tudi dober «a to avrho in alcor: Kupite mejo tudi starost dijakov. Navadno ao mlade- drogeriji 1 pt lesnega alkohola niči od osemnajstega do enoindvajaotega leta, ki eo docela nezmožni stvarno se lotiti tako stvarnih vprašanj. Samo eden izmed stoterih to poizkuel. Za izpraževalca pri skužajsh pa je tudi zadostna informacija, ki jo ima dijak is spomina; a če ee je dijak lotil te žtudije radi vpražanj. ki ao nastala v njegovih možganih in H unče kafre (camphor). Raztopite jo v tem žpiritu. imate sa to avrho dober linim< Dalje: Naberite senene^Td bu, «a operite s kropom, dei_ ta oparjeni drob v vročo in na-l««^" •edite to vročo konju na gobec, (kar pa je zelo redko), se slednjič odtegne od te da udihava toalT^l fllosofije kolikor daleč moro. Drug^veliksn- ha S.ZZ1ŽZ ^a pomota Je. ker so ima ta filozofij« I ttTSZtt-ZESl &1 vati v mrtvem jeziku, pri tem ko večine profe- £ T^^T^ll 22- sorjev po semenižčih zelo eUbo poana mode^ ^^u aIL^ J»»™)«' — Tudi nerazeodnl so: rmJZZSSZZ kS .Sh«^ Ž?** I važne probleme sanemarjajo ter grodoTaaali ^^ co preko njih. čeprav ao v najb^voumflh ' - C ) sporih radi istih. 8voboda volje ali obe to j božan stva.y»je je premleto v enem dnevu, dočim bo-do oel Uden porabili v gorečem preučevanju, dali sta snov in osebaoet dve različni bitji, ali če •o kakovosti kake etvari fizično, oblično (n du-žejno različne od «novi. Po mnogih semenižčih potujejo v 1 veti e filozofskim tešajrm tudi malo fizike, katera privlači precej pozornosti. JU ± l (Dalje prihodnjič.) . . konju najprvo zdravila graenici (fibru). da i* hm**. — S) groanici (fibru). da jo izgubi.' mo^Zl^TTTZ^ ■ m—í- iw, - t ftoiTommnjm. ^ do 1 unèe antifibrine od loi t^l^^XttZZLZüfíL_____L do :to centígramov acetanilicida »tr^ ^______ leei (esite'linid) v kakem top- «ee*- — lom čaju ali vodi. Dota ae rev- S3S XZéTZXZT* " * ^ na po velikoeti konja in po gm-nid-«a hujšo ee de več-aa manjšo pa manj. Tukaj aapižem tudi zelo do- 466 West 4M St (Preí Joe. Vogrtc.) NEW TMS, N.T.