LETO XXX — Številka 33	17. avgusta 1978 Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
30 let nt - 30 let nt - 30 let nt
10. septembra VSI v Globasnico na praznik Našega tednika!
Nastopa ALPSKI KVINTET! Alpski kvintet ie podobno uspešen kot Avsenik! Igral bo na
M*'
popoldanskem kosuertu in za ples!
Miklova Zala v Ljubljani:
Se bo cvetela ljubezen
Od leta 1908 (dramatizacija po Jaki Špicarju) do danes sodi povest o Miklovi Zali med najbolj priljubljene ljudske igre koroških Slo-
Uvodnik_________________
Manjšina -
enakovreden partner
Bilateralna pogodba o gospodarskem sodelovanju bi lahko bistveno olajšala blagovno izmenjavo iried Avstrijo in Jugoslavijo, je izjavil član predsedstva delavske zbornice Slovenije Stane Rozman na včerajšnji tiskovni konferenci °b „jugoslovanskem dnevu“ na Celovškem lesnem sejmu.
Na tiskovni konferenci pa ni bita le govora o blagovni izmenjavi, turizmu — zastopniki Jugoslavije so z zadovoljstvom ugotovili, da Jugoslavija sprejema vedno več inozemskih turistov (od 76 milijonov nočitev odpade na inozemce 2.36 milijonov — za Slovenijo) —, novemu cestnemu davku (ker je Avstrija prekršila mednarodno po-9odbo, bo najbrž tudi Jugoslavija Primorana, da uvede davek za tovornjake), ampak tudi o čim boljšem in učinkovitejšem gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Koroško. Kot konkreten primer je ^il naveden projekt „Elan“, prou-uevanje drugih možnosti pa ima na skrbi zastopstvo delavske zbornice Slovenije, ki je bilo pred kratkim Ustanovljeno v Celovcu.
Koroški Slovenci smo vedno popravljali take iniciative, ker smo PPenja, da ima prav manjšina od-'tano nalogo mostu, ki skrbi za Povezavo med dvema narodoma. ponovno pa smo poudarjali, da tata stiki ne morejo iti mimo manjšine, ampak se mora prav ta vključiti kot enakovreden partner. Tem b°lj nas veseli, da smo tudi včeraj sPet slišali zelo odločno besedo 0 vlogi manjšine, ki jo ima ta v gospodarskem sodelovanju.
»Ko govorimo o raznih oblikah sodelovanja, ne smemo pozabiti na Nacionalne manjšine, ki živijo na 'Nejnem območju. Te lahko mnogo ^prinesejo k sodelovanju, k združevanju dveh narodov, ne pa k Njihovi ločitvi,“ je povedal Stane Rozman. Kot pozitiven primer takega sodelovanja je zastopnik Porniče spomnil nemške novinar-i® na Južni Tirol in pa na obe 'Nanjšini, ki živita na mejnem območju Italije oziroma Jugoslavije.
Borut Sommeregger
vencev. Razrasla se je v mit slovenske samozavesti in odpornosti ter trdnega upanja v zmago dobrega nad „zlom“, upanja v bodočnost, ki bo razčistila in razvozlala tudi najhujše usode človeka, ki se nahaja v položaju brez moči in vpliva.
Igralci Miklove Zale se držijo stare tradicije, da osebe, ki predstavljajo domačine, govorijo v domačem narečju, medtem, ko se tujci (Almira, Tresoglav, župnik in Turki) poslužujejo odrskega jezika, ki se je izoblikoval v čitalniški dobi na Koroškem.
Iz te razlike govorjene besede šentjakobskih igralcev-domačinov ter igralcev-tujcev se pričara na oder tista Miklova Zala, ki je zaslovela po igralskih odrih po celem slovenskem ozemlju.
Preteklo nedeljo, 13. avgusta, so torej gostovali igralci iz Šentjakoba v okviru 26. mednarodnega poletnega festivala v poletnem gledališču ljubljanskih KRIŽANK, ki je bilo praktično razprodano (samo nekaj stojišč je še ostalo). Gleda-
sam, ki je zadovoljen priznal, da je uprizoritev pritegnila mnogo takih gledalcev, ki jih Križanke po navadi ne pritegnejo.
V	slovenskem časopisju in na plakatnih deskah je bilo možno opaziti dobro prisotnost tega nastopa, ki je bil prvi po predstavi I. 1937, po kateri je napisal Oton Župančič igralki glavne vloge Marici Zwitterjevi v spomin: „Ko v turški sužnosti ječala in k svojemu Bogu je molila za drage Miklova je Zala, vso dušo mi je razsvetlila ...“
V	isto smer je tudi nedeljska predstava mogla navdušiti gledalce, ki so na vprašanja zastopnika NT po vtisu odgovarjali: „Kar držite se in zaupajte v bodočnost, ki bo gotovo prinesla poboljšanje položaja“, „Verujte v moč prave ljubezni in ne mislite preveč na absurdno situacijo, v kateri se trenutno nahajate“ ipd.
Odmev v ljubljanskem časopisju je brez dvoma zadovoljiv, ter zelo odkrit. DNEVNIK:	„...so člani
dramske skupine SPD „Rož“ pod
lišče na prostem nudi skoraj 2000 vodstvom režisarja Petra Stickerja gledalcem prostor in se nahaja v preigravali z menjajočo srečo — središču stare Ljubljane. Pri toplej- bolj sproščeno, živo in mikavno šem vremenu bi gledalci brez dvo- kajpak takrat, ko je mit o Miklovi ma napolnili gledališče do zadnje- Zali v pesmih in oživljanju staro-ga kota, nam je povedal ravnatelj	(Dalje na 8. strani)
Vicekonzul Miškov se poslavlja
Dolgoletni vicekonzul SFR Jugoslavije v Celovcu, Milan Miškov, se poslavlja. Njegov naslednik je Sandor Zarol, ki prihaja iz Vojvodine.
Ob tej priliki sta Miškov in Zarol zadnji ponedeljek m. dr. obiskala tudi Narodni svet koroških Slovencev, kjer ju je sprejela veččlanska delegacija pod vodstvom osrednjega taj-
nika NSKS Filipa Warascha. V daljšem ter prijetnem razgovoru se je Filip Warasch zahvalil bivšemu celovškemu konzulu za vso pomoč ter dobro sodelovanje, novemu pa želel uspešno delovanje v celovški metropoli.
Uredništvo Našega tednika se k temu priključuje in želi obema mnogo uspehov!
Za dober teden je zadnjo soboto Celovec zopet postal nekako gospodarsko središče Avstrije in gotovo privlačna točka za marsikaterega avstrijskega in tudi inozemskega gospodarstvenika. Poleg njih pa bo velesejem privabil še nekaj sto tisoč deželanov in tujcev, ki jih zanima lesno-gospodarsko stanje in razvoj ali izdelki s potrošniškega področja. In kot izgleda, stoji velesejmsko vodstvo „na dobrih nogah“ tudi s sv. Petrom, kajti po dolgotrajni dobi slabega vremena se je nebo dosedanje velesejm-ske dni kar prijazno „držalo“ in upamo, da bo enako ostalo v bodoče.
Otroški vrtci: uspešno zborovanje za naše otroke v Pliberku
Obe slovenski osrednji organizaciji sta skupno z vsemi krajevnimi organizacijami v občini Pliberk vabili na zborovanje „za naše otroke“, kjer so navzoči razpravljali o vprašanju otroških vrtcev: pri tem so dipl. inž. Feliks Wieser (ki je govoril v imenu obeh osrednjih organizacij), Mirko Kert kot govornik vseh pMberških organizacij, predvsem pa številni diskutanti na prepričljiv način dokazali, da v koroški družbi ni enakopravnosti na področju predšolske vzgoje. S tem v zvezi Je dr. Grilc poudaril, da se vlada ne more izgovarjati na občine, ki so pristojne za otroške vrtce, ker je pač vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev zadeva člena 7 avstrijske državne pogodbe!
Diskusija, pri kateri so sode-
lovali številni domačini, je bila zelo konkretna in — kot je poudaril dr. Grilc — za osrednje organizacije zelo poučljiva! Dokazala je, da se naši ljudje zavedajo problematike dvojezične predšolske vzgoje ter da bo treba na tem področju še več delati! Pri tem je zlasti zadel v črno M. Kumer ml., ko je omenil strah številnih domačinov, se posluževati npr. v bolnici materinega jezika. Vrhu tega je tudi poudaril, da smo koroški Slovenci tudi v tem primeru kot davkoplačevalci diskriminirani! Mirko Kert pa je v svojem diskusijskem prispevku m. dr. (poleg drugih diskutantov) omenil, da je slovenščina zlasti gospodarsko gledano zanimiva, kar velja posebno še za Pliberk!
Vsekakor čaka na vse, v prvi vrsti pa na obe osrednji organizaciji precej konkretnega dela!
CARTER, SADAT, BEGIN
9 Kot poročajo, je Bela hiša v Washingtonu objavila, da se bodo predsednik ZDA Jimmy Carter, egiptovski predsednik Sadat in izraelski premier Begin sestali 5. septembra v Camp Davidu blizu Washingtona. Predstavnik Bele hiše J. Powell je hkrati povedal, da sta včeraj Sadat in Begin sprejela predlog ameriškega predsednika za sestanek na vrhu. Dobro je, da se pristojni državniki vsaj pogovarjajo. Nevarnost ponovnih spopadov je namreč slej ko prej velika.
NAPAD NA GRAD
® Nedavno je osem pripadnikov ljudske fronte za osvoboditev Korzike z dinamitom napadlo grad industrialca Ferdinanda Beghina, (imenujejo ga tudi kralja sladkorja), v zalivu Saint-Floret pri Bastii. Žrtev zaradi tega, ker je bil grad v času napada prazen, ni bilo. Na tiskovni konferenci kmalu po atentatu so poudarjali, da „žele vrniti deželi dostojanstvo“. Hoteli so dokazati, da oblasti z junijskimi aretacijami ljudske^ fronte v slehernem oziru niso mogle prizadeti.
IZROČITEV TERORISTA BILANDŽIĆA
® Terorista Stjepana Bi-landžiča, ki je v ZR Nemčiji in z ozemlja ZR Nemčije organiziral in izvedel več terorističnih akcij proti Jugoslaviji, naj bi na podlagi današnjega sklepa vrhovnega deželnega sodišča v Kölnu izročili Jugoslaviji, ker obstajajo vzroki za izročitev člana fašistične emigrantske skupine. Dokončni sklep o izročitvi naj bi sprejela za-hodnonemška vlada. S tem je kölnsko sodišče končno le ugodilo zahtevi Jugoslavije.
ŠTIRINAJST LET NEODVISNOSTI SINGAPURA
© Singapur je slavil 9. avgusta dan neodvisnosti. Tega dne leta 1965 je izstopil iz malezijske federacije in bil razglašen za neodvisno republiko. V štirinajstih letih neodvisnosti se je otoška država Singapur, ki se razprostira na 581 kvadratnih kilometrih in ima 2,2 milijona prebivalcev, uvrstila med dežele z najvišjim življenjskim standardom v jugovzhodni Aziji.
ENOTNOST GIBANJA NEUVRŠČENIH
9 „Uspeh beograjske konference je prvenstveno v tem, da je gibanje neuvrščenih ponovno uveljavilo svoje osnovne cilje in načrte, ki je bil z njihovim dosedanjim uresničevanjem dosežen otipljiv napredek,“ je objavil največji perujski dnevnik El Commercio v članku Peru in neuvrščenost.
„Gibanje neuvrščenih se predvsem zavzema za to, da se dežele tretjega sveta razvijajo neodvisno,“ piše El Commercio.
Ob co&u, pcu/edaw:
Je to potrebno?
Kar ob slavnem Zahomcu, kjer se je pred nekaj leti ustanovila medtem svetovno znana skakalska šola pod vodstvom dr. Janka Wiegele, leži bolj senčna vas Bistrica na Zilji. Ce se peljemo iz Roža na Ziljo, pridemo najprej v Zahomc, po zelo ozkih serpentinah pa se cesta naglo spusti v vas Bistrico, katere cerkev so sezidali na mogočni skali, da je že bliže nebesom kot vasi sami. Na tej skali opravlja svoje župniške obveznosti mladi g. Stanko Trap, ki se je preselil s Kostanj pri Vrbi semkaj na Žilo. Zahomc je nekaj časa stal v žarišču sveta, ko so Karli Schnabl, Hanzej Millonig in tovariši preskočili avstrijske predstave naše športne zmogljivosti in se uvrstili prav v prve vrste svetovnih prvakov. Tudi v literaturi je ovekovečen Zahomc: Harald Irnberger poroča v knjižici Sieg in deutscher Nacht o neki napisani akciji iz časa 1000-letnega rajha, v kateri so neznani storilci napisali parolo: „Achomitz, du windisches Nest, Gott strafe dich mit Hagel und Pest!“ Ta čas je, hvala Bogu, hitro minil, v bližini Zahomca pa je kot rečeno Bistrica, v Bistrici pa že dolga leta posluje slovenska posojilnica v poslopju, ki se nahaja kar ob glavni cesti. Ugodna lega torej — poslopje pa je v stanju, da so se že pred leti najbrž preselile miši v kako sosedno poslopje. Dela je imela posojilnica dovolj, saj
Resna odpoved nacistični preteklosti?
Primer Hansa Filbingerja, ki se je zaradi svoje nacistične preteklosti moral odreči mestu predsednika deželne vlade Baden-Würt-temberga, je vzbudil v ZRN val polemik predvsem med socialdemokrati (SPD) in stranko bavarske krščansko-demokratske unije (CSU). Tednik „Vorwärts“, glasilo SRD, namreč ostro obtožuje Strau-ßovo stranko, da je dobesedno ukazala Filbingerju, naj odstopi in to iz zgolj volilnih namenov in ne iz moralnih, kot je rečeno v uradnem sporočilu. Socialdemokrati očitajo tudi koaliciji CDU-CSU, da ob tem ko se je Filbinger umaknil s svoje uradne funkcije, je pa obdržal vodilne funkcije v stranki, kjer je predsednik deželnega komiteja za Baden-Württemberg in namestnik zveznega predsednika stranke. „Vorwärts“ zaključuje svoj komentar z ugotovitvijo, da je koalicija, ki jo vodita Helmut Kohl in Franz Josef Strauß, ponovno doka-
okolica ni tako redko obljudena.
Na poti na Žilo me je prav pred slovensko posojilnico zabodla v oči nova in čedna (t. j. privlačna) hišica, ki vabi potnike in domačine v Raiffeisen-Kasso. Tako se bo tudi to vprašanje rešilo po naše, kakor se je rešilo že tolikokrat na Koroškem, ker pač o samopomoči samo znamo govoriti. In to zelo, zelo lepo. Govoriti namreč je eno, narediti pa drugo.
Kafra
zala, „da je ostala zvesta svoji nacistični preteklosti in desničarski sedanjosti“.
Dejstvo je torej, da Filbinger, kljub hudim obtožbam na svoj račun, ni izgubil podpore svoje stranke in CSU, ki v uradnem sporočilu celo zagotavljata, „da v celoti spoštujeta njegovo osebnost“. Desničarski časopis „Bild Zeitung“ pa piše celo, da je Hans Filbinger
največji kandidat za novega predsednika CSU, ki po pisanju dnevnika namerava razbiti koalicijo s CDU in se predstaviti kot samostojna stranka na celotnem državnem ozemlju.
Konservativno in desničarsko nemško javno mnenje pa obtožuje pisatelja Rolfa Hochhutha, ki je razkril Filbingerjevo nacistično preteklost, da je po nepotrebnem raz-
PREDSEDNIK TITO OB SMRTI PAVLA VI.:

.Zagrizen borec za mir in razumevanje na svetu“
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal vatikanskemu državnemu sekretarju kardinalu Jeanu Villotu naslednjo brzojavko:
„Z velikim obžalovanjem smo sprejeli novico o nenadni smrti njegove svetosti, papeža Pavla VI. Papež Pavel VI. je bil zagrizen borec za mir in razumevanje med ljudmi in narodi ter vztrajen zagovornik miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi. Njegova vizija sveta brez vojn, sveta brez rasne, nacionalne in drugih oblik diskriminacije, v katerem bi s pospešenim tempom premagovali problem lakote in nerazvitosti, je pomenila veliko podporo prizadevanjem mednarod-
ne skupnosti za nastanek no- no sožalje.“
vih in pravičnejših odnosov med narodi. Vedno smo visoko cenili aktiven prispevek in požrtvovalno prizadevanje papeža Pavia VI. za uresničitev teh plemenitih ciljev. Njegova smrt je za vse človeštvo nenadomestljiva izguba.
Papež Pavel VI. je kazal veliko razumevanja in si osebno prizadeval za pozitiven razvoj odnosov in uspešno sodelovanje med SFRJ in Vatikanom v interesu humanih ciljev, za katere se je vedno zavzemal. Prosim Vas, eminenca, sprejmite ob smrti njegove svetosti, s katero sem se imel čast osebno seznaniti in do katere sem gojil globoko spoštovanje, moje iskre-
buril duhove in tako „škodoval nemškemu narodnemu ponosu v korist antidemokratične ideologije“.
Veliko pozornost primeru Filbinger pa je posvečal tudi vzhodno-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Karavanški predor
Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju Milan Ribica in veleposlanik v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Georg Reisch sta zadnji petek izmenjala na Dunaju ratifikacijske instrumente sporazuma med SFRJ in Avstrijo o gradnji cestnega predora. skozi Karavanke. Sporazum je bil podpisan 15. septembra 1977 na Bledu, veljati pa bo začel 1. novembra 1978.
V Mokrinah je bila od 7. do 10. avgusta peta seja jugoslovansko-avstrijske komisije strokovnjakov za gradnjo predora skozi Karavanke. Jugoslovansko delegacijo je vodil član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Livij Jakomin. Na čelu avstrijske delegacije je bil svetnik v ministrstvu za zunanje zadeve Franz Bogen.
Delegaciji sta objavili sporočilo, v akterem je rečeno, da bodo že letos ustvarjeni vsi pogoji za projektiranje. Gradnja predora, ki bo povezoval Jesenice na jugoslovanski strani in Šentjakob na avstrijski, bi se lahko začela pozimi leta 1979.
'.•.•.•.•.•.‘.V.'.W.W.V.W.V.V.W.'
Aus dem Wilajet Kärnten
Graz hat den Kärntner Slowenen noch nie Recht gegeben, also mußte auch hier ein Ausweg gefunden werden, damit das Schaf ganz bleibe, der Wolf aber doch gesättigt werde. Und die Grazer Sofisten haben das Kunststück um so leichter zustandegebracht, als sie ja wußten, daß im Falle der Bestätigung der landesgerichtlichen Entscheidung ein weiterer Rekurs bei Vorliegen zweier gleichlautender unterinstanzlicher Entscheidungen gesetzlich unzulässig und daher nicht zu fürchten war.
So hat man denn zur Auslegung des sonnenklaren § 13 der allg. Ger. Ordg. aus dem Jahre 1781 den § 4 des Patentes über das Verfahren außer Streitsachen vom Jahre 1854 und den § 14 der (in Innerösterreich, wozu ja auch Kärnten gehört, nie in Kraft gestandenen) westgalizischen Gerichtsordnung vom Jahre 1796 herbeigezerrt und der „landesüblichen“ Sprache des § 13 die „im Lande bei Gericht übliche Sprache“ des § 4 u. „eine der bei Gericht üblichen Sprachen“ der westgal. G. O. gegenübergestellt, um daraus mittels eines logischen Saltomortales den Schluß zu ziehen, daß „landesüblich“ gleich „gerichtsüblich“ sei, als gerichtsüblich aber nur jene landesübliche Sprache anzusehen sei, „die nach der bisherigen Übung bei dem betreffenden Gericht als Gerichtssprache in Gebrauch steht u. als solche anerkannt ist“. (Vergleiche dazu die oben S. 94 zitierte Sprachenverordnung vom 29. Oktober 1850 Z. 14553, welche die slow. Sprache ausdrücklich als Gerichtssprache anerkennt!) Auf der also geschaffenen Grundlage hat man dann weiter geschlossen: „Ist aber die Übung bei Gericht das entscheidende, so entscheidet diese Übung nicht nur darüber, ob eine Sprache überhaupt, sondern auch darüber, in welchem Umfang und unter welchen Voraus-
setzungen sie bei Gericht zuzulassen sei. Da nun das Rekursgericht (Graz) über den Sprachengebrauch bei den Gerichten Kärntens, insbesondere bei dem Landesgericht Klagenfurt, nicht so genau unterrichtet ist, daß es eine Entscheidung auf Grund eigener Kenntnis hätte fällen können, so wurde dem Landesgericht in Klagenfurt nach § 526 C. P. O. Bericht abgefordert. Dieser Bericht besagt, soweit es für die zu entscheidende Frage in Betracht kommt.“ Bei Streitverhandlungen werden slowenische Vorträge der Parteienvertreter nur dann zugelassen, wenn sämtliche am Rechtsstreit beteiligten und anwesenden Personen, daher auch der Vertreter des anderen Streitteiles, der slowenischen Schriftsprache, deren sich slowenische Parteienvertreter in den Vorträgen und den Schriftsätzen bedienen, soweit mächtig sind, daß sie den Vorträgen folgen können. (Und wie wird das im Falle der Bestreitung festgestellt?? Der Senat entscheidet ohne weitere Erhebungen auf Grund der bloßen, wenn auch bestrittenen Erklärung des deutschen Vertreters. Anm. d. Verf.) Protokolle werden bei Streitverhandlungen in slowenischer Sprache nicht aufgenommen. An obigen Grundsätzen hält das Landesgericht seit Jahren fest.“ Bei der Streitverhandlung am 2. Mai 1906 hat als Prozeßbevollmächtigter des Beklagten der Advokat dr. Max Mitteregger interveniert, der der slowenischen Sprache nicht mächtig ist; es hat also vollkommen der bisherigen Übung und somit dem Gesetze entsprochen, wenn das Landesgericht Klagenfurt die Durchführung der Verhandlung in deutscher Sprache verordnete.“
So das Oberlandesgericht, welches damit den Beweis erbracht hat, daß den josefinischen Gesetzgebern von 1781 bereits die Schwentner’sche Sprachenformel vorgeschwebt hat, nur daß es ihnen an der nötigen Prägnanz des Aus-
druckes gefehlt hat, was umso fataler ist, als zu jener Zeit bekanntlich die Gesetze nicht im wüsten Trubel parlamentarischer Tätigkeit, sondern in jahre- u. jahrzehntelangen Beratungen der hervorragendsten Rechtslehrer zustande kamen. Doch können sich die Verfasser sowohl der allg-Ger. Ordg. als auch des Patentes von 1854 und der westgal. G. Ordg. damit trösten, daß auch der Schwentner’sche Senat und ihm nachfolgend das Oberlandesgericht Graz seine epochale Formel zur Ausmerzung der landesüblichen slowenischen Sprache aus dem Gerichtsgebrauch erst am 21. Jänner 1905 und bzw. das Oberlandesgericht erst im Jahre 1906 entdeckt haben!
Wenn der oben wiedergegebene, vom Landesgericht Klagenfurt im Jahre 1906 an das Oberlandesgericht erstattete Bericht deklariert, daß an dieser Schwentner’schen Formel bereits seit Jahren festgehalten wird, so braucht dem gegenüber nur auf das Geburtsdatum derselben (21/1 1905) verwiesen zu werden, um die Verläßlichkeit dieser Berichterstattung zu karakterisieren. Auf diese Diskrepanz zwischen dem Bericht und der durch Vernehmung von Zeugen und Aushebung von Akten aus der Registratur des Landesgerichtes jederzeit feststellbaren Wahrheit wurde übrigens bereits im „Slovenski Pravnik“ vom Jahre 1907, Jahrg. XXIII. Nr. 7 verwiesen.
Auch das „Vaterland“ hat sich veranlaßt gesehen, io einem „Gesetzesinterpretationen“ betitelten Artikel vom 13. 2. 1907 gegen die neue Sprachenpraxis Stellung zü nehmen und seine interessanten Ausführungen mit den Worten zu schließen: „Die Justizfunktionäre können auch ihre Politik haben, sie mögen aber als Politiker bestrebt sein, die ewigen, heiligen Prinzipien des Rechtes zu wahren und auszugestalten.“	(Dalje prihodnjič)
Ob štiridesetletnici mučeniške smrti Vinka Poljanca,
prve žrtve nacističnega nasilja nad
koroškimi Slovenci
PRVA ŽRTEV NACISTIČNEGA NASILJA MED KOROŠKIMI SLOVENCI JE POSTAL 12. MARCA 1938 NA PLIBERŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI VINKO POLJANEC, ŽUPNIK V ŠKOCIJANU V PODJUNI IN BIVŠI DEŽELNI POSLANEC. BIL JE NAMENJEN, DA PREBIJE DNEVE NACISTIČNEGA PREKUCA V AVSTRIJI V SVOJI RODNI ŠTAJERSKI VASI. OBDOLŽILI SO GA PREKRŠKA ZOPER DEVIZNE PREDPISE IN GA ODGNALI V CELOVŠKE GESTAPOVSKE ZAPORE. KO SE JE KONEC MA-
JA 1938 OGLASIL V PROSTORIH SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V MOHORJEVI HIŠI V CELOVCU, JE BIL ŽE SMRTI ZAPISAN. VRNIL SE JE V ŠKO-CIJAN, OSLABLJEN IN BOLAN. TRI MESECE JE HIRAL IN 25. AVGUSTA 1938 UMRL ZA POSLEDICAMI BOLEZNI, KI SO MU JO POVZROČILI ZLOGLASNI GESTAPOVSKI ZAPORI.
ZA NAS KOROŠKE SLOVENCE JE VINKO POLJANEC LIK ORJAKA, TAKO TELESNO KOT DUŠEVNO. BIL JE MED PRVIMI MOŽMI, KI SO PO PLEBIS-
CITU 1920 POMAGALI OBNOVITI POLITIČNO DRUŠTVO IN KULTURNO DEJAVNOST. SPOMINJAMO SE ŠE NJEGOVEGA PRVEGA POLITIČNEGA ZBOROVANJA PRI KANONARJU NA ILOVJU PRI KOTMARI VASI, KI SO GA SCHUMYJEVI PRISTAŠI POSKUŠALI RAZBITI. SPOMINJAMO SE ŠE IGRE PRI RU-ŠU V MALI VASI PRI ŠKOCIJANU, KO SO NAPADLI NAHUJSKANI RAZGRAJAČI ŽUPNIKA VINKA POLJANCA IN MU ZLOMILI ROKO.
Večna mu slava!
Župnik Vinko Poljanec je bil duhovnik in kmet, ki je s koso na polju in za oralom na njivi sam obdeloval zemljo. V času župnikovanja v Škocijanu mu je bil dolga leta dekan dobrlova-ški prošt Matija Randl (1847— 1927), ki je bil za časa koroškega plebiscita generalni vikar za plebiscitno ozemlje.
Poljanca pa niso čislali in spoštovali samo koroški Slovenci, visoko so ga cenili tudi letoviščarji, ki so iskali ob Klo-
pinjskem jezeru oddiha. Želeli so razgovore z razgledanim ško-cijanskim župnikom. Vabili so ga na Dunaj in tem vabilom se je on ponovno odzval.
Rodil se je 26. marca 1876 v Šenturbanu pri Ptuju. V gimnazijo je hodil v Ptuju in Celju. 19. julija 1900 je bil v Celovcu, kjer je študiral bogoslovje, po-
svečen v mašnika. Novo mašo je pel — odličen pevec — v svoji rojstni Štajerski vasi. Nato je bil eno leto kaplan v Ko-
tarčah (Guttaring), od leta 1901 do 1903 pa kaplan v Škocijanu, kjer so ga vsi zaradi njegovega veselega značaja ter neumorne verske in narodne zavzetosti močno vzljubili. Župnik mu je bil takrat Alojz Ledvinka. Od leta 1903 do 1908 je bil provi-zor in nato župnik v Šentjurju na Vinogradih; tam je tudi soupravljal šmarješko župnijo. Ko je 25. avgusta 1908 umrl škoci-janski župnik Anton Mikuluš, je postal Vinko Poljanec na izrecno željo Škocijanarjev njegov naslednik. Na dan točno 30 let, do svoje mučeniške smrti 25. avgusta 1938, je oskrboval ško-cijansko župnijo.
Župnik Vinko Poljanec je bil vnet duhovnik; veliko je pripomogel, da so v tinjski proštiji ustanovili Dom duhovnih vaj. Redno je tudi podpiral Narodno šolo v Šentrupertu pri Velikovcu. Bil je vzoren, razgledan in napreden kmet. Leta 1932 so ga koroški Slovenci izvolili kot zastopnika v koroško Kmetijsko zbornico. Pri takratnih prvih volitvah so koroški Slovenci izvolili kar štiri svoje zastopnike v Kmetijsko zbornico; slovenska frakcija je bila najmočnejša na južnem Koroškem
Kot neumoren in neustrašen borec za pravice koroških
Slovencev je bil več let dežel-nozborski poslanec. Leta 1932 je vodil sila uspešno turnejo koroških pevskih zborov — bila je prva po letu 1920 — po Sloveniji.
Iskreno prijateljstvo ga je vezalo z duhovnikom in pisateljem Ksaverjem Meškom, rojakom iz Slovenskih goric. Meško, ki je postal sam tudi telesna žrtev preganjanj v plebiscitni dobi, ga je ovekovečil kot Poljančevega Cencka v knjigi Mladim srcem. Znana je namreč gostoljubnost pokojnega župnika Vinka Poljanca, ki je vedno rad in izdatno podpiral slovenske študente, tako gmotno kot z nasveti.
29. avgusta, bil je ponedeljek, ga je slovenski koroški narod pospremil na pokopališče v Škocijanu. Že sama udeležba pri pogrebu dokazuje spoštovanje, ki so ga izkazovali in izkazali koroški Slovenci svoji prvi žrtvi nacizma. Skoraj 3000 pogrebcev, med njimi čez 80 duhovnikov, iz vseh delov slovenske Koroške,
iz Podjune, Roža in z Zilje, se je zgrnilo okoli njegove krste.
Zraven župnika Vinka Poljanca, ob južnem zidu cerkve, čaka dan vstajenja kaplan Anton Kutej (1909—1941), ki so ga uničili nacisti v kacetu Dachau.
Naslednik kot škocijanski župnik je bil Jožef Koglek — umrl je 27. julija lani —, ki je skozi 39 let vestno in zvesto nadaljeval delo pokojnega prednika-mučenca in si postavil spomenik s Farnim domom v Škocijanu. Spomin na prvo žrtev nacizma med koroškimi Slovenci goji tudi Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec v Škocijanu.
Vsem, ki so kdajkoli stali v globokem spoštovanju ob grobu župnika Vinka Poljanca, se je vtisnil kot opomin globoko v spomin nagrobni napis:
Bil je skrben dušni pastir; značaj kakor čisto zlato; božje ljubezni nositelj; družinam pravi prijatelj; mladim pravi voditelj.
Večna mu slava!
Ob 30-letnici našega tednika prirejamo
v nedeljo, 10. septembra 1978,
v Globasnici v šotoru PRAZNIK
m

NASTOPALI BODO ZNANI ZBORI, TAMBURAŠKE SKUPINE, FOLKLORNE SKUPINE TER ANSAMBLI IZ KOROŠKE, DUNAJA, SLOVENIJE, HRVAŠKE IN ITALIJE.
Prireditev bo ves dan
7. septembra bo izšla jubilejna številka NT
AJgž - P&d^unci- - žitfa
SELE
#	Pred 50 in več leti, ko si mogel priti v Sele le peš po slabi gorski poti, so prihajali v Sele le hribolazci, ki so si ogledovali strme stene Košute, ali so se podali na Obir, da uživajo lep razgled po Koroški in še dalje. Sedaj pa prihajajo izletniki po lepo zgrajeni in večkrat še izboljšani cesti uživat krasoto gorske narave. Tako n. pr. je duhovnika s Tomurja na Štajerskem posebno zanimala nova cerkev. Lepo število romarjev iz Zveč nad Celjem s svojim župnikom je na romanju po Koroški poromalo tudi v Sele in v cerkvi s krepkim petjem dalo duška verskemu navdušenju. Romarji iz šentpetrske fare in Sv. Križa v Ljubljani so pod vodstvom svojih župnikov 4. julija v dveh avtobusih obiskali Gospo Sveto, Krko, Tinje, novo cerkev v Šentprimožu in končno še Sele. Poleg drugih obiskov naj omenimo še ameriško slovensko mladino, ki uživa počitnice na Koroškem in je prišla med nas v nedeljo, 6. avgusta. Po prisrčni družabnosti s petjem in plesom so nadaljevali pot v Šentjakob, kjer so si ogledali Miklovo Zalo.
BiLČOVS
#	V teku zadnjih tednov so nas razžalostili trije smrtni primeri. V vasi Sodraževa je preminila mati, pd. Ivovnica. Družina Ploner se je priselila iz zgornje Zilje. Po rodu nemškega pokolenja, je v vojni nasprotovala krutemu Hitlerjevemu režimu, zato je mož prišel v Dachau, kjer je tudi umrl. Njegova žena pa je doživela 83 let. Dolga leta je bolehala, končno pa jo je rešila smrt težav življenja.
V Sodraževi pa je umrla tudi vdova Alojzija Štingler, ki je s svojima sinovoma živela v soseščini umrle Ivovnice. Oba pogreba sta bila v Bilčovsu, udeležilo pa se jih je mnogo žalnih gostov.
Tretji smrtni slučaj pa je zadel Franca Jesenka, ki je stanoval v Muškavi, kjer si je okoli leta 1940 postavil dom. V nedeljo, 6. avgusta, smo ga ob veliki udeležbi izročili materi zemlji. Domači pevci so mu na zadnji poti zapeli vrsto žalnih pesmi.
Vsem prizadetim izreka NT iskreno sožalje!
LIBUČE
#	Kot izgleda, so domačini iz Libuč ter okolice „profesionalni“ romarji: pred kratkim smo poročali, da so poromali na Višarje, komaj en teden pozneje pa se je skupina romarjev peljala s Sienčnikovim avtobusom na Brezje. Kot pri prejšnjih romanjih, so bili romarji tudi tokrat zelo zadovoljni, za kar gre zahvala predvsem šoferju ter marljivemu organizatorju Franciju Lien-hardu.
KOTMARA VAS
#	Tomaž Koban, Šmon v Šent-kandolfu, naš občinski odbornik v kotmirški občini, je obhajal te dni svojo 75-letnico. Vse svoje življenje je bil vnet za narodno, prosvetno in zadružno delo. K številnim čestitkam se pridružujeta NSKS in uredništvo NT!
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Važen večer slovenskih pesmi in plesov
Razvoj turizma na Koroškem pomeni za Slovence mnogo dobrega, pa tudi negativnega: saj prevladuje v marsikaterih naših družinah nemški jezik kot jezik (sicer zaželenega) gosta. Ta razmah tujskega prometa pomeni zlasti za naša kulturna društva posebno nalogo: s kulturnimi prireditvami v turističnih centrih se hočemo predstaviti gostu kot narodna skupnost z bogato kulturno tradicijo in s slovensko pesmijo graditi most prijateljstva med pripadniki različnih narodnosti.
Eno takih društev, ki že leta vabijo goste na taka kulturna srečanja, je Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ na Kostanjah, ki je zadnjo nedeljo priredilo večer slovenskih pesmi in plesov v Kulturnem domu v Vrbi. Društveni predsednik Janez Lesjak je z veseljem pozdravil domačine in go-
KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU
še sprejema dekleta za šolsko leto 1978/79
@ Na šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih
@ Ta šola veija tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik)
Mnoga dekleta se po enem letu v tej šoli odločajo za razne poklice: za otroške vrtnarice, za bolničarke, za kuharice, frizerke, prodajalke idr.
Šola v Št. Rupertu jim nudi vsestransko dobro izhodiščno podlago za nadaljnje izobraževanje kot za življenje sploh.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: Klosterweg 2, 9100 Velikovec, tel.: 0 42 32 - 796
ZA TISKOVNI SKLAD
SO DAROVALI:
Danijel Erlach,
San	Frančiško	300.—
Martin	Rekar, Klopce	200.—
Michael Schweiger	100.—
Janko Ogris	100.—
J. V., Hodiše	100.—
P. Č.	100.—
Zofija Wedenig	100.—
Jože Urank, Encelna vas 100.— Ursula	Kropfitsch	100.—
Fritz Matevž, Drobole	50.—
Marija	Wigoschnig, Žihpolje 50.—
Martin	Miki, Radiše	50.—
N. N.,	Gradec	50.—
Janko	Ojcl, Borovlje	30.—
ste ter predstavil nastopajoče skupine: mešani pevski zbor „Podjuna“ pod vodstvom O. Wutteja, folklorno skupino KPD Globasnica, ki jo vodi Hema Hudi ter tambura-ški zbor iz Loč z dirigentko Eriko Wrolich. Pevci so predstavili s skrbno izbranim programom našo pevsko kulturo in v poklon zlasti gostom zapeli tudi nemško koroško narodno, kar je bilo posebno prisrčno sprejeto. Mlada folklorna skupina iz Globasnice pa je brez-
■V
Zegnanje v
V nedeljo, 13. avgusta, je naš gospod župnik Messner iz Železne Kaple povabil na šentlenarško žegnanje. Čeprav je še zjutraj malo deževalo, se je velika množica domačinov in tujcev odzvala vabilu gospoda župnika. Peljali smo se v Belo in dospeli do mosta, ki je samo za tale dan odprt, od tam pa takoj po zelo lepi cesti v gozdu (približno 10 km) do Šent-lenarta. Nekateri so že pri kapelici parkirali svoje avtomobile in po stari navadi nekaj metrov romali k cerkvici. Čim bliže smo prišli k cerkvici, tem bolj so pokali streli možnarjev, dišale kuhane klobase in pečeni čevapčiči. Po nekaj minutah oddiha se je začela sv. maša. Med mašo je pel mešani pevski zbor „Zarja“ pod vodstvom Jožka WRULICHA. Po sv. maši je bilo pranganje okoli cerkvice, kjer so bili postavljeni oltarčki, okrašeni z brezami. Po pranganju smo šli v cerkvico in zapeli sv. Lenartu zahvalno pesem „Hvala večnemu Bogu“. Hvala pa naj tudi velja gospodom čehmoštrom, to so Weidl-nov oče, Miha Ošina s!., Lorene, pd. Knolič in Šopar, ki so s svojimi družinami pripravili pevcem bogato malico z domačim kruhom, kuhano šunko, s salamami in seveda z „nabulanim želodcem“, za na vrh pa so nam še dali domače krape. K malici pa spada tudi nekaj mokrega. Weidlnov oče jo je takoj pogruntal in pridno kelna-
Župnija za Slovence v Miinchnu in na južnem Bavarskem išče dekle, ki bi prevzela na župniji mesto župnijske pomočnice. Nastop službe 1. septembra 1978. Delovne pogoje in ostalo zveste na Dušno-pastirskem uradu v Celovcu.
dvomno znala navdušiti vsakega gledalca, saj to skupino lahko štejemo med najboljše koroške folklorne skupine. Nič manj uspešen je bil tudi nastop tamburašev iz Loč.
Navdušeni in dolgotrajni aplavz obiskovalcev je bil na eni strani priznanje nastopajočim, na drugi strani pa tudi pobuda domačemu društvu, da bi organiziralo med sezono še več podobnih prireditev.	h. s.
v
Senflenartu
ril“; po nekaj požirkih smo pa še nekaj primernih zapeli.
Vsem tistim, ki še niso bili pri Šentlenartu: drugo leto se vidimo, splača se obhajati z nami to žegnanje. Če imate doma tujce, jih pripeljite s seboj, da vidijo del naše stare navade, katero gojijo ka-pelški čehmoštri z gospodom župnikom.
Tudi verniki in misijonski prijatelji s Koroške so vabljeni na BARAGOVO SLAVJE v Trebnjem (med Ljubljano in Zagrebom) v nedeljo, 20. avgusta 1978.
Spored:
9 ob 9. uri slovesno somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov ® odkritje Baragovega spomenika (veliki kip škofa Baraga je izdelal akademski kipar, prof. France Gorše)
® vso slovesnost bo spremljalo petje cerkvenih pevskih zborov (okoli 300 pevcev) ter nastopi mladine v narodnih nošah.
SELE-KOT
® Nedavno je društvo SRD „Herman Velik“ priredilo pri šoli (na prostem) svoje drugo srečanje oktetov, posvečeno pokojnemu kulturnemu delavcu, učitelju in županu Hermanu Veliku, katerega je smrt tako mladega iztrgala iz naše srede. Sodelovali so okteti iz Šentjerneja na Dolenjskem, Sodražice, dekliški oktet iz Sel ter ženski oktet iz Obirskega, kot povezovalec pa je nastopil Valentin Polanšek. Nastopajoči ansambli so izvajali izredno pester in zanimiv spored ter zapeli poleg slovenskih umetnih in narodnih pesmi tudi pesmi drugih narodov.
;aq
Na 27. Celovškem velesejmu si lahko ogledate med drugim dve zelo zanimivi razstavi znanih koroških firm DDK ter KELAG. Zastopnika DDK dr. Rautzenberg in dr. Dicht! (slika zgoraj) sta predstavila na nedavni tiskovni konferenci elektrarni ne, ki jih nameravajo v bodoče zgraditi t predvsem v Zgornji Dravski dolini. S tem * v zvezi sta se tudi predvsem obrnila proti številnim trditvam, da elektrarne opusto-šijo naravo; vrhu tega so zastopniki DDK močno propagirali jedrsko elektrarno v Zwentendorfu oziroma se izrekli za čimprejšnji pogon te elektrarne.
Tudi razstava KELAG je prikazala marsikaj novega: med drugim najnovejše naprave za nadzorovanje oziroma alarmiranje. V času, ko razburkajo razni atentati ipd. marsikatere valove, so varnostne naprave gotovo aktualne. Na spodnji sliki vidite eno izmed novih varnostnih naprav za letala, ki jo hočejo pozneje uporabljati na celovškem letališču.
KOROŠKI VEČER Prireditelj: Občina Globasnica Kraj: gostišče Juena pri Globasnici Čas: petek, 18. 8. 1978, ob 20. uri
Nastopajo:
Moški zbor „Franc Leder-Le-sičjak“
SRD „Edinost“ iz Štebna Mešani zbor „Peca“ iz Globasnice
Folklorna skupina iz Globasnice in ansambel „Veseli trio“
IZLET NA HOCHSTADL Prireditelj: SRD v Celovcu Kraj: zbirališče in odhod ob 12. uri iz Šentjakoba v Rožu (pred posojilnico)
Čas: sobota, 19. 8. 1978 in nedelja, 20. 8. 1978
SPD “Zvezda“ v Hodišah vabi na
POLETNO NOČ
v petek, 18.avgusta 1978 ob 20. uri pri ĆIMŽARJU v Dvorcu Nastopa tamburaški ansambel iz Hodiš
Za ples igrajo ‘The Spiders“
Krajevno združenje ZSM
Železna Kapla
vabi na nastop ansambla
PEPEL IN KRI s solisti
ter DOMAČIH INTERPRETOV
v soboto, 19. 8. 1978, ob 19.30 v Železni Kapli
pred hotelom „Obir“, v šotoru Po koncertu igra ansambel za ples! Geslo prireditve se glasi:
ENAKOPRAVNOST —
MOST PRIJATELJSTVA!
VEČER SLOVENSKE PESMI
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Kraj: gostilna Hojnik v Mokrijah Čas: sobota, 26. 8. 1978, ob 20. uri
Nastopajo:
Mešani zbor SPD „Srce“ iz Dobrle vasi
Moški zbor „Franc Leder-Le-sičjak“ iz Štebna in Katarinski fantje.
SAMORASTNIKI
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Kraj: na prostem (v bližini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni Čas: sobota, 26. 8. 1978, ob 19.30 in nedelja, 27. 8. 1978, ob 19.30 Ob slabem vremenu bo predstava teden dni pozneje (sobota, 2. 9. 1978, ob 19.30)
SPD „ROŽ“ V ŠENTJAKOBU V ROŽU
vabi na
POLETNO NOČ v soboto, 19. avgusta 1978, ob 20. uri v šotoru za občino v Šentjakobu v Rožu. Igra: ansambel „Štirje Kovači“
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Og^Lalufte,
a mu e m lislal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüBU!
Kdaj igrajo naša moštva
19.	avgusta 1978:
SAK I — Tinje (16.45)
SAK 21 — Tinje 21 (15.00)
20.	avgusta 1978:
SAK mladinci — Podkrnos mladinci (10.00)
Trdnja vas I — Sele I Trdnja vas 21 — Sele 21
27. avgusta 1978:
Vrba ml. — SAK ml.
Sele I — Pokrče I Sele 21 — Pokrče 21
3. septembra 1978:
SAK I — M. Rojach I SAK 21 — M. Rojach 21 SAK ml. — Kotmara vas ml.
HSV I — Sele I Tholica 21 — Sele 21
10. septembra 1978:
Podkrnos I — SAK I Podkrnos 21 — SAK 21 ASK ml. — SAK ml.
Sele I — Ulrichsberg I Sele 21 — Ulrichsberg 21
17. septembra 1978:
SAK I — Šentpavel I SAK 21 — Šentpavel 21 SAK ml. — Poreče ml.
Bilčovs I — Sele I Bilčovs 21 — Sele 21
24. septembra 1978:
St. Michael/L. I — SAK I St. Michael/L. 21 — SAK 21 Ulrichsberg ml. — SAK ml.
Sele I — Neca I Sele 21 — Neca 21
1. oktobra 1978:
SAK I — Sentštefan SAK 21 — Sentštefan 21 SAK ml. — HSV ml.
Sele I — Donau I Sele 21 — Donau 21
8- oktobra 1978:
Klopinj I — SAK I Klopinj 21 — SAK 21 Silčovs ml. — SAK ml.
Kriva Vrba I — Sele I Kriva Vrba 21 — Sele 21
15. oktobra 1978:
SAK | — Frantschach I SAK 21 — Frantschach 21 Sak ml. — Wölfnitz ml.
smarjeta I — Sele I Smarjeta 21 — Sele 21
^2. oktobra 1978:
Šmihel l — SAK I Šmihel 21 — SAK 21
Sak rnl. — ASV ml.
Sele | _ Škofji dvor I
29. oktobra 1978:
8AK I — Železna Kapla I SAK 21 — Železna Kapla 21
Vetrinj ml. — SAK ml.
Bistrica I — Sele I
Škofiče 21 — Sele 21
to:
S- novembra 1978:
8AK ml. — Moosburg ml.
1; VIGREDNO KOLO:
Tinje | _ SAK I Tinje 21 — SAK 21
Sele | — Trdnja vas I Sele 21 — Trdnja vas 21
12. novembra 1978:
2relec ml. — SAK ml.
19. novembra 1978:
T VIGREDNO KOLO:
Podkrnos ml. — SAK ml.
POZOR! SAK igra spet na Košatovem igrišču v Celovcu. Krepko stavljene tekme pomedlo, da igra SAK v Celovcu, p®1® pa na domačem igrišču!
27. Celovški velesejem - z evropskim formatom
K otvoritvi so se zadnjo soboto zbrale v velesejmski kongresni dvorani tako rekoč vse vidnejše osebnosti Koroške, iz dunajske centrale pa sta bila navzoča poljedelski minister, dipl. inž. Haiden, ki je po svojem nagovoru otvoril velesejem, in državni tajnik Albin Schober v istem ministrstvu, kar so navzoči vzeli z začudenjem na znanje. Med diplomatskimi zastopniki je bilo opaziti člane držav od Čila in Paname preko vse Evrope, deloma Afrike in tja do Malajzije in Ljudske republike Kitajske. Gospodarstveniki so bili posebno zadovoljni, da se je udeležil velesejma poljedelski minister Ertl iz Nemške zvezne republike.
Po pozdravnem nagovoru vele-sejmskega predsednika Dermutha je predsednik koroške Trgovinske in obrtne zbornice Baurecht nanizal v svojem strokovnem predavanju nekaj najbolj aktualnih misli o gospodarskem položaju na Koroškem in v ostali Avstriji. Da bo čim manj brezposelnosti in čim več napredka na vseh področjih gospodarstva, je potrebno, da vsi — tako podjetniki oziroma deloda-
jalci kot tudi delojemalci — zastavimo vse svoje sile, da to dosežemo. Na eni in na drugi strani je potrebno ravnati z razumom, zmernostjo in pridnostjo ter z medsebojnim sporazumevanjem brez vsakršnih ostrih političnih predsodkov. Le tako bo možno gospodarski položaj ohraniti vsaj približno na dosedanji ravni.
Za njim je udeležence pozdravil v imenu deželne prestolnice župan dvorni svetnik Guggenber-ger in zaželel velesejmu dober uspeh.
Tudi deželni glavar Wagner je v svojem govoru orisal gospodarski položaj dežele in poudaril potrebo strukturne preureditve ter večje gibljivosti na delovnem trgu ob istočasnem odstopu od politične polemike. Na ta način bo zagotovljena tudi večja zaposelnost — torej manj brezposelnih.
V naslednjih dneh je obiskalo velesejem več gospodarskih oziroma lesno-gozdarskih zastopstev iz inozemstva. Naj omenimo le dve najvažnejši: delegacijo Sovjetske zveze pod vodstvom podpredsednika V/O Exportles iz Moskve Igor-
ja lljina, ki je hotel osebno predstaviti dogotovljeno stanovanjsko hišo „Taiga“; dalje delegacijo Ljudske republike Kitajske, sesto-ječo iz 16 vodilnih gozdarskih strokovnjakov, ki jo je vodil namestnik ministra za poljedelstvo in gozdarstvo Lu Yu-tschuan; navzoč je bil tudi ravnatelj državnih gozdarskih
posestev Liu Kun. Vsi člani so se posebno zanimali za najnovejše in praktične naprave, aparate in stroje za pogozdovanje, čiščenje gozdov, spravljanje in nakladanje lesa ter prevoz. Ob koncu so izrazili vodstvu velesejma veliko priznanje za tako izčrpen prikaz najno-vejšeh gozdno-gospodarske tehnike. Poleg teh dveh bodo obiskala velesejem še nekatera druga gozdarska zastopstva.
Živalski vrt v Rožeku
Staremu svetu v Evropi je zrasel čas tako čez obraz kot raste mah po skalovju. Preden smo se zavedali dejanskega stanja, so zazidali pokrajino z ogromnimi stavbami, jo presekali z mnogimi cestami na drobne kose, prečrtali najlepše pokrajine s premočrtnimi železnicami, jih zasmradili s tovarnami. Nisem proti industrializaciji, proti izboljšanju prevoznih sredstev in zbliževanju mest in celo kontinentov, sem pa za to, da se ob vsem tem tudi nakažejo slabe strani tega razvoja. Brez dvoma se morajo podpreti tudi stremljenja, ki skušajo ohraniti vsaj v majhnem ob-
ŽELEZNA KAPLA
-r)z (lonuieih Urajeo,
@ Začetek julija je domače prosvetno društvo „Zarja“ priredilo že tradicionalno poletno noč. Ta prireditev ne privabi samo številnih domačinov, temveč tudi vrsto tujih gostov iz tujine, jim prikaže del domače kulture in jim olepša njihov dopust. Tudi letos je bilo za obiskovalce v slehernem oziru dobro poskrb’jeno, za ples pa je igral ansambel „Korali“ iz Kranja, ki je zabaval goste z ubranimi vižami do jutranjih ur.
LOČE
@ Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ v Ločah prireja v poletnem času vrsto kulturnih prireditev za turiste. Tako je društvo tudi zadnji petek organiziralo v Kulturnem domu v Ločah „Večer slovenske pesmi in folklore“. Poleg domačega moškega zbora, ki ga vodi Šimej Triesnig in mladega tamburaškega ansambla (vodi Erika Wrolich), je društvo povabilo tudi folklorno skupino SPD „Zarja“ iz Železne Kaple (vodi Franci Sadolšek) in sestri Velik
iz Sel, kot povezovalca pa ravnatelja dr. Reginalda Vospernika.
Uvodoma je goste — v prvi vrsti številne turiste — pozdravil predsednik društva Janez Miki. Ta prireditev je bila namenjena predvsem turistom, da spoznajo drugi del koroške ku'ture, ki jo pač koroška javnost rada zamolči. Poleg gostov je prišlo zelo veliko naših rojakov. Prireditve se je udeležil tudi občinski zastopnik Kotier, ravnatelj Slovenskega informacijskega centra dipl. inž. Franc Kattnig in taj-n;k Krščanske kulturne zveze Nu-žej Tolmajer.
Predstava vseh nastopajočih skupin je naletela pri občinstvu, posebno še pri turistih, na veliko navdušenje.
SLOVENJI PLAJBERK —
BISTRICA PRI TRŽIČU
© „Sreča" v nesreči za boroveljskega slovenskega občinskega odbornika, Feliksa Wieserja st.: zadnjo nedeljo je imel v Bistrici pri Tržiču na magistralni cesti večjo prometno nesrečo, pri čemer je bil njegov avto totalno poškodo-
van. K sreči so bile telesne poškodbe manjše. Vsekakor želimo našemu občinskemu odborniku čim prejšnje okrevanje!
GLOBASNICA
@ Domače slovensko prosvetno društvo je zadnjo soboto priredilo že tradicionalno poletno noč, ki je bila v slehernem oziru zelo uspešna. V nabito polni Šoštarjevi dvorani so se domačini, pa tudi gosti iz tujine, zabavali ob prijetnih zvokih znanega ansambla „Fantje treh dolin“.
CELOVEC
@ Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav
NA SPOMINSKO SVEČANOST pri ALJAŽEVEM STOLPU
na vrhu Triglava
v soboto, 26. 8. 1978, ob 10. uri ter na
OSREDNJO PROSLAVO v RIBIČEVEM LAZU
z odkritjem spomenika prvim pri-stopnikom v nedeljo, 27. 8. 1978, ob 10. uri.
segu in v nekaterih krajih še malo nedotaknjene narave, kjer se človek more srečati z naravo.
Tak poskus predstavlja tudi živalski vrt v Rožeku v zgornjem Rožu, katerega obišče letno nad 70.000 ljubiteljev narave in živali. Medtem ko so v Afriki, v Združenih državah Amerike in v Iranu že pred leti ustvarili ogromne živalske vrtove, ki obsegajo nekaj milijonov hektarjev, se je Evropa zbudila prepozno iz spanja pravičnega.
V živalskem vrtu (v Avstriji še v Mautern, Altenfelden in Aurachu) v Rožeku more slediti človek skrivnostni želji, ki vidi v stiku z živalskim svetom pot do samega sebe. Tukaj more spoznavati življenje sovrstnika, ki je živel pred stotimi leti v docela naravnem odnosu do svetovnega stvarstva. Samo v 20. stol. je izumrlo nad 70 živalskih vrst zaradi človeške neumnosti in koristolovstva.
Rožeški živalski vrt obsega površino 30 ha ruševin starega ro-žeškega gradu. Medtem ko se poleti živali večinoma hranijo v naravi, jih morajo pozimi krmiti z umetnimi krmili. 2 osebi čuvata živali, ki so zbrane v 3 km dolgem zidovju. 450 živali razveseljuje obiskovalca, ki ima dostop od 1. aprila do 3. novembra od 9. ure do sončnega zahoda.
Obisk priporočam.	F. K.
Rema odeoved ...
(Nadaljevanje z 2. strani)
evropski tisk, ki poudarja, da je v ZRN še mnogo ljudi, ki zaseda važna in odgovorna politična mesta, ki so nekoč sodelovali z nacizmom in v tem okviru navaja nekatere primere vidnih osebnosti, kot bivši predsednik republike Liibke in zvezni kancler Kiesinger, ki sta se kljub svoji dokazani nacistični preteklosti, povzpela na tako važna položaja.
KONSUM
AUF DER KLAGENFURTER HESSE 1978
Bitte besuchen Sie unsere M O B E LS C H A U
MESSE-Tiefpreisangebote:
in der Stadthalle - Gang 5
Schlafzimmer
„Aibling“
in schöner Eichenstruktur, mit Stürigem Hochschrank,
Doppelbett mit Oberbau, 2 Nachtkästchen u. Frisierkommode mit dreiteiligem Spiegel .... nur S
jugendzimmer
„Kathrin“
in Mahagonistruktur, mit cremefarbiger Front, Kleiderschrank, Sekretärschrank, Nachtkästchen und Liege....nur S
Doppelbettgarnitur
„Zürich“
mit Einzelauszug, In verschiedenen Farben .... nur S
TEILZAHLUNGEN MIT GARA-KUNDENKREDIT — Lieferung und Aufstellung bis 60 Kilometer sind kostenlos!
KONSUM-MESSESTAND
HALLE 16 (IM VERGNÜGUNGSPARK)
Wir bieten:
• SPEISEN: Gegrillte Hühner - Frankfurter - Krainer Bratwürste - Aufschnitte - Mehlspeisen u. a. m.
• GETRÄNKE: GÖC-Weinspezialitäten - CIRKEL-Kaffee -alkoholfreie und alkoholische Getränke aller Art in reicher Auswahl
WIR BITTEN UM IHREN GESCHÄTZTEN BESUCH
IVAN CANKAR
Nekoč sem videl, sam več ne vem kje, podobo sila debelega človeka, ki so se mu skozi ogromni, Strunoma napeti trebuh bahavo in žarko svetili zlati cekini. Iznenada pa se je v budnih mojih sanjah podoba tega človeka ošabno prevalila s platna in hodi zdaj živa z menoj po vseh potih in cestah, ne morem se je odkrižati, na vsakem pragu naletim nanjo, vidim jo povsod, kamorkoli namerim zbegani pogled. Ali samo trebuh je zmerom tak in tisti, obraz je vsak hip drugi; pravkar je bil koščen in star, koj nato je okrogel in mlad, prej je bil ozek, zdaj Je širok, davi čemeren, drevi prešeren, včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja je druga na vsak korak: gosposki škrici in groba ka-mižola, dolge hlače in kratko krilo, Žida, žamet, sukno, volna, bar-hant, kambrik in raševina. Trebuh pa ostane in cekini se svetijo v njem; zdi se mi celo, da slišim njih rahlo, tenko cingljanje.
Hodil sem kar tako po velikem, bogatem mestu in sem prišel na prostran trg, kjer so prodajali, kar je lepega in dobrega na svetu. Jeseni je bilo in silne skladovnice žlahtnega, blagodišečega sadja so se grmadile od kraja do kraja. Med šatori in grmadami, jerbasi in cajnami se je trlo in prerivalo na stotine ljudi. Za koši in kopicami jabolk, za tem zapeljivim, okroglim, belim in rdečim, rumenim in zla-tenkastim, vonjavim, sončnim bogastvom so visoko stolovale debele branjevke s širokimi, nabreklimi obrazi, izpodvezanimi, pisanimi rutami in rdečimi rokami.
Prišel sem tja in sem ugledal takoj brez števila svojih zvestih znancev, oživelih podob s cekinastimi trebuhi. Kupci in branjevci in tudi tisti, ki so le gola zijala prodajali, vsi brez razlike so nosili večja ali manjša zlata bremena pod popkom. Če je bil trebuh še tako skromen, vendarle je bil napet, prozoren in bleščeč; celo nekaj napol doraslih otrok v gosposkih oblačilih in nečimrno mežikajočih sem videl s takimi trebuhi, samo da cekini še niso bili tako veliki in svet-ložolti, temveč skoraj še nekoliko zelenkasti. Med vrišč in trušč, med smeh in prepir, med zmerjanje in brbljanje je segalo rahlo, tenko-zvonko cingljanje, ki se ni dalo preglasiti in ni utihnilo nikoli.
Prikazal pa se je na trgu, sam Bog vedi odkod, čisto majhen, dro-
Jabolko
ben, ves nebogljen otrok, ki je bil ljudem v pohujšanje in spotiko. Ni imel trebuha, nikar cekinov; pač pa je imel zelo veliko glavo, preveliko za ničevo telesce in za tenke noge. V tej glavi je bilo dvoje globokih, črnih, poželjivih oči in nad temi očmi sila visoko, strmo obokano čelo. In to visoko čelo ni bilo oderuško zadelano s kostjo in kožo, temveč komaj za silo zoper mraz in veter zastrto s prav tenkim, prozornim steklom, tako da so bile vse misli očite, kakor da bi jih nosil naprodaj. Potikal se je plaho med šatori in ljudmi, kakor da bi se rad kam stisnil, skril se vase, da bi ne bil nikomur v nadlego; ali kakor je bil majhen, skriti se ni mogel; marsikatero oko se je postrani ozrlo nanj: „Kaj pa ta paglavec brez trebuha in brez cekinov?“
Misli, ki so tesno slonele ob prozornem steklu njegovega čela in gledale poželjivo skozenj, so bile take:
IVAN CANKAR
„Sveta Mati božja, koliko lepih jabolk! Kam bi se človek obrnil, da bi se mu ne bleščalo? Kakor da bi v vsakem bil svetel cekin! Le eno samo da bi imel, da bi bilo čisto moje, da bi ga držal takole v roki, ga lahko brez skrbi pobožal! Zakaj ne zdrkne eno doli, prav tiho, naskrivaj, se ne zakotali prijazno k mojim nogam? Nakopičena so strmo za klaftro navisoko, pa se drže trdno, kakor da bi bila z žeb'ji prikovana drugo na drugo! Ti lepo jabolko tam, ti zrelo, rumeno, skoči v mojo dlan!“
Ker pa je bilo steklo tako tenko in prozorno, so vsi videli te očitne misli ter slišali, kako in kaj so se pogovarjale. Debela branjevka je zaklenketala s cekini v trebuhu in je zavpila nad pritlikavcem:
„Ti revščina lačna, tatinska, ali se mi ne spraviš koj odtod!“ Pritlikavec se je poniknil še nižje vase ter je smuknil med šatore in kopice. Misli pa so brez nehanja kljuvale in trkale na steklo.
„Le enkrat da bi ugriznil v to lepo jabolko, v tisto rumeno tam z bradavicami in mozolji, tako da bi se razcedil po ustih sladki medi Saj jih je toliko — kdo jih je štel?“
Za skladovnico jabolk je ščeper-no sedela ogromna branjevka, pred skladovnico je stala prav tako ogromna, gosposki oblečena ženska; obe sta tiščali debele pesti v boke, obe sta bili čisto podobni v obraz, ta zaripli in rdeči, obe sta kričali z enako cvilečim, hreščečim glasom.
Misli so kljuvale, pele so:
„Obedve sta slepi! Obedve sta gluhi! Saj jih je toliko — kdo jih je štel?“
Nikjer pa niso bila jabolka tako lepa, zrela, sočna in zapeljiva kakor tam; večja so bila od moške pesti in svetila so se kakor pozlačena. V omotici in blodnji se je dotaknil pritlikavec enega teh pozlačenih jabolk in že mu je kakor ponevedoma ostalo v dlani. Ker pa je bil pač pritlikavec, je bil iz-podmaknil najspodneje in tako je visoka grmada ropotoma zagrmela vase, žlahtna jabolka so se raz-
Spominjam se na svoje izbe s toliko prisrčnostjo, kakor na svoje prijateljice in ljubice. Na vas, ljubice, se spominjam zdaj, ko se poslavljam od poslednje. Komaj da si upam še pogledati na mizo, na stol, na stene; težko mi je srce, da se Bog usmili.
Jaz sem človek tiste stare sorte, na grudo prikovan, v dom zamaknjen. Kadar se kmet poslovi, mu je pri duši, da ga uklonjenega ženo žandarji skozi vas; ponižan je, brez moči in brez upanja. Rad bi se ozrl, rad bi vsaj še s pogledom pobožal svoj beli dom, pa ga je sram.
Na mnogotere duri sem potrkal, mnogotero ljubeznivih prijateljic je postiljalo popotniku. In na vsako posebej se spominjam s smehljajem in s pritajenim vzdihom. Zakaj več kakor prijateljica in več kakor sama ljubica je človeku gola stena, na katero je v samotnih urah pisal svoje tihe misli, tiste, ki jih drugače ni razodel nikomur.
Iz daljnje davnine me šepetaje pozdravljajo otroške sanje, prve bolesti, nerazločne, jecljajoče misli, zgodnja upanja, prezgodnja razočaranja. Siromašna izba je, kakor od solz oškropljena; toda srce bi se mi paralo od radosti in genotja, če bi zdaj prestopil njen prag. Vem, da so vse te gole, vlaž-
kotalila po tleh, da je bila sramota, ljudem pod noge, med ogrizke in olupke, v blato in prah.
Najpoprej se je ena sama beseda razlegla krikoma širom po trgu:
„Tat!“
Koj nato se jih je razleglo še tisoč, kakor da bi silna polena letela po zraku, nad šatori, jerbasi in cajnami; tisoč takih besed, da jih uho še ni slišalo in da jih pero ne more zapisati. Ah, ne polena — ogromni pljunki so bili, tako težki, da bi en sam ubil človeka. Ves se-manji, zaglušni trušč pa je mogočno preglasilo žvenketanje in cingljanje cekinov; prešerna in zmagovita je bila njih pesem.
Pritlikavec se je bil le enkrat prikazal visoko nad gnečo; držala ga je orjaška rdeča roka, zamahnila je v kolobarju z njim, nato je izginil, še jeknil ni. Uboge misli, sirote nebogljenke! Saj je bilo steklo tako tenko in nežno, zdrobila bi ga otroška pest, kaj šele tisoč podkovanih škornjev!
Šel sem po svojih potih nepotih; še od daleč sem slišal veselo pesem cekinov.
ne stene od vrha do tal popisane z gorečimi besedami, ki bi ostale, če se okruši ves omet, in ki bi jih ne izbrisalo niti živo apno. V za-črneli strop so strmele oči, ki so bile takrat še jasne in široko odprte, še neskaljene od spoznanja. Njih čisti pogled je še tam, svetal in neomadeževan kakor blagoslovljena svetinja. Besede šepečejo, že govore naglas, jokajo in vriskajo; vzdihe slišim, pod odejo pritajene, obraz vidim in na njem smehljaj, še rosen od komaj posušenih solz. Mladost je sloka in bela vstala od smrti, ovenčana z glorijo dolgih in strašnih dni, ki jim je bila mati.
Mlad študent je romal po svetu, od postaje do postaje. Malokatera teh postaj je bila vesela, malo je bilo sonca, še manj prijaznosti, ljubezni skoraj nič. Ali te mračne, zatohle izbe, vse polne strupa in trohnobe, kletev in solza, žive v spominu kakor sami blagoslovlje-ni hrami čiste radosti, prešernih sanj in brezkončnega upanja, če bi bile te stene oškropljene z gnusom in trpljenjem od vrha do tal, napisal sem bil nanje, kar je bilo najbolj skritega, najlepšega, najzvestejšega v mojem srcu; in to je ostalo. Kletev odnese veter, solza se posuši na trepalnicah; žlahtna (Dalje na 7. strani)
To ni kaka kraljica oziroma princesa iz neke lepe pravljice: na sliki vidite (baje) „najlepšo ženo sveta v letu 1978“, Margareto Gardiner (stara 18 let) iz Južne Afrike. Pravijo, da posebno ljubi solato. Vendar ima kot „najlepša žena“ toliko dela, da se lahko upravičeno vprašamo, če ima sploh časa za „svojo“ solato...
MOJE IZBE

DR. JAKOB ŠKET:	18
Miklova Zala
Petnajsto poglavje
Še tistega dne popoldne je došlo iz glavnega turškega tabora pri Beljaku povelje, naj se naša četa v gornji Rožni dolini hitro pomakne naprej. Združiti se ima z glavno vojsko v Podjunski dolini.
Zatorej se je v turškem šotorišču jelo takoj vse pripravljati na odhod. Prej pa se je še hotel poveljnik polastiti kristjanskega tabora pri cerkvi sv. Jakoba v Podgradu.
Zdaj ko je bilo Gradišče v njegovih rokah, je imel Turek več vojakov na razpolaganje. Z vso močjo se je odločil tedaj napasti dobro utrjeno cerkev. Toda vsak poizkus je bil zaman. Tudi tu so se naši vrli Rožanje tako krepko in hrabro branili, kakor na Gradišču.
Vendar pa jim jame upadati pogum, ko so izvedeli, da je prišlo močno zavarovano Gradišče sovražnikom v roke, in vsa njegova posadka pod meč ali v sužnost. Zatorej je bilo našim kmetom kaj po godu, ko jim turški poveljnik ponudi mir. Vsakemu kristjanu je obljubil prostost in življenje. Le svoje imetje, ves živež, hrano in druge dragocenosti naj prepuste mogočnemu zmagovalcu.
Pogoji so se sprejeli, pogodba sklenila. Ali kakor je
Turek teptal božje zapovedi in moril ljudi, kakor divjo zverino, tako je prelomil tudi to pogodbo.
Mirno dospevši v tabor, ni namreč prizanesel sovražnik kristjanom, temveč je dal vse pomoriti, kar mu je prišlo v pest. Kdor pa ni izdihnil duše pod njegovim bridkim mečem, je prišel v sužnost. Naposled so plenili vse imetje, oropali cerkev zlatnine in srebrnine, razdrli zidovje, vas pa požgali do tal.
Dan pozneje so Turki zapuščali Gradišče in Podgrad. V spomin so uničili vse, kar so našli, pa niso mogli odvesti in odnesti s seboj. Upepelili so vse vasi na daleč okrog in nebo je krvavo žarelo noč in dan. Tudi Svetne so požgali. Ali na občno začudenje sta ostali dve hiši po ognju nedotaknjeni, in sicer poslopji, kjer sta bivala Almira in Mirko, to je hiša Serajnikova in Tresoglavova.
Z bogatim plenom obloženi so se pomikali Turki dalje po Rožni dolini. Se seboj so peljali z Gradišča in iz Podgrada nad tristo ujetih kristjanov, žen in otrok, moških in deklet. Kdor pa je bil preslab, da ni mogel z njimi, tega so umorili brez usmiljenja, tako sivolase starčke, kakor majhne, nedolžne otročiče.
Na potu so puščali povsod očita znamenja svoje krvoločnosti in krutosti. Žito na polju so poteptali, vasi in hiše požigali, ljudi pa odvajali v sužnost.
V Podgorjah so hoteli cerkev Matere božje upepeliti. Ali glej čudo! Cerkev ni hotela goreti. Tedaj pa so Turki, raz-Ijučeni in razjarjeni, razsekali svete podobe in svetnike na oltarjih. In še nedavno so kazali tam ljudje na svetih podobah vsekana znamenja turške nečlovečnosti.
To je bila najhujša turška vojska, katero so doživeli nesrečni Slovenci na Koroškem. V kamen vsekane in na
papir popisane so strašne dogodbe tistih časov; pa tudi med preprostim ljudstvom slovenskim še živijo dandanes žalostni spomini, ki nas živo spominjajo na nesrečno leto 1478.
Ali Bog, ki je vsem pravičen sodnik, je poplačal tudi Turkom njih krvoločnost.
Sredi meseca velikega srpana imenovanega leta je dospela glavna turška vojska od Beljaka po celovški dolini do reke Drave. Pri vasi Mohliče se ji je pridružila še četa, ki je plenila po Rožni dolini. Ne manj, nego nad deset tisoč kristjanskih ujetnikov je bilo sedaj v turški vojski. Kakor neumno živino so gonili s seboj nesrečne kristjane. Med njimi sta bila tudi Zala in Davorin. Tu je bil jok in stok, vpitje in krik!
Vsled hudega dežja je bila takrat Drava visoko nara-stla. Težko je bilo priti preko globoke reke. V naglici so si stesali Turki iz desk in brun mnogo ladij in brodov. Na nje so naložili svoj plen, v nje pognali ujete kristjane in vanje stopili tudi sami.
A teža je bila prevelika. Deroča voda je preplavila nekaj ladij in brodov. Velika množica Turkov je utonila, a še več kristjanov je našlo hladni grob v penečih valovih domače reke. Le majhno število ujetnikov se je rešilo iz mogočne vode. Med njimi je bil tudi Davorin.
Ali nesrečne Žalike ni otela smrt v hladnih valovih turške sužnosti. Bila je v spremstvu glavnega poveljnika' in ta je čuval mlado ženo, kakor zenico lastnega očesa-
Junaški mladenič Davorin se je dolgo boril z Ijutim' valovi peneče reke Drave. Naposled ga je vrgla voda živeg3 na suho.
Ves pobit in potrt, uničen in omamljen se je napod'
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 20. avgusta: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 21. avgusta: 13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik — M. Kumer-Orčej: Iz popotne torbe.
TOREK, 22. avgusta: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi
—	13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 23. avgusta: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Triglav —• večni simbol slovenstva (Ob 200-letnici prvega vzpona).
ČETRTEK, 24. avgusta: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik — Koroški zbori.
PETEK, 25. avgusta:	13.45—14.45
Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA, 26. avgusta: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
________________1. SPORED
NEDELJA, 20. avgusta: 15.30 Na Japonskem izginil brez sledu — 17.00 Petra in Peter — 17.30 Wickie in močni možje — 18.00 Klub seniorjev — 18.00 Ostanimo skupaj — 20.15 Predmestni krokodili — 22.00 Nočni izbor — 23.00 Svetovno prvenstvo v plavanju.
PONEDELJEK, 21. avgusta:	10.30
Texas-colt — 18.00 Golden Silents ali ko so se slike učile teči — 18.30 Ml; družinska oddaja — 20.00 Ponedeljski šport — 20.55 Petrocelli.
TOREK, 22. avgusta: 10.30 Na Japonskem izginil brez sledu — 14.55 Svetovno prvenstvo v plavanju — 18.00 Raj živali — 18.30 Ml; družinska oddaja — 20.00 Leonard Bernstein — 21.20 Albert Camus in njegova Alge-Rja — 21.55 Zvezde gledajo dol (2)
—	22.50 Svetovno prvenstvo v plava-
nju.
SREDA, 23. avgusta: 10.30 The story of Vernon and Irene Castle — 17.00 Ukradena slika —• 17.25 Tudi špas mora biti — 18.00 Neki mož v hiši —
18.30	Ml; družinska oddaja — 20.00 1000 frankov kot nagrada — 21.55 Svetovno prvenstvo v plavanju — 22.55 Svetovno prvenstvo —1 kolesarske dirke.
ČETRTEK, 24. avgusta: 10.30 pismo trem ženam — 18.00 Häferlgucker —
18.30	Ml; družinska oddaja —• 20.00 Bratstvo — 21.40 Svetovno prvenstvo v plavanju.
PETEK, 25. avgusta: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Zmota v onostranstvu
—	18.00 Le počakajte, dokler pride očka — 18.00 Ml; družinska oddaja
—	20.15 Derrick — 21.20 Horizonte —
22.15	Happy end za zakon.
SOBOTA, 26. avgusta: 15.25 Kopalni mojster Spargel — 17.00 Jolly-Box —
17.30	Black beauty — 18.00 Panoptikum — 20.15 Glasba je trumf — 22.00 Šport — 22.20 Nesumljiv.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 20. avgusta: 14.55 Svetovno prvenstvo v plavanju — 17.00 Svetovno prvenstvo v jahanju —1 18.00 The story of Vernon and Irene Castle —
19.30	The Munsters — 20.00 Bazar plošč — 20.15 Čas je bil lep — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 21. avgusta:	18.30
Ptičji raj s človeško roko — 19.00 Srce Krete — 19.30 Igraj z nami harmoniko — 20.00 Zvezde gledajo dol —
20.55	Portret — 21.55 Cas v sliki 2 — 22.25 The Go-Between.
TOREK, 22. avgusta: 18.00 Iskanje časa — 19.30 Veselje z glasbo —
20.00	Štiri dneve v peklu — 21.35 Cas v sliki 2 — 22.10 Klub 2.
SREDA, 23. avgusta: 18.30 O 9 (Koroška) — 19.00 Evropa v 20. stoletju
—	20.00 Apropos film — 20.50 Vse življenje je kemija — 21.35 Cas v sliki 2.
ČETRTEK, 24. avgusta: 18.30 Portret
—	19.30 Spotlight — 20.00 Posodi mi svojega moža — 22.10 Cas v sliki 2 sledi klub 2.
PETEK, 25. avgusta: 18.00 Orienta cija — 18.30 Veselje z glasbo — 19.20 Jaz, Klavdij, cesar in bog (4) — 20.15 Znanje aktualno — 21.20 Washington
—	za zaprtimi vrati (10) — 22.00 Cas
v sliki 2 — 22.35 Ali you need is love (9).
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 20. avgusta: 8.50 Poročila — 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Slovenske narodne pesmi v veseli družbi — 9.25 625 — 9.45 V. Kovačevič: Kapelski kresovi, nadaljevanka —
11.00	Hunterjevo zlato, serijski film — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Šahovski komentar —
13.00	Poročila (do 13.05) — 16.00 Svetovno prvenstvo v skokih v vodo, prenos iz Berlina EVR, Poročila, Okrogli svet, Športna poročila, Ovce, vino in nekaj morja, dokumentarna oddaja —
17.55	Triglavske strmine, slovenski celovečerni film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 P. M. Andrevski: Najdaljša pot, nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja —
20.55	Zlato in srebro Zadra — 21.25 TV dnevnik — 21.40 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Berlina —■ 22.00 Športni pregled — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 21. avgusta:	17.15
Vaterpolo: Jugoslavija — Grčija, posnetek iz Berlina — 18.00 Obzornik — 18.10 Britanska enciklopedija, poljudno znanstveni film — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Pomlad, kitajska dokumentarno-glas-bena oddaja — 21.50 TV dnevnik.
TOREK, 22. avgusta: 16.00 Svetovno prvenstvo v skokih v vodo, prenos iz Berlina (do 17.00) — 18.00 Obzornik
—	18.10 Daljnogled, otroška oddaja
—	18.40 Mozaik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Žalec in okolica —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —• 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Kajmanovo maščevanje dokumentarna oddaja iz cikla: Iz tropskega deževnega gozda — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 A. Tolstoj: Trnova pot, TV nadaljevanka — 21.55 Propagandna oddaja — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Glasba takšna in drugačna — 23.00 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Berlina — 23.20 Poročila.
SREDA, 23. avgusta: 17.10 Šahovski komentar — 17.40 Obzornik — 17.50 Mozaik —- 17.55 Kremenčkovi, film —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 Lincoln: Igre brez meja, prenos —• 21.30 Propagandna oddaja
—	21.35 TV dnevnik — 21.50 Nastop skupine Weather report — 22.15 Nogomet: Partizan — Hajduk in športni pregled — 23.00 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Berlina.
ČETRTEK, 24. avgusta: 16.20 Nogomet: Sarajevo — Radnički, prenos, v odmoru obzornik — 18.15 Poje Joan Baez — 18.50 Cas, ki živi: Umetnost
za bodočo žico — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna.
PETEK, 25. avgusta: 17.10 Šahovski komentar — 17.40 Viking Viki, otroška serija — 18.05 Obzornik — 18.15 Mozaik —- 18.20 Reportaža (Pred proslavo 200-letnice prvega vzpona na Triglav)
—	18.50 Tuji rock: Maria Muldaur in Chambers Brothers —• 19.20 Risanka
—	19.25 Cikcak —- 19.30 TV dnevnik
—	19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Razgledi: Skrivnost koralnega otoka — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Detektiv Shaft, serijski film — 23.10 Poročila.
SOBOTA, 26. avgusta: 9.50 Poročila
—	9.55 Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav, prenos — 10.45 V kraljestvu Zlatoroga, film — 15.20 Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav, posnetek — 15.50 Nogomet: Dinamo — Sloboda, prenos, v odmoru propagandna oddaja — 17.45 TV obzornik —
17.55	Film — 18.55 Muppet-shovv — 19.20 Risanka — 19.25 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 F. Vlček-V. P. Borovička: Bajtarja, TV nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Kaj je novega, Mucka, film — 22.40 TV dnevnik — 22.55 625 — 23.15 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Berlina.
TV Uubliana 2. spored
NEDELJA, 20. avgusta: 19.25 Berlin: Svetovno prvenstvo v plavanju — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Celovečerni film (do 23.30).
PONEDELJEK, 21. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Maček Tošo — 18.30 Dositejeve basni — 19.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik —■ 20.00 Športna oddaja — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.00 24 ur
—	21.10 Celovečerni film (do 22.50). TOREK, 22. avgusta: 18.00 Poročila
—	18.05 TV koledar — 18.15 Pionirski TV studio — 18.45 Brigadirski TV studio — 19.25 Berlin: Svetovno prvenstvo v plavanju (slovenski komentar do 21.30)
SREDA, 23. avgusta: 18.00 Poročila
—	18.05 TV koledar — 18.15 Med domom in šolo — 18.45 Glasbena oddaja
—	19.25 Berlin: Svetovno prvenstvo v plavanju, prenos iz Berlina (slovenski komentar) — 21.30 Dokumentarna oddaja — 22.00 TV dnevnik (do 22.15).
ČETRTEK, 24. avgusta: 18.15 Čudežno sedlo — 18.45 Vabilo na potovanje
—	19.25 Berlin: Svetovno prvenstvo v plavanju, prenos — 21.35 Zabavnoglasbena oddaja — 22.50 24 ur —
22.55	Zenski spol — moški spol, dokumentarna oddaja (do 23.40).
PETEK, 25. avgusta: 18.00 Poročila
—	18.05 TV koledar — 18.15 Bistrooki
—	18.45 Zabavna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kulturni mozaik —
21.00	Včeraj, danes, jutri — 21.20 Človek in čas, dokumentarna oddaja — 21.50 Glasbena oddaja — 22.50 Književni klub (do 23.20).
MOJE IZBE
(Nadaljevanje s 6. strani)
beseda, izgovorjena šepetaje, ostane večno. Grem po ulici, pa se mi zazdi, da me je poklical, povabil iz temne veže prijateljski glas. „Kaj si že čisto pozabil name? Stopi na prag, pozdravi z besedo vsaj!“ Kos življenja je shranjen tam, bo shranjen na vekomaj; kdorkoli bo tam spal, se bo vzdramil ponoči ter bo slišal besede, ki jih bo razumelo njegovo srce.
Tebi, moja dunajska izba, med vsemi najlepši pozdrav! Vsaka rdeča roža na stenah, na stropu je kakor vroča misel, nikoli in nikomur povedana. Že so bile moje oči na stežaj odprte, zamaknjene so gledale v strahoto, ki ji pravijo človeško življenje; že je bilo srce omadeževano in ranjeno, je pilo iz keliha, ki pravijo, da je posoda ljubezni; že je bila duša okusila bolestno slast ponosa, opojni greh častihlepnosti, grenkobo razočaranja. Za fantomi so se lovile sanje, same fantom; do zvezd in preko njih so letele misli na slabotnih perotih; in so padale utrujene v potrtost in obup. Kdo je takrat štel moje korake, kdo je videl moje skrčene pesti, moje solze? Kdo je gledal moj od bolečine in srda spačeni obraz, kdo poslušal sladke in strašne, pobožno proseče in bogokletne besede, kakor jih srce govori le takrat, kadar občuti, da je zaklenjeno samo vase? In kdo je bil priča najvišji radosti in najčistejši ljubezni, vseobsežni, toliki, da bi jo bilo pred svetom sram? — Še enkrat bi te rad videl, ti ljuba prijateljica moja, z enim samim pogledom bi te še rad pobožal! Kadar se spomnim nate, vem, da jasnejše zasijejo tvoje stene, da se narahlo zganejo rdeče rože. Miza, kjer sem pisal, še diši po čaju in po cigaretah; kdor sedi za njo, vzdigne glavo, posluša, zastrmi zamišljen v najtišje globočine svoje duše. „Tukaj je živel človek!“ In brat neznanec pozdravi tiho brata neznanca ...
Moje izbe niso bile domovi, postaje so bile. Dom je popotniku samo eden. Nanj mislim zdaj, ko se truden in do kraja vdan poslavljam od poslednje postaje. Srce občuti na svojem nezmotljivem dnu, da je poslednja. Pozno je pod noč, težko, da bi bile duri še kje odprte. Veselo pozdravljena, hvaležno blagoslovljena, zadnja prijateljica! Dolgo in težko bom spal, hudo bom sanjal; toda spal bom doma.
pAsefotosi fe bdfia, Ua{ti navada map tonami! 2acadi Ufya capi taUo{ U

____	«¥-€3
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 55 18 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92

naš junak polagoma po Rožni dolini proti domu. Noge so ga komaj nosile. Tako je bila oslabljena njegova telesna moč. ^akaj vklenjen v železne verige je moral stradati v turški joči. še nekaj dni in Davorin bi bil od lakote umrl.
Tudi duh njegov je bil otemnel in meglen. Vsak dan so 9a strašili kruti turši vojaki, ko je bil ujet, z mučno smrtjo. TrPinčili so ga, kakor so ga mogli in znali. V teh mukah in bolestih pa je bil, čemur se ni čuditi, nesrečni mladenič iz9ubil svoj spomin.
Le nekako temno se je še pozneje spominjal, da je botel z Zaliko vred rešiti Mirka in njegove tovariše, a da Je bila vse to preprečila — Almira. Toda na kakšen način |n kje, tega pa siromak sedaj ni vedel več. Ali kadar koli zagledal Almiro, se je vselej stresel na vsem životu. Strah in groza ga je obhajala pred njo. Nje se je izogibal kakor hudodelke, ki ima strašno pregreho na duši.
Na potu domov je prišla Davorinu majhna četa oboro-^anih kmetov naproti. Bil je Mirko s svojimi tovariši in s°sednjimi kmeti z Gorenjskega.
Tisti dan namreč, ko so zapustili Turki Gradišče, so °Prostili tudi Mirka in njegove tovariše. Ves obupan je bitel mladi mož potem v tabor pod Rožčico, meneč, da še naide ondi svojo drago ženo in nevesto Zaliko. Ali žalibože, tu je moral prehitro spoznati, da je bil to res Zalin glas, katerega je slišal ono strašno jutro v turškem šotoru.
Sosedje so sedaj povzdigovali in slavili pogumno dekli-c° Almiro, češ, ona sama je rešila Mirka in najodličnejše ^ože v vsej okolici. Ona je tvegala zanje svoje življenje.
se je čudilo, ko je Almira pripovedovala, kako je šia tjsto usodopolno noč naravnost k turškemu poveljniku v ®°tor; kako ga je ondi kleče prosila, naj reši Mirka in nje-
gove tovariše temne sužnosti. A ravno tedaj, ko je bila pri njem, je privedla ponočna straža Zaliko v šotor. Ujeli so jo nekje v podzemeljskem hodniku, kamor jo je zvabil nesrečni in predrzni mladenič Davorin. Poveljnik je nato njeno iskreno prošnjo uslišal. Zalo pa kot nočno pohajalko odvedel v sužnost.
Tako je govorila izdajalka Almira svojim lahkovernim sosedom. Ljudje so res verjeli lažnivim besedam in občudovali njen pogum. Le oče Serajnik je majal z glavo, toda rekel ni ničesar. Mirko pa malo da ni zblaznel, ko je izvedel, da je ujeta njegova Žalika. Hipoma je sklenil, da jo mora rešiti. Zatorej se je napotil preko Rožčice na Gorenjsko. Ondi je prosil pri kmetih pomoči, in res, marsikdo mu je sledil na Koroško.
NagSoma je bil nabral Mirko tudi v Rožni dolini nekaj mož in mladeničev. Nato so šli vsi, obroženi s sekirami, vilami, kosami, železnimi verigami in hlodi, za turško četo v spodnjo Rožno dolino. Upali so, da jo še dojdejo ter ji odvzamejo plen in ujetnike.
Ali namesto turške čete so dohiteli le Davorina, ki pa je bil že na potu proti domu. In ta jim je povedal, da se je turška četa združila že z ostalo vojsko ter odšla skozi Podjunsko dolino čez Štajersko in Kranjsko domov v globoko Turčijo.
Žalostno je bilo odslej naprej življenje našega kmeta v Svetnah in v Podgradu. Vse hiše so bile požgane, vsi poljski pridelki uničeni. Kmet ni imel ničesar, s čimer bi pre-živil sebe in svoje. Pa tudi ljudi je manjkalo za delo. Vse je bilo v Rožni dolini kakor izumrlo. Marsikatera rodbina je celo izginila. Pri drugih so bile zopet le po ena, dve, ali kvečjemu po tri osebe ostale pri življenju.
Najsrečnejši so bili seveda oni, ki so se skrivali pod Rožčico. Zato so ti sosedje tudi s kristjansko ljubeznijo kolikor mogoče pomagali svojim bližnjim. Oče Serajnik in Mirko sta vzela mnogo ubogih mater in otrok pod streho. Tudi nesrečni Davorin je zahajal k njima. Onadva sta kupovala tudi živež za vso sosesko, da ni čez zimo umirala gladu. Sploh sta Serajnik in Mirko po očetovsko skrbela za svojo okolico.
V prvi sili in za prvo potrebo so si bili kmetje za prihodnjo zimo pripravili skupno stanovanje na Gradišču. Tu so si zamašili dvorane, tam zadelali zidovje, ondi zopet zazidali raztrgana okna.
Nekega dne so popravljali globoko klet, da bi shranili v njej nekaj slabih poljskih pridelkov. Zid se je bil udrl. Treba je bilo razkopati grobljo in izvoziti kamenje na prosto. Dodobra so že bili razgrebli kup na vse strani. A kar naenkrat zavpijejo delavci vsi prestrašeni. Glejte čudo, izkopali so mrtvega človeka. Bil je — Tresoglav.
Vsi so se zavzeli in strmeli nad njegovo smrtjo. Toda nihče ni vedel, kako je prišel ta človek na Gradišče v klet; saj ga ni bilo prej v njihovem taboru.
Še bolj pa so se čudili sosedje nad mrtvecem in se spogledovali, ko so našli v njegovi suknji ključa od železnih vrat, ki vodijo v podzemski hodnik. Tu je bil sedaj tisti ključ, ki je izginil takrat iz vrat, ko je čuval Strelec vhod na Gradišče. To je bilo dokaza dovolj, da je bil Tresoglav tedaj v kleti in da je on potegnil ključ iz vrat. Pa tudi oni ključ so našli pri njem, o katerem je prej trdil Serajnik, da ga je izgubil v taboru pod Rožčico.
(Dalje prihodnjič)
PRED DESETIMI LETI, 21. AVGUSTA 1968, SO VDRLI SOVJETSKI SOCIALIMPERIALISTI NA ČEŠKOSLOVAŠKO; DOSLEJ SE NISO UMAKNILI.
OKUPACIJA ČEŠKOSLOVAŠKE JE PRVIČ RAZODELA SOCIALIM-PERIALISTlCNI ZNAČAJ SOVJETSKE ZVEZE. V PRVIH DNEH SO ZASEDLE INVAZORSKE ČETE VAŽNE STRATEŠKE TOČKE, SE-
DEŽ PARTIJE IN VLADNO POSLOPJE, RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE POSTAJE ČEŠKOSLOVAŠKE. ZASEDBO PA SO INVAZOR-Jl UTEMELJILI S TEM, DA SO PROSILI PARTIJSKI TER DRŽAVNI PREDSTAVNIKI ČEŠKOSLOVAŠKE SOVJETSKO ZVEZO IN DRUGE BRATSKE DRŽAVE ZA BRATSKO POMOČ; ZARES JE NUDILA SOVJETSKA ZVEZA „BRATSKO PO-
MOČ“ Z OROŽJEM, Z ZASEDBO DRŽAVE IN Z VDOROM VOJAŠČINE. SOVJETSKA ZVEZA, KI JE BILA PREJ BLESTEČ PRIMER INTERNACIONALNEGA DELOVNEGA RAZREDA, SE JE SPREMENILA V NEVARNO VELESILO SVETA; VSEKAKOR SE MORAMO BORITI PROTI SOCIALNEMU IMPERIALIZMU IN NJEGOVIM NAČRTOM ZA OBVLADANJE SVETA.
Ob 10-letnici okupacije ČSSR:
Praška pomlad še vedno živi!
Tudi Združene države Amerike so molčale k zasedbi ter ropu suverenosti Češkoslovaške. S tem je Sovjetska zveza računala. Nikakor pa ni računala s tako trdim in odločnim odporom češkoslovaškega ljudstva: Vrstile so se dnevne demonstracije; v centru Prage so nesli oropani svobode češko zastavo, napojeno s krvjo žrtve in-vazorjev. Že drugi dan okupacije je bil sklican ilegalni partijski sestanek komunistične partije Češkoslovaške v veliki praški tovarni. Češkoslovaško ljudstvo je zahtevalo takojšnji odhod tujih čet, zahtevalo je svobodo in suverenost države.
Tako skuša kremlski režim že deset let spraviti praško pomlad v pozabo. Vendar sta se odpor in opozicija ljudstva ravno zdaj povečala, — kot skorajda v nobeni
drugi državi vzhodnega bloka. Osrednja točka, center odpora proti zasedbenim silam in proti likvidaciji priboritev praške pomladi so bili delavci. Svoboda je bila glavna parola češke pomladi. Vse ljudstvo se tudi danes zavzema za svobodo, za socializem, v katerem ne bo odločala birokracija, ampak ljudstvo samo.
Važen faktor v boju češkoslovaškega ljudstva za svobodo je tudi Charta 77: to je gibanje za človekove in državljanske pravice, ki
sestavljajo različne politične sile, ki pa enotno delujejo. Danes je to gibanje osrednja točka gibanja demokratične opozicije. Charta 77 se prizadeva, da se gosposka drži vsaj na papirju zagotovljenih, pičlih pravic ljudstva.
Vsekakor moramo skupno nastopati proti brutalni zasedbi Češkoslovaške. Zavzemati se moramo za takojšen odhod sovjetskih čet iz češkoslovaškega ozemlja in za obnovitev nacionalne neodvisnosti Češkoslovaške.
Poleg številnih skupin iz Koroške, Dunaja ter Jugoslavije bo na NT-prazniku (10. 9. 1979) sodeloval tudi znani slovenski ansambel iz Italije: imenuje se TAIMS, ki igra poleg lastnih skladb predvsem tudi Avsenika in Burnika. Ansambel TAIMS je v svojem devetletnem delovanju prehodil vso zamejsko Primorsko, Kanalsko dolino in Be-
Komenfar
Podprimo slovenski šport!
Naslednjo soboto in nedeljo se bo začela spet borba za točke na nogometnih igriščih. Naši dve društvi, ki gojita organiziran nogomet, DSG Sele/Zeli in Slovenski atletski klub sta se na tekmovalno sezono dobro pripravili. Skupno bosta nastopali s 5 moštvi.
Na žalost je športna panoga nogomet pri nas koroških Slovencih še vedno nekako peto kolo. To je pokazal obisk 3. mednarodnega nogometnega turnirja Slovenskega atletskega kluba v spomin H. Ve-liku konec julija letos. Med obiskovalci namreč prav tistih, za katere je bil turnir v prvi vrsti organiziran — koroških Slovencev —, ni bilo.
Dejstvo je, da klubi živijo med drugim tudi od obiska tekem. Obisk je za nogometaše moralna opora, za klub pa finančna pomoč. Oba naša kluba se ubadata s finančnimi težavami, ker ne ali le težko najdeta na Koroškem podjetje, ki bi podpiralo slovensko športno dejavnost. Nemški klubi so glede
Dušnopastirski urad za ino-zemce na Predarlskem išče slovenskega učitelja ali slovensko učiteljico, ki bi poučevala otroke slovenskih sezonskih delavcev.
Učitelj, oz. učiteljica bi lahko prišla tudi z družino. Za stanovanje je poskrbljeno. Finančno je situacijo nad-poprečno ugodna.
Nadaljnje informacije dobite na Dušnopastirskem uradu v Celovcu.
podpore od strani raznih podjetnikov mnogo na boljšem.
V prvih letih tekmovanja je imel SAK zadovoljivo kuliso gledalcev. Gotovo si je nekaj simpatij tudi sam zaigral. Drži pa tudi dejstvo, da mnogo gledalcev pričakuje vedno le zmage od naših nogometašev in jim ni v podporo tedaj, kadar ne gre vse po sreči.
SAK se bo letos boril spet za vstop v višjo ligo. Uspelo jim je ponovno dobiti od mesta Celovec dovoljenje, da igrajo na Košato-vem igrišču. Funkcionarji in športniki so storili vse, da bo tekmovalna sezona čim bolj uspešna.
Šport pa zavzema v našem družbenem dogajanju nasploh zelo važno mesto. Vzemimo samo javna občila in primerjajmo, koliko prostora in časa mu posvetijo.
Na mestu bi bilo, da nagradimo tudi mi naše tekmovalce z vso našo možno podporo. Pojdimo in
podprimo naše fante na igriščih v Selah in na Košatovem igrišču v Celovcu. Zanimive pa niso le tekme članskih moštev, temveč tudi moštev pod 21 in mladinskega moštva SAK. Razveseljivo pa bi tudi bilo, če bi se ob ponovnem začetku tekmovalne sezone na igriščih prikazali tudi naši politični voditelji. Na naših igriščih sicer ni častnih tribun in nihče ne pozdravlja častnih gostov, vendar zasluži športna dejavnost isto podporo in pozornost kakor kulturne in na-rodno-politične prireditve. Sodeč po žrtvah in zavzetosti igralcev bi morali biti naši nogometaši med prvimi, ki jih počastimo z našim rednim obiskom.
Oba športna kluba pa bosta še bolj vesela, če se bodo posamezniki v čim večjem številu odločili za vstop v društvo kot redni ali podporni člani.
Miha Zablatnik
Ša bo cvetela ...
(Nadaljevanje s 1. strani) žitnih navad odmeval v zavzeto pripoved o rodu in domovini...“ DELO: „...uprizoritev je bila očarljivo naivna, zanosna zatikanju in okorni gledališki govorici, ki je zvesto sledila vsem kompliciranim zahtevam dramatizatorja. Bilo je mnogo nastopajočih, ki so se vsi po vrsti z veliko prizadevnostjo vključili v igro — in osvajali avditorij zagotovo najbolj neposredno s svojim pojočim rožanskim narečjem in s svojo brezrezervno predanostjo starodavnemu ljudskemu izročilu o nesrečni Mikiovi Zali in o grozodejstvih, ki so jih leta 1478 Turki počenjali najbolj krvoločno prav v koroškem Rožu ...“
Nastop na Križankah je bil brez dvoma velik uspeh za Šentjakob-čane in priznanje za gledališko dejavnost naših igralskih skupin.

Poleg številnih skupin iz Koroške, Dunaja, Slovenije, Hrvaške in Italije bosta na prazniku NT (10. 9. t. I.) sodelovala tudi znani moški zbor „Jepa-Baško jezero“ iz Loč — dirigent Šimej Triesnig (levo) — in uspešna folklorna skupina SRD „Zarja“ iz Železne Kaple pod vodstvom Francija Sadolška (desno).
neško Slovenijo. Prireja koncerte ter igra na raznih domačih prireditvah.
Do sedaj je sodeloval na vseh osmih festivalih v Števerjanu, kjer tekmuje vrsta odličnih ansamblov iz Slovenije in zamejstva. TAIMS je bil vsakokrat prištet med finaliste. Za to je prejel tudi več nagrad. Že danes se zelo veselimo njihovega prvega nastopa na Koroškem!
Konec julija tega leta sem potoval v Jugoslavijo in na Madžarsko. Takoj po mestu Murska Sobota sem naletel na dvojezične table. Spomnil sem se, da tukaj živi madžarska manjšina. Zanimal me je ta problem, zato sem ostal pri nekem znancu. Tako na župnijskem uradu kot na občini, pošti, cerkvi je vse dvojezično.
V katerem jeziku stranka govori, v tem jeziku se mora odigravati celotni pogovor v uradih. Tega sem se sam prepričal. Na osnovni šoli je pouk obvezno dvojezičen, na gimnaziji po zahtevi.
Zakaj bi pri nas takšna ureditev ne veljala?
Zavedati se moramo, da
Dvojezičnost zahteva doslednost!
lahko govorimo na Koroškem povsod na dvojezičnem ozemlju tudi slovensko, čeprav nam to prepove novi manjšinski zakon, ne pa člen 7 avstrijske državne pogodbe!
Zato velja moj oseben apel na vse Slovence, predvsem tudi na družine slovenskih predstavnikov: govorite povsod in vedno slovensko! To pravico bodo morali akceptirati in obenem boste tako tudi zgledni za vso manjšino.
Vsaj ta cilj „Kakšen jezik zahteva stranka, tako naj odgovori tudi uradnik“ se naj uresniči, se bo moral uresničiti, če se bomo konsekvent-no poslužili naše materinščine!
Vidim vedno spet, bodisi pri kongresu, bodisi v drugih deželah, da človek profilira, če zna še en jezik več.
Martin Pandel
Inšpektor Rudi Vouk je bil imenovan julija (7. 6. 1978) od deželneg3 šolskega sveta za VLADNEGA SVETNIKA.
Čestitamo!
Berite in širite „nt"!