Vladimir Levstik: Čarovnica.                                        9
„iz obupa, sit življenja, da bi rešil se trpljenja? . . .
„Vse zapije, zakvarta, mene pa pusti doma
„brez denarja in brez kruha! Bog poboljšaj potepuha! ..."
In ko se prikaže svit, pride trkat sosed Vid:
„„Vstani, hej, soseda, vstani! Na jablani na poljani —
„„pridi gledat! — mož je tvoj sam obesil se nocoj!""
A. Aškerc.
Čarovnica.
ašla mi je pamet v svilen labirint, izgubila se v tvoje je lase; tam misli nerešene blodijo, ko svoboda najti ne da se.
Ponos moj utonil je v dnu morja, pogreznil se v tvoje oči je, globoke tako, da pogled neba jim v tiho skrivnost ne prisije.
Zares si mogočna čarovnica ti, še Kirko bi pač prekosila, in ko bi bedast tvoj Odisej ne bil, sam vrag ve, kaj z njim bi storila!
Vladimir Levstik.