Gospodar in gospodinja
LETO 1934	5 DECEV18R\	ŠTEV 49
Vrtno orodje
Z golimi rokami kaj malo opravimo v vrtu. Kvečjemu kaj malega oplevemo (pa samo enoletni plevel, ki se da rad -»puliti), ali kaj posejemo, potaknemo čebulek, česen, ali kako posamezno debelejše seme. Za vsa druga raznovrstna dela v vrtu pa potrebujemo primemo orodje.
2e staro pravilo pa veleva, da je zima pravi čas za pripravo in popravo vsakršnega kmetijskega orodja, ki se rabi samo če« leto v dobi vegetacije. To velja še prav posebno za vrtno orodje.
Ko opravimo zadnja dela v vrtu, z:be-remo vse orodje in ga znosimo nekam v notranjost hiše, kjer je toliko toplo, da je v rnoči delati tudi ob hujšem inrazu. .še ugodneje pa je seveda, ako imamo v biši delavnico, kjer lahko kurimo.
Najprej pregledamo vse železne dele vrtnega orodja, v koliko so se čez leto obrabili, pokvarili, zlomili, zgubili itd. Kar je še v dobrem slanu brez poprave, skrbno osnažimo in namažemo s kako ceneno mastjo, ki varuje železo pred rjo. Vse drugo, kar je količkaj pokvarjeno, topo. obrabljeno, dajmo kovaču, da popravi. poostri ali podstavi. Dele, ki so popolnoma nerabni in jih tudi popraviti lil mogoče, vrzitno med staro železo in kupimo nove. Zlasti bi opozorili na novodobno vrtno orodje znamke Wolf, ki je jako priročno in s katerim se dela mnogo hitreje, bolje in z manjšim trudom. Če ne drugega, vsaj trirogljati rah-Ijač, ki jej bil svojčas opisan tudi že v »Gospodarju«, bi moral biti v rabi na vsakem dobro urejenem vrtu. Ce z njim pametno ravnamo, ga ne izrabimo vse življenje. (Vse Wolfovo orodje ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani.;
Ko na ta način opravimo železne de-
le orodja, se lotimo lesenih: ročajev, to-porišč, sadilnih klinov, količev za vrtno vrvico itd. Kar je nerabnega, vržemo v drva in naredimo novo, kar je pa še za rabo, osnažimo in vsaj enkrat prepleska-mo s kako oljnato barvo, na pr. z rumeno ali z oranžno. To stane malenkost denarja in malce truda, pa je na vse strani jako koristno. Pobarvani leseni deli orodja so dokaj trpežne j si nego 11 ep obarvani: na zunaj kažejo rednost in solid-nost; če tako orodje posodimo, ga laže dobimo nazaj,"' ker se že od daleč loči od sosedovega, ki ni nič pobarvano aH pa z drugo barvo. Še bolje se leseni deli zavarujejo pred zamenjavo, ako imajo vžga-ne začetnice gospodarjevega imena. Pobarvano in še z žigom zaznamovano orodje je tudi bolj varno pred tatovi.
Vsak gospodar in odrasel fanl bi moral znati izdelati razna toporišča za sekire, lopate, grabljišča in trdno nasaditi imenovano orodje. Sploh je zelo potrebno, da znamo narediti vse lesene dele pri vrtnem orodju. To ni nikaka umetnost in tudi posebnih priprav za to ni treba. Nekaj mizarskega ali kolarskega orodja bi pa itak moralo biti pri vsaki hiši. Kdor se že izmlada priuči ročne spretnosti, da pri orodju, zlasti kar je lesenega, vse sam popravi in obnovi, si prihrani vse življenje lepe denarce, ki bi jih moral sicer izdati rokodelcem. Količkaj bolj izvežban vrtnar, ki ima vsaj najpotrebnejše orodje, si bo čez zimo sam napravil grabijo, priročne kline za sajenje, kline za vrtno vrvico, pa tudi samokolnico in še marsikaj drugega.
S posebno pozornostjo preglejmo zaliva če (škropilnice za zalivanje) in pr-šilke za modro galico in druga sredstva za zatiranje škodljivcev in za obrambo
pred boleznimi. To zelo drago posodje je treba še posebno varovati pred po-kvarjenjem. Zalivače, ki ne drže, dajmo kleparju, da jih popravi, potem jih pa zunaj in znotraj popleskajmo z oljnato barvo. Tako jih za dalje časa obvarujemo pred rjo; zlasti je pleskanje neogibno potrebno, ako so slabo pocinkane in sili že povsod rja na dau.
Pršilke temeljito osnažimo, zlasti znotraj po ceveh, da ne zastane v njih in po zaklopnicah kaka jedka tekočina, ki bi utegnila razjedati kovinske dele. Če treba, jih izmijmo in izbrizgajmo z vročo vodo in s sodo in nazadnje splakni-mo z mrzlo, čisto vodo. Zunaj jih odrg-nimo s kakim praškom za kovine, da se svetijo kakor nove.
Vrtne vrvice prav dobro presušimo, narahlo navijmo na kline in obesimo kam od tal, da čez zimo ne sprhne.
Pregleda in poprave potrebujejo čez zimo tudi okna za tople grede. Ubite šipe nadomestimo s celimi in nazadnje prepleskajmo okovje z oljnato barvo. Dokler jih ne rabimo, naj bodo shranjene na suhem pod streho.
Čez zimo popravimo zaboje za zemljo, posode (lesene) za razne rastline. Seveda, komur ni težko za denar, bo dal delati tako posodje iz hrastovine scdar-ju. Taka posoda je pa jako draga. Tudi iz 20 mm debelih dil iz mehkega lesa se napravi prav lepa posoda ki je tudi razmeroma trpežna, ako jo znotraj obžgemo, zunaj pa popleskamo.	H.
Najcenejše gradivo na kmetiji
Marsikateri kmečki gospodar bi si rad postavil novo gospodarsko poslopje, hlev, svinjak, kurnik, skedenj ali kaj sličnega, pa se boji stroškov za gradbeni materijah Kamenje, če ga mora kupiti, opeka, strešniki, vse je za kmeta danes predrago, ker so mu dohodki kmetije tako pičli. Izposoditi si pa (k sreči) ni kje, ker so posojilnice brez gotovine. Iz teh razlogov ostaja mnogo v resnici potrebnih zgradb neizvedenih v škodo živini in gospodarju, četudi so obrtniki in delavci po deželi danes ta dan že precej poceni, ker jih je preveč in imajo le malo zaslužka. Zlasti svinjaki in kurni-ki so marsikje potrebni obnove, kajti v starih, večinoma vlažnih in mrzlih prostorih se tako prašiči kakor kokoši slabo počutijo, počasi opitajo, oziroma malo nesejo.
Vzlic temu bi si marsikateri kmečki gospodar veliko pomagal z domačim gradivom, v kolikor mu je na razpolago brezplačno, oziroma si ga lahko pridobi z nekoliko delom in trudom. Kdor ima na pr. na lastnem posestvu dobro kamenje, si ga izkoplje in pripravi z domačimi delavci ob času, ko ni drugega dela. Toda kamenja ni povsod; več je posestev z gozdovi, ki imajo še bolj primerno gradivo. Sedaj v zimskem času si go-
spodar lahko naseka potreben les, ga ob-tese in spravi za nameravano poslopje. Doma pripravljen gradbeni les je najcenejše gradivo za kmečke stavbe.
S takim lesom je treba pa pravilno postopati. Večina naših kmetov zna že pravilno z njim ravnati v gozdu in doma. Mnogo pa je še takih, ki so preveč malomarni in puste posekano drevje ne-obeljeno med okleščenimi vejami, da se ga oprijemlje goba in plesnoba. Mnogokrat čaka v gozdu še na lubadarja ki se v njem zaredi in okuži še ostali gozd. Posekan les je takoj oklestiti, obeliti in ob prvi priliki spraviti iz go;da. Potem ga je zložiti na zračen prostor pod krov, kjer se suši do porabe, kajti za lesene stavbe bodi les dovolj suh.
Pri nas je še vedno razširjeno napačno mnenje, da so lesene stavbe kratkotrajne. To ne odgovarja izkušnjam. Po drugih državah, kjer imajo mncgo gozdov, so hiše po deželi večinoma lesene. In te trajajo skoraj prav tako dolgo kakor kamnite, če so pravilno zgrajene. Lesene stavbe imajo mncgo prednosti pred kamenitimi ali iz opeke; zlasti so suhe, pozimi tople, poleti hladne. Tako so tudi leseni hlevi popolnoma suhi in za živino zdravi, zato najdemo v njih najlepšo živino. Nič manj prikladni so
svinjaki in kuniiki. Tudi za seno in žito je najboljša lesena shramba.
Najbolj priljubljen je les za svinjake. ker potrebujejo prašiči v svojih prostorih pozimi toplo, poleti hladno ozračje. To so naši predniki dobro vedeli, ker s > jih postavljali samo iz lesa; šele zadnjih trideset let so se pri nas razširili betonski, kamniti in iz opeke. Da ni bilo to vedno v korist prašičereji, vedo najbolje tisti gospodarji, ki so imeli z njimi slabe izkušnje. Sicer nočemo trditi, da so vsi zidani svinjaki slabi. Če so pravilno zgrajeni, se tudi v njih prašiči dobro počutijo. V današnjih za kmeta tako hudih časih je pa malokdo v slanju si take zgraditi, ker so — predragi.
Današnji kmet je prisilno navezan na štednjo, vzlic temu ne sme zanemariti svojih gospodarskih poslopij ker so ta za uspevanje njegove živine in za donos kmetije neobhodno potrebna. Če je torej kako gospodarsko poslopje potrebno obnove, ne sme čakati boljših časov, ampak naj si jih zgradi že sedaj, toda iz domačega gradbenega materijala, ki mu ga da posestvo samo.
Razen lesa ima kmetija tudi rženo slamo — škopo za kritje streb. Ni je boljše strehe kot je slamnata. To je že stara izkušnja. Zal, da se vedno več iz-
gubljava, ker se jim protivijo zavarovalnice proti požarom; zato je vedno manj starih krovcev, ki znajo pravilno pokriti stieho s škopo. Tam, kjer imamo veliko opraviti z ognjem, taka streha seveda ni posebno priporočljiva; vendar na hlevih, svinjakih, skednjih in kurnikih se prav dobro obnese.
Imamo tudi pri nas kraje, kjer nimajo niti primernega stavbenega lesa niti kamenja, pač pa mnogo slame in ilovice. Tudi il blata se dajo zgraditi uporabna poslopja. Ilovica, pomešana s slamo-rezanico, da dobro steno, ko se osuši, če je le dobro stlačena in zbita. Taka poslopja so poceni in, če so pravilno zgrajena in od zunaj dobro »metana in pobeljena, izgledajo kakor zidana. So zelo poceni in tudi dovolj trpežna, za vsako vrsto živine so prav primerna.
Kmečki gospodarji, ki so prisiljeni sedaj graditi gospodarska poslopja, pa nimajo dovolj sredstev za dragi gradbeni materijal, naj si prej dobro premislijo, katere vrste gradivo bodo uporabili, da pridejo ceneje do stavb in se ne zakopljejo v dolgove. Domača gradiva so najcenejša, nakupijo se naj tuja samo v toliko, kolikor je nujno potrebno za tr-pežnost stavbe.
Plemenske svmfe
Pri nas se često dogaja, da držimo plemensko svinjo samo za eno ali največ dve gnezdi mladičev, nakar jo že izločimo iz plemenske reje, jo spitamo in zakoljemo. To bi bilo pravilno in opravičeno edino le tedaj, ako imamo opraviti s svinjo, ki ni primerna za plemensko rejo. Je pa živinorejsko zelo napačno in ni prav nič gospodarsko, če spravimo prezgodaj pod nož takšno plemensko svinjo, ki je dobrega poko-lenja in dobrih lastnosti sploh ter je svojo plemensko vrednost kolikor toliko že izpričala s svojimi dotedanjimi mladiči prvega in drugega gnezda.
Dokaj težko je priti do take plemenske svinje, ki odgovarja zahtevam plemenske leje. Če pa se nam je enkrat
posrečilo priti do dobre plemenske svinje, potem jo je treba ohraniti čim dlje časa za plemenitev in razplodbo, da se njena reja za pleme tako tudi res izplača. Saj moramo največkrat za mlado svinj ko iz dobre plemenske reje šteti več denarja ob njenem nakupu, kakor pa za navadnega enako težkega pujska na trgu. Prave plemenske svinje pridejo pogostokrat tudi predrage, če jih rabimo za plemenitev prekratek čas- Vzreja plemenske svinje je namreč do prve skotitve ali prvega gnezda mladičev najdražja, ker za poznejša gnezda rabi plemenska svinja le še vzdrževalno krmo, ki je potrebna za nje redno življenje in popolnoma zadostuje od odstave pujskov pa malo-
sm
dane do prihodnje skotitve ter je v primeri z vzrejno krmo v prvem letu poceni.
Vsi takšni prašičjerejei, ki redno izločujejo svoje plemenske svinje že po prvem ali drugem gnezdu iz plemenske reje, se tudi ne morejo prištevati med prave prašič jere j ce. To pa ne zategadelj, ker je za nje nabava res dobrih plemenskih svinj predvsem predraga.. Tudi jih že vedno poprej odpravijo iz plemenske reje, ko pa so se mogli povsem prepričati o njih plemenski vrednosti in sposobnosti To pa še zlasti tedaj, ako jim niso bile znane lastnosti staršev kake plemenske svinje. V takem slučaju je mogoče spoznati pravo plemensko vrednost svinje šele, ko so njeni mladiči že dorasli za plemensko uporabo. Prav lahko se namreč pripeti, da se potomstvo te ali one svinje posebno odlikuje po svojih dobrih lastnostih. Radi bi prišli še do več takih živali po isti svinji. Je pa (o nemogoče iz edinega vzroka, ker je bila dotična svinja prezgodaj izločena iz plemenske reje.
Zato ravnamo edino prav, ako dobro plemensko svinjo ohranimo dolgo za plemensko rejo. Od res dobre plemenske svinje lahko dobimo in se tudi izplača dobiti osem do deset in v posameznih slučajih tudi več gnezd mladičev, ne pa samo eno ali dve. Saj lahko ostane plemenska svinja pri pravilni negi in krmljenju povprečno do osmega leta sposobna za plemensko rejo. Da se dajo dobre plemenske svinje res dolgo in uspešno ohraniti za pleme, o tem se je mogoče tudi pri nas prepričati po prašičjerejskih središčih in vzgajališeih, ki so pri večjih posestnikih in na nekaterih banovinskih zavodih. Tudi pride plemenska svinja šele po drugem gnezdu do svoje polne plemenske vrednosti. Čim večkrat namreč ima svinja mladiče, tem spretne jša je pri njih vzreji, tem boljše jih tudi doji, ker se njene mlečne žleze dobro razvijejo.
Zelo je razširjeno ponekod mnenje, da postane meso svinje 7. vsakim gnez-
dom mladičev manj vredno. Glede tega lahko rečemo, da tudi meso svinje, ki je imela samo enkrat ali dvakrat mladiče, se ne da primerjati in tudi ne uporabiti v isti namen, kakor meso spitanih mladih prašičev za meso. Meso iz plemenske reje izločenih mlajših ali starejših svinj se pa da vedno še prav s pridom izrabiti v domačem gospodinjstvu. Tudi ne more prihajati več toliko v poštev za gospodarski donos meso takšne plemenske svinje, ki je nam dala že veliko mladičev z dor brimi lastnostmi. Plemenska vrednost take svinje ponajveč že sama odtehta tudi vrednost mesa-
Kakor vidimo, ni torej prav nobenega tako tehtnega vzroka, ki bi mogel povsem opravičiti le kratko uporabo dobrih plemenskih svinj za plemensko rejo, kakor hitro se to ne tiče nesposobnosti svinje same za takšno rejo Izrabimo torej dobre plemenske svinje pravilno za plemensko rejo. Ne začni mo jih rabiti prezgodaj za pleme, pa tudi ne prenehajmo prezgodaj z njih uporabo za pleme.
Kar velja za dobro plemensko svinjo, velja še toliko bolj tudi za dobrega plemenskega merjasca. Tudi tega skušaj mo vedno ohraniti čim dlje časa za plemenitev, ker le potem se izrabi in izplača njegova plemenska vrednost.
g Mariborski prašičji sejem SO. nov-
Pripeljali so kmetje samo 127 prašičev in od teh so prodali -Ki rilcev. Cene so bile precej nizke in sicer: mladi prašiči 5—6 tednov stari 50—70, 7—9 tednov 8(1—90, 3—4 mesece 12(1—150, 5—7 mesecev 200—250, 8—10 mesecev 300—360, 1 leto stari 500—580 Din. 1 kg žive teže 5—7, mrtve teže 7—9 Din.
g Ptujski prašičji sejem 28. nov. Na sejem so pripeljali 85 prašičev iu 178 svinj, skupaj 263 ščetinarjev, od katerih so odprodali 57 glav. Naravno, da so bile tudi cene neizpremenjejio nizke ter so dosegli za kg žive teže: debeji prašiči 5*50—6, pršutarji 4.50—5.50, prašiči za pleme 200—650. pujski mladi od 75—150 Din glava.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Kako ravnamo s pleteninami
Rade jih nosimo, ker so tople, mehke in se ne mečkajo. Ravnati pu moramo z njimi prav skrbno, da bodo izgledale lepo.
Velika napaka je, ee pletenine (pletene jopice) obešamo na obešalnike. Raztegnejo se ter dobe grde izbokline. Moramo jih položiti, še bolje je, če jih zavijemo v tkanino (brisača, ruta, majhna rjuha).
Kadar jih uosimo, moramo paziti, da žepov ne nabašemo z vsem mogočim (kvečjemu robec)- Žepi, ki se raztegnejo, štrle kakor mošnje, čeprav so prazni. Pod vsaki gumb pri pleteni jopici prišijemo na notranji strani še en prav tako velik gumb. Kaj radi se eefrajo robovi na rokavih. Te popravimo tako, da z volno iste barve kot je rokav pri-kvačkamo eno vrsto majhnih stebričkov. Tak rob je lep, a se da tudi večkrat obnoviti. Pletenine, ki so na komolcih postale tanke in redke, podpletemo v istem vzorcu, ali pa kar z »desnimi« zanjkami, nato pa ta del skrbno zlikamo čez mokro cunjo, da se lepo uravna. Če pa je pletenina kjerkoli že raztrgana, jo popravimo tako, da na takšno mesto položimo mokro cunjo, nanjo pa vroč- likalnik, ne da bi ga premikali.
Preden se usedemo, bi morali pletena krila potegniti vedno malo navzgor, da se kolena ne bi utisnila za stalno, kar je grdo. Pleteno krilo, ki se je po pranju skrčilo, podaljšamo zgoraj s primernim pasom, ki naj bo iz tankega, pi-iležnega blaga.
Sedaj pa pranje! Pletenine namočimo v hladni milnici, jih samo gnetemo (^tiskamo) — nikar mencati, ali pa o žeti na vso moč, kakor predpasnik! Izperemo pa jih v mlačni vodi. Ko jih jemljemo iz vode, jih ne smemo zagra biti samo na enem koncu, temveč ves
kos hkratu z obema rokama. Samo stiskamo jih, da se odcedi dobršen del vode. Nato pa jih položimo na čisto rjuho, razprostremo v obliki, kaki*ino bi rade dosegle ter pustimo tako posušiti.
Pletena obleka greje samo takrat, če je čista. Kosmate jopice pa po pranju m- ko so suhe — razkuštramo na vnanji strani z ostro krtačo. B. D.
KUHINJA
Ocvrt grah za na juho. Testo napravim kakor za žlinkrofe. Troje jajc in malo mleka prav dobro zmešam. V mešanico vsujem toliko moke, da je testo mehko in tekoče. Ko še prav dobro ste-pem, je testo pripravljeno za cvrenje.
Vprecej široki ponvi razbelim mast ali maslo. V zajemačo s precej velikimi luknjami vlivam testo in kapam v razbeljeno mast. Kapam toliko testa, da je površina masti napolnjena z grahki. Ko so ti grahki zarumenjeni, jih pobiram z masti, denem na krožnik ter kapam zopet druge v mast. Ko so vsi grahki lepo rumeno ocvrti, jih stresem v skledo za juho in polijem z vrelo juho.
Jnha iz telečje glave. Telečjo glavo skuham v slani vodi. Nekoliko ohlajeni poberem kosti in jo zrežem na po-dolgaste rezine. Prežganje napravim iz osem dekagramov masti in šest deka-gramov moke. Za duh pridenem drobno zrezanega peteršilja in vejieo majarona. Prežganje zalijem s kropom in osolim. Ko nekaj minHt vre, pridenem rezine in malo popopram. Kot zakuha mi služi v poletju zelen grah ali karfijola, v jeseni pa na masti opražene gobice. Tudi opečen krnh je primerna in dobra zakuha.
Lovska pečenka- Za to rabim trojno meso: goveje, telečje in svinjsko, vsakega po en četrt kilograma. Vse meso dobro sesekljam ali z-mel.jem. Sesekljano osolim, pridenem eno celo jajce, tri
namočene in ožete žemljice, malo sesekljanega zelenega petršilja, eno osna-ženo in pretlačeno sardelo in precej na masti zarumenele drobno zrezane čebule. Ko je vse dobro premešano, naredim podolgasto klobaso, jo povrhu potresem malo z moko ter spečem na masti v pečici. Ako se mast preveč posuši, pri-lijem malo juhe. Med pečenjem večkrat polivam s tem sokom pečenko.
Jabolka v haljici. Nekaj bolj drobnih kislih jabolk olupim in zrežem vsako na štiri koščke. Te koščke prekuham v oslajeni vodi. Koščki morajo ostal celi. Masleno testo precej tanko raz-valjam ter zrežem s koleščkom na šti rikotnjake. Na sredo vsake haljice denem malo marmelade in košček jaho-ka. Vse stri oglijčke dvignem, pritisnem skupaj in pripnem z dišečimi klinčki. Pekačo pokrijem s snažnim papirjem in pokladam tako oblečena jabolka na pekačo, pomažem površino z raztepenim jajcem ter spečem v vroči pečici. Ko se neha testo peniti, so haljice pečene. Še gorke potresem s sladkorjem. Namesto jabolk mi služijo lah-ho različni nadevi: orehov, lešnikov ali mandeljev. — Za posamezno haljico rabim žličico nadeva-
Med za srce
m za drugo
Ce bledi ljudje uživajo med skozi 6 tednov, dobe sveža lica. Med glavnimi jedrni (t- j. pred kosilom in pred večerjo) naj bi popili skodelico mleka, ki smo mu primešali žlico medu.
Med je staro zdravilo za kašelj in hripavost: po požirkih v vroči vodi z limono. Neprecenljive vrednosti pa je za srce in proti zaprtju.
Majhnim otrokom ga dajemo v mleko. Najprej samo toliko, kakor je veliko eno koruzno zrno, polagoma pa stopnjujemo do ene žlice. A mati, ki je med nosečnostjo in po porodu uživala med, se bo veselila nad krepkim dojenčkom.
V kuhinji rabimo med za začimbo, vedno pa šele takrat, ko postavimo jed
na mizo. (Pri potican pa to ne bo držalo!) Jedi, pripravljene z medom, so nasitljive, a sitost tudi drže.
Nekaj pa vam povemo na uho: Ni je za lepoto boljše »žavbe« od medu Bodisi, da se mažemo z njim, ali p i da ga uživamo.	B.D.
Jajca s tenko lupino
Pozimi ali proti spomladi nam začnejo včasih nesti posamezne kokoši jajca s teuko lupino ali celo z mehko lupino. Jajca s tenko lupino počijo že pri vsakem lahkem udarcu ali pritisku, radi česar takšna jajca niso primerna za kupčijo. Tudi ne prenesejo dobro daljšega prevoza. Ako takšna tenkolupinasta jajca kuhamo, tudi kaj rada počijo.
Vzroki tenko- in mehkolupinastih jajc so lahko različni. Me-,! temi je lahko tudi ta, da je v huini kokoši premalo apna. V jajčji lupini je 95 odstotkov apna. Dokler se kokoši lahko gibljejo in pasejo zunaj na prostem, dobijo za tvorbo jajc navadno dovolj take hrane, v kateri je tudi zadosti apna za napravo jajčje lupine. Vse drugače pa je v tem oziru pozimi, ko kokoši ne morejo ven na prosto radi neugodnega vremena, mraza in snega. Ostati morajo v kurniku, kjer so popolnoma odvisne od hrane, ki jim jo vsak dan pokladamo. Zato se le pre-mnogokrat zgodi, da ni v pokladani krmi dovolj apna. Včasih pa skrbimo za zadostno množino apna v kokošji krmi, pa kljub temu nesejo jajca z nenormalno lupino. Temu ni krivo potem morda samo pomanjkanje apna, pač pa tudi pomanjkanje vitaminov-Potem moramo vse krmljenje preusmeriti tako, da bo v krmi dovolj apna in vitaminov. Te dobijo kokoši poleti največ v zeleni krmi in paši. Pozimi nadomestimo poletno zeleno krmo in pašo s pokladanjem sirove krmske pese, korenja, svežih storžev od zeljnatih glav itd. Apno pa jim nudimo s pokladanjem klajnega apna, fino zdrobljene zdrave in čedne zidne sipine ter dobro posušenih in fine
zdrobljenih jajčjili lupin. Zidno sipino denemo v poseben plitev odprt zaboj ali pa jo potrosimo obenem z žitnim zrnjem pod nastilj v kurniku, kjer kokoši lahko čez dan pridno grebejo in brskajo in si iščejo raztrošeno zrnje in zidno sipino. Klajno apno, zdrobljeno kredo ali prav fino v prah zdrobljene jajčje lupine pa primešavamo med vsakdanjo mehko krmo, ki jo naj sestavljajo kuhan ali parjen krompir, kisi o posneto mleko, otrobi, žitni zdrobi, zrezana posušena mlada detelja itd. Nadomestila za poletno zeleno krmo pa dajajmo kokošim še posebej. Krmsko peso ali korenje lahko pritrdimo
kje ob kurnikovi steni (ali jih občsi-mo), tako da jih kokoši lahko dosežejo in poljubno kljuvajo in zrejo.
Le s takšuim krmljenjem in krmo, v kateri ne primanjkujejo apno in vitamini, je mogoče preprečiti v zimskem času, da uam ne bodo nesle kokoši tenko- in mehkolupinastih jajc, ako je v redu tudi oni del jajcevoda, v katerem se tvori jajčja lupina. Ako pa kaka kokoš kljub pravilnemu krmljenju nese ali začne nesti jacja s pre-tenko ali mehko lupino, potem je kokoš najbrže bolna v jajcevodu in nam navadno ne preostane drugega, kakor da jo zakoljemo.	P.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Denastvo. Na ljubljanski borzi so v zasebnem prometu plačevali zadnje dni tuje valute po naslednjih cenah: Avstrijski šiling 8.10—8.30, grški boni po 28.90—29.60 Din za 100, 1 angleški funt 229.20—230.80, špansko pezeto po 5.70, madjarski pengo po 8.50—8.60 Din. Promet v minulem tednu je na ljubljanski borzi znašal 4 milijone 555 tisoč dinarjev. — Uradni tečaji na borzi so noti-rali povprečno: 1 angleški funt 170.60, l ameriški dolar 34.10, 1 holandski goldinar 23.15, 1 nemška marka 13.80, 1 belgijsik belga 8, švicarski frank 11.12, 1 italijanska lira 2.92, 1 francoski frank 2.26, 1 češka krona 1-43 Din.
ŽIVIN A
g Mariborski živinski sejem 27. nov.
Prigon na ta sejem je bil znaten, kupčija srednje živahna. Prodajalci so pripeljali 9 konj, 9 bikov,- 88 volov, 372 krav in 14 telet, skupaj 492 glav. Prodanih je bilo 217 glav. Cene so nekoliko nazadovale. Za 1 kg žive teže so dosegli: voli debeli 3—3.50, poldebeli 2— 2.50, vprežni 2.50—3.25, biki za klanje 3—3.50, klavne krave debele 2—3.25, plemenske krave 2—2.25, krave za kloba-sarje 1.50—1.75, molzne krave 2.50—3,
breje krave 2.50—3, mlada živina 3— 3.50, teleta 4-4-50 Din. — Mesne cene: volovsko meso I. 8—10, II. 6—8, meso bikov, krav in telic 4—6, telečje meso I. 10—12, IL 5—8, svinjina 8—14 Din.
g Živinski sejem v Ptuju 26. nov.
Na dobro založenem sejmu je bila tudi kupčija živahna. Prignali so 215 konj, 23 bikov, 100 volov, 235 krav in telic, skupno 638 glav. Od teh so prodali 269 glav po naslednjih cenah za 1 kg žive teže: voli 2.75—3.50, biki 2.50—3.50, krave 1.75—3 Din, telice 2.75—3.75, konji 750— 3300 Din eden.
CENE
g Žitno tržišče. Žitna kupčija je mrtva; ker je ponehal tudi izvoz, ni nika-kega povpraševanja po blagu. Privilegirana izvozna dražba kupuje še žito, toda šele za"ponAjfl, ko bodo reke zopet plovne. Cene popuščajo in so zadnje dni znašale za pšenico v Vojvodini po 105—107.50 Din za 100 kg, za času primerno koruzo pa 60—60.50 Din, za umetno sušeno koruzo 65—65.50 Din in moko 190—200 Din. Cene otrobov so ostale ne-izpremenjene.
g Hineljska kupčija- V Savinjski dolini je povpraševanje po hmelju popustilo, vendar se cene za boljše blago
držijo kakor doslej na višini 35—4U Din za kg. Zaloge so se precej skrčile in računajo, da je ostalo v prvi roki komaj še 1000 stotov letošnjega pridelka neprodanega. Ni torej nevarnosti, da bi ostalo kaj blaga brez kupca, ako je količkaj dobro.
g Najvišje svetovne cene hmelja. Y zadnjih tednih je dosegel najboljši hmelj v raznih državah po izvoru naslednje najvišje cene: Nemčija (Spalt) 98 Din, Češkoslovaška (Žatee) 84, Francija (alzaški) 47, Jugoslavija (savinjski) 42, Poljska (volinjski) 36. Belgija (Alost) 27 in Amerika (Oregon) 22 Din.
PRAV m NASVETI
Nevarno je kupovati oil dolžnika. A. K.
Pred par leti ste kupili posestvo. Prodajalec pa ima nekaj dolgov. Sedaj upniki vas tirjajo in sc hočejo vknjižiti, češ, da ste pre-poceni kupili in da ste vedeli tedaj za prodajalčev dolg. Pretijo vam s tožbo. Kaj vam preti? — Verjetno vam pretijo s tako zvario izpodbojuo fožbo. Ako je kupnina odgovarjata vrednosti in so bili z njo poplačani vknjiženi in dragi dolgovi prodajalca, se vam ni treba bati izpodbojue tožbo. Drugače bi pa bilo, če bi bi) dolžni); proda I posestvo z namenom, da oškoduje svoje upnike iu So je bil ta dolžnikov namen kupcu znan. V tem primeru bi mogli upniki izpodbijati kupčijo s tožbo.
Težave snahe. P. T K. Sin j« prevzel od matere posestvo. Najprvo so se dogovorili doma, da ima sin-prevzemni! plačati sestram določen znesek kot delo. Pri notarju so napravili potem izročilno pogodbo, vendar so tam — da bi, baje, plačali manj procentov — dote sestram podvojili. To pogodbo sta podpisala mali in sin. Vi ste se s tem sinom poročili, prinesli k hiši precejšnjo doto, zato je pa mo? polovico posestva prepisal na Vas. Tekom zadnjih štirih tel so se gospodarske razmere tako poslabšale, da niste mogli z možem izplačati ses^-om it<ff>vnrie"ih dol. tako di Vam te pretijo s tožbo. Na posestvu je vknjižena na m-vetn mestu posojilnica za 25.000 Din in vse posestvo zdaj ni toliko vre-d-no. da bi se z izkupičkom posestva pokril dolg v posojilnici in pa še neizplačane dote Garali ste štiri leta, a dolg se ni nič zmanjšal. Ponudili ste svakinjam, da Vam povrnejo Vašo doto, ki ste io prinesli k hiši, a Vi in mož iim za to prepustita posestvo. Ver/dar ponudbe niso sprejele. Vprašate kako bi se rešili iz te stiske in če ni mord.-i Vaš mož dolžan plačati le doma izgovorjene dote, ne pa v pogodbi zapisane. — Če je
bila izročilna pogodba napravljena pri notarju in tam podpisana od strank, poteir. velja to, kar je zapisano v pogodbi in nt ooa, kar so menda prej doma kar tako govorili. Niste Vi edina, ki imate take težave. Tako trpijo vsi, ki so prevzemali posestva v onih letih, ko so imeli pridelki šc. dobre cene. Mislimo, da sla Vi in Vaš moi kot kmeta zaščitena, pa sta torej dolina, da na svoje stare dolgove plačate letos le 6 odstotkov, ostanek ptt v 11 letih, kakor to določa zakon o zaščiti kmeta. Če torej svojim upnikom plačate do 15. dec. 1934 na stare dolgove 6 odstotkov, Vas sploh ne morejo tožiti.
Pogrešan Amerikanec. A. O. P. Pred 10 leti je odšel v Ameriko brat, ki Vam je prej večkrat pisal, a od leta 1930 se ni več oglasil. Radi bi zvedeli ali je še živ ali ne Vprašate, kam naj se obrnet«. Svetujemo Vam, da se obrnete na izseljeniški komisa-rijat v Ljubljani, ki Vam morda pove naslove sorojakov v tistem kraiu, kjer je nazadnje živel Vaš brat. Morda bodo ti vedeli kaj povedati o njatti. te ni sorojakov v tistem kraju, upamo, da bo izseljeniški komisarijat za Vas s pomočjo naših inozemskih zastopnikov (konznlatov| od amerikan-skih oblasti poizvedel, kaj da je 2 Vašim bratom.
Ali jc porok, ki jamči obrtniku, zaščiten.
J, Š. — Z bratom, ki je obrtnik, ste 1. 1931 najeli posojilo. Podpisala sta menico in to brat kot dolžnik, Vi pa kot porok. Hranilnica trdi, da ne spodate pod zaščito kmeta ker je glavni dolžnik obrtnik, porok pa kmet. Kaj pravi postava. — Brat, ki je obrtnik, ne spada pod zaščito in bo hranilnica lahko zahtevala od njega plačilo. Če bi pa tudi Vas poroka, ki ste kmet, tožila, se bo morala pri Vas uporabiti uredba c zaščiti kmeta, ker ste zaščiteni brez ozira na to, ali ste glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok.
Orožje ni igrača! P. h V. Prijatelju ste kazali svoj novi samokres. Prijatelj, nevešč orožja, je samokres tako nerodno prijel v roke, da se je ta sprožit. Krogla Vas je zadela v desno nogo. Morali ste k zdravniku, ki Vas je nemudoma napotil v bolnišnico. kjer ste srečno prestali operacijo, vendar ste zdaj za delo deloma nesposoben Vprašate, če lahko zahtevale kaj odškodnine od prijatelja, ki Vas je ponesreči ob-strelil. — Čeprav Vas prijatelj ni namenoma obstrelil, Vam je ipak dolžan povrniti vse zdravniške' »trožke, stroške zdravljenja v bolnišnici, v tem času izgubljen zaslužek in tudi bodoči zaslužek, ki ga zaradi telesne hibe ne boste mogli v celoti zaslužiti. Poleg tega je dolžan, da Vam plača primerno bolestnino. Velikanske so torej posledice majhne neprevidnosti pri orožju! Maj bo prijatelj zadovoljen, če ga ne bodo doletele še posledice kazenskega postopanja pri sodišču.