Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 23, 1983, s. 307 - 386 Oxf 304: (497.127) »1975-1981« Izvleček: TRKMAN, M.: NESRECE PRI DELU IN POKLICNA OBOLE- LOST DELAVCEV V SLOVENSKEM GOZDARSTVU V OBDOBJU 1975-81 Avtor obravnava nesreče pri delu in poklicna obolenja v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1975-81. Za 6095 nesreč, ki so se pripetile v tem času, je analizirano pojavljanje nesreč po delovnih urah, dnevih in mesecih, po starosti in poklicni usposobljenosti delavcev, po posameznih opravilih, delih in dejavno,stih. Prikazani so vzroki in viri nesreč, oblike po- škodb in v nesrečah poškodovani telesni deli. Podana je poklicna obolelost delavcev v gozdarstvu in izguba delovnega časa zaradi ostalih obolenj. Abstract: TRKMAN, M.: ACCIDENTS AT WORK ANO PROFESSIONAL ILLNESSES IN FORESTRY IN SLOVENIA BETWEEN 1975 AND 1981 The author deals with accldents at work and professional 11/nesses in forestry in Slovenla, In the period between 1975 and 1981. Far 6095 accidents at work which oc- cured wlthin this period, the fol/owing was analysed: how they occured In regard to worklng hours, days and months, according to age and professional qualifications of workers, according to a particular job, the work itself and the activity. The causes and sources of accidents are also presented, as we/1 as different kinds of /njuries and lnjured parts of the body. Professional 11/nesses of workers in forestry are shown and the /oss of working tirne due to other 11/nesses. 307 Milan TRKMAN, dipl. inž. gozd. asistent Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 6100Q Ljµl)/j~na, Večna pot 83, YU 308 VSEBINA: Izvleček in abstract SEZNAM RAZPREDELNIC IN GRAFOV 1. UVOD 2. POJEM NESREČE 3. ZBIRANJE PODATKOV 4. OBDELAVA PODATKOV 5. POGOSTOST IN RESNOST POŠKODB IN POKLI- CNA OBOLENJA V GOZDARSTVU 6. PORAZDELITEV NESREČ PO URAH IN DNEVIH V TEDNU 6.1 Nesreče pri delu 6.1.1 Porazdelitev nesreč po dnevih 6.1 .2 Porazdelitev nesreč po d~lovnih urah 6.2 Nesreče na poti na delo in z dela 7. POJAVLJANJE NESREČ PO DEJAVNOSTI IN ME- SECIH 7 .1 Pojavljanje nesreč po dejavnostih 7.2 Pojavljanje nesreč po mesecih leta 8. ODVISNOST ŠTEVILA NESREČ OD STAROSTI IN USPOSOBLJENOSTI GOZDNIH DELAVCEV 8.1 Analiza nesreč po usposobljenosti 8.2 Starost delavcev in pojavljanje nesreč 9. ANALIZA NESREC PO DELIH IN OPRAVILIH 9.1 Analiza nesreč po vrstah del in nalog 9.2 Pojavljanje nesreč po opravilih 10. OBLIKA POŠKODB IN POŠKODOVANI TELESNI DELI 10.1 Oblike poškodb 10.2 Poškodbe delov telesa 309 Stran: 314 315 315 316 317 326 338 344 356 363 11. VZROKI IN VIRI NESREC 11.1 Analiza nesreč po vzrokih 11 .2 Analiza nesreč po virih 13. POVZETEK 14. ZUSAMMENFASSUNG 15. LITERATURA 310 371 380 383 385 SEZNAM RAZPREDELNIC Razpredelnica 1. Povprečno letno število poškodb, poklicnih obolenj in ostalih obolenj po gozdnih gospodarstvih Slovenije v obdobju 1975-81 2. Povprečno letno število poškodb poklicnih in ostalih obolenj v gozdarstvu Slovenije v času od 01 . 01 . 1975 do 31. 12. 1981 . 3. Povprečna pogostost poklicnih obolenj v gozdarstvu Slovenije v preteklih 7. letih 4. Nesreče v slovenskem gozdarstvu po urah in dnevih v obodobju 1975-81 5. število nesreč po dnevih in gozdnih gospodarstvih v obdobju 1975-81 6. število nesreč po urah in gozdnih gospodarstvih v obdobju 1975-81 7. Nesreče na poti na delo in z dela po gozdnih gospodarstvih v obdobju 1975-81 8. Nesreče pri delu v slovenskem gozdarstvu po dejavnosti in mesecih leta 9. Nesreče po dejavnosti in mesecih leta po gozdnih gospodarstvih 1 O. Nesreče pri delu v slovenskem gozdarstvu po starosti in usposobljenosti gozdnih delavcev 11. Pogostost nesreč po usposobljenosti gozdnih delavcev 12. Delež nesreč po gozdnih gospodarstvih in usposobljenosti delavcev 311 Stran: 319 320 326 327 331 334 337 339 343 345 347 354 13, število nesreč gozdnih delavcev po starostnih razredih in gozdnih gospodarstvih 14. Nesreče na delu pri gozdarskih delih in opravilih v obdobju 1975-82 15. število nesreč po delih in gozdnih gospodarstvih 16. Nesreče po opravilih in gozdnih gospodarstvih 17. Nesreče v slovenskem gozdarstvu po obliki poškodbe in delu telesa v obdobju 1975-81 18. Frekvenca nesreč po oblikah poškodb in po gozdnih gospodarstvih 19. Nesreče po gozdnih gospodarstvih in poško- dovanih delih telesa 20. Nesreče v gozdarstvu Slovenije po vzrokih in virih v obdobju 1975-81 21 . Vzroki nesreč v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1972-81 22. Vzroki nesreč po gozdnih gospodarstvih Slovenije 23. Viri nesreč po gozdnih gospodarstvih Slovenije 312 355 367 359 362 364 366 370 372 375 378 379 SEZNAM GRAFOV Stran: 1. Pogostost in resnost nesreč po letih 322 2. Vibracijska obolenja in naglušnosti v gozdarstvu Slovenije po letih 323 3. Pojavljanje nesreč po dnevih v tednu 328 4. Pojavljanje nesreč po dnevih v tednu in letih 330 5. Delež nesreč po delovnih urah in letih 332 6. Delež nesreč na poti na delo In z dela po dnevih 335 7. Delež nesreč na poti na delo in z dela po letih 336 8. Delež nesreč za tri glavne dejavnosti po letih 340 9. Pojavljanje nesreč po mesecih leta 341 1 o. Delež nesreč po mesecih in letih 342 11. a_elež. nesreč po usposobljenosti in letih 349 12. Delež nesreč po usposobljenosti in starosti gozdnih delavcev 351 13. Delež zaposlenih in delež ponesrečenih delavcev po starostnih razredih 352 14. Deleži nesreč po starostnih razredih gozdnih delavcev po letih 353 15. Najnevarnejša dela po letih od 1975-82 358 16. Najnevarnejša opravila po letih 361 17. Deleži najpogostejših oblik poškodb po letih 365 18. Deleži najpogostejših poškodovanih delov telesa po letih 369 19. Vzroki nesreč po letih 373 20. Deleži vzrokov nesreč po letih 374 21. Najpogostejši viri nesreč po letih 377 313 1. UVOD Pričujoča študija je nastala v sestavi znanstveno-razsikovalne naloge Ergonomske značilnosti delovnih sredstev in zahtevnost dela pri dobivanju lesa. Namen proučevanja je podati celovito analizo nesreč pri delu v slovenskem gospodarstvu po različnih faktorjih, ki so glede na obstoječi način zbiranja podatkov o nesrečah trenutno na razpolago. Gozdarstvo je gospodarska panoga, ki je tako v svetu kot pri nas poznana po velikem številu nesreč na delu. Kazalci, ki jih uporabljamo za vred- notenje nesreč, kot sta pogostost (število nesreč na 1000 zaposlenih delavcev) 'in resnost (število izgubljenih dni na nesrečo) to dejstvo potrjujejo. V svetu pa tudi pri nas imamo veliko delovnih invalidov, ki so zapravili svoje zdravje in delovno zmožnost na delu v gozdu, ob nesrečah in pri delu s stroji, ki ne zadovoljujejo niti minimalnih ergonomskih zahtev. Da bi zmanjšali število nesrec m poklicnih obolenj na delu, moramo stalno izvajati celo vrsto ukrepov (celokupnost varstva), ki naj bodo predvsem preventivni. Med take naloge spada tudi raziskava posameznih nesreč, ugotavljanje žarišč in statistična analiza pojavljanja nesreč. Prav pri tem delu smo pri nas še v zaostanku. Premalo sistematično ugotavljamo okoliščine, ki so privedle do nezgod, premalo sistematično zbiramo opazovanja v najrazličnejših situacijah. Tudi osredotočenje pozornosti na posledice nezgode k rešitvi problema nezgod dokaj malo pripomore. Kako torej sestaviti evidenco nesreč, da bomo dobili zanesljive informacije ali podatke, ki jih bomo kasneje uporabili kot osnovo strategije preprečevanja nezgod? V okviru tedanjih možnosti je komisija za varstoo pri delu Splošnega združenja gozdarstva v letu 1971 določila enoten način zasledovanja nesreč in zbiranje podatkov o nesrečah v gozdarstvu. Po letu 1971 je več avtorjev v prvih letih do leta 1975 še delno analiziralo nesreče po nekaterih vzorčnih faktorjih, (4,17) vendar obsežnejša analiza ni bila narejena. V letu 1983 prehajajo gozdno gospodarske organizacije na drugačen način poročanja po šifrantu za vrednotenje nesreč v gozdarstvu, ki ga je za naše razmere priredila komisija za varstvo pri delu pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije. Zato je prav, da ob koncu tega obdobja zbrane podatke o nesrečah statistično obdelamo, podamo iz proučevanj dobljene rezultate in jih vključimo v strategijo preprečevanja nezgod. 314 Pričujoča študija obravnava samo nesreče pri delu, ki so imele za posledico telesno poškodbo take narave, da je bila potrebna zdravniška Intervencija In nastopajo kot posledica nesreče izgubljeni delovni dnevi . • Zal nimamo podatkov o nesrečah, ki so se končale z zelo lahkimi · telesnimi poškodbami kot so odrgnine in praske In delavci takih nesreč niso prijavili. Nimamo tudi podatkov o nesrečah, ki so se za zdravje delavcev Iztekle brez posledic, nastala je pa lahko večja ali manjša materialna škoda. 2. POJEM NESRECE Naš zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ 23/82) govori le o poškodbah kot posledicah nesreče: Poškodba na delu je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ali posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizmi:\., če je poškodba v vzorčni zvezi z opravljanjem del oziroma nalog. Poleg navedenega se za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, ki se delavcu pripeti na poti na delo in nazaj in na poti, da opravi delovne naloge. Poleg navedenega pa se za poškodbo pri delu šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem del in nalog. Isti zakon označi poklicne bolezni, kot bolezni povzročene z daljšim neposrednim uplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na delih oziroma delovnih nalogah, ki jih je zavarovanec opravljal. 3. ZBIRANJE PODATKOV Kot osnova za izdelavo študije so nam služili podatki iz sedmih dvovhodnih tabel, ki so jih za obdobje od leta 1971 do 1981 izpolnjevali odgovorni vodje za varstvo pri delu v vseh gozdnogospodarskih organiza- cijah Slovenije in jih redno pošiljali Splošnemu združenju gozdarstva Slovenije in Republiškemu inšpektoratu dela. Osnovne podatke sestavlja naslednjih sedem tabel 1. TABELA 1A Pregled poškodb po urah in dnevih 2. TABELA 1 B Pregled poškodb po dejavnostih in mesecih 3. TABELA 1C Pregled poškodb po starosti in usposobljenosti 4. TABELA 2 Pregled poškodb po delih in opravilih 5. TABELA 3 Pregled poškodb po obliki in delih telesa 315 6. TABELA 4 Pregled poškodb po virih in vzrokih 7. TABELA 5 Pregled stanja poškodb in obolenj Podatki so bili v gornje tabele prenešeni iz obveznega prijavnega obrazca Er - 8, na katerem so gozdno gospodarske organizacije prijavljale ustreznim organom nesreče, ki so imele za posledico izgubo delovnega časa. Jeseni 1982 smo po pregledu podatkov, ki nam jih je dalo na razpolago Splošno združenje gozdarstva, ugotovili, da so le ti nekompletni. Manjkajoče podatke smo dopolnili deloma s podatki, ki nam jih je dal na razpolago Republiški inšpektoriat dela, deloma pa smo posamezno gozdno gospodarstvo zaprosili, da nam manjkajoče podatke dopolnijo. Tako smo do konca leta 1982 zbrali vse osnovne tabele za obdobje 1975 - 81. Takrat smo se tudi odločili, da obdelamo le podatke za obdobje 1975 - 81, to pa zaradi tega, ker nam je za obdobje 1971 74 manjkalo še precej podatkov, ki bi jih težko dopolnili, poleg tega pa so drugi avtorji to obdobje že obdelali in objavili članke o tem (4,17). 4. OBDELAVA PODATKOV Odločili smo se za ločeno obdelavo vsake tabele. Vse potrebne obdelave na računalniku smo izvedli v mesecu marcu 1983 preko terminala na VTOZD za gozdarstvo. Tabele 1 - 4 smo obdelovali po SPSS paketu, program CROSSTABS, ki nam je poleg seštevkov po kolonah in vrsticah dal pripadajoče deleže nesreč po seštevkih kolon in vrstic in dežele od skupnega števila nesreč. Poleg navedenih izračunov nam je izpis dal še nekatere statistične obdelave od katerih smo uporabili le test (HI KVADRAT) porazdelitve s pripadajočimi stopinjami prostosti in značilno­ stjo. Gre za preizkus domnevne o odvisnosti med več atributivnimi znaki z več nivoji vrednosti in preizkušano ničelno hipotezo, da so znaki med seboj neodvisni. Test nam je dal zelo uporabne rezultate pri nadaljnji obdelavi tabel 1 do 4. Za vsako tabelo smo izračunali najprej kombina- cijo vseh štirih znakov. Dva znaka sta nam predstavljal vhoda v frek- venčno tabelo, druga dva pa sta bila gozdno gospodarstvo in leto. Tako smo v izpisih dobili najprej 98 osnovnih tabel (14 gozdnih gospodarstev krat 7 let). Nato smo izpolnili vse možne obdelave s kombinacijami dveh in treh znakov. Tabelo 5 - pregled stanja poškodb in obolenj smo obdelovati ločeno. Najprej smo z žepnim kalkulatorjem izračunali manjkajoče vrednosti, nato je računalnik narisal dvodimenzionalne grafikone in izračunal linearno regresijo in analizo variance. 316 že prve obdelave so pokazale, da se sumarni podatki o številu nesreč po posameznih tabelah ne ujemajo med seboj. Ugotovili smo, da od- stopanja niso velika in da manjkajočih podatkov ni mogoče izpopolniti. Zato smo vsako tabelo obdelali ločeno. 5 .. POGOSTOST IN RESNOST POŠKODB IN POKLICNA OBOLENJA V GOZDARSTVU Nesreče v gozdarstvu so veliko pogostejše kot v ostalih gospodarskih panogah. Na tisoč zaposlenih delavcev je v Jugoslaviji v gozdarstvu skoraj dvakrat več nesreč od povprečja vseh ostalih gospodarskih panog. Podobno je tudi drugod v svetu. Primerjava podatkov o številu nesreč v gozdarstvu na tisoč zaposlenih delavcev v letu 1975 (Norveška - 55; Nizozemska - 61; švedska - 85; Slovenija - 109; Jugoslavija - 115) pokaže, da je pri nas pogostost nesreč dvakrat večja od dežel z najnižjim številom nesreč. če število nesreč izrazimo z rezultati opravljenega dela, to je s številom nesreč na miljon kubičnih metrov pospravljenega etata (Norveška - 40; Nizozemska - 61; švedska - 67; Avstrija - 114; Poljska - 132; Finska - 180; Slovenija - 302; Jugoslavija - 391 ), pridemo do še neugodnejših rezultatov. V gozdarstvu je na Norveškem skoraj deset krat manj nesreč kot v Jugoslaviji in 7,5 krat manj kot v Sloveniji. Do podobnih rezultatov pride- mo, če ugotavljamo, na koliko kubičnih metrov etata· se zgodi ena nesreča (Jugoslavija 2555; Slovenija - 3311; švedska - 14925; Nizozemska - 16393; Norveška - 25000). Zgoraj nanizani podatki nam zastavljajo vprašanje, ali smo storili vse, da bi obstoječe stanje Izboljšali? Podatke o pogostosti in resnosti poškodb in o poklicnih obolenjih smo povzeli na tabeli št. 5, ki so jo poleg ostalih tabel izpolnjevali odgovorni vodje varstva pri delu po gozdno gospodarskih organizacijah. Tabela vsebuje po posameznih letih seštete naslednje podatke: število zaposlenih ločeno na administrativne in fizične delavce in skupaj - število poškodovanih ločeno na poškodovane na poti, poškodovane na delu in skupaj - število izgubljenih dni zaradi poškodb, ločeno na število izgubljenih dni zaradi poškodb na poti, poškodb na delu in skupaj 317 - število ugotovljenih poklicnih obolenj vsled delovanja vibracij in ropota in skupaj - število primerov ostalih obolenj - število izgubljenih dni zaradi ostalih obolenj - pogostost pojavljanja poškodb v odstotkih, to je kvocient med številom poškodovanih in številom zaposlenih - resnost ali število izgubljenih dni na poškodbo. žal vsa gozdna gospodarstva niso vsa leta v celoti izpolnjevala teh tabel zaradi česar ni bilo mogoče narediti vseh načrtovanih analiz. Razpredelnica št 4 kaže sedemletno povprečje stanja poškodb in obolenj po gozdnih gospodarstvih. Iz tabele je razvidno katera gozdna gospodar- stva niso v poročila vključila vseh zahtevanih podatkov. Razpredelnica št. 2 pa kaže pregled stanja poškodb in obolenj v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1975/81. Nesreče na poti in nesreče na delu so iz raznih vidikov obravnavane v nadaljnjih poglavjih, zato v tem poglavju obravnavamo le pogostost in resnost nesreč v gozdarstvu Slovenije. 318 w {O AAZPREDELNICA Št. 1 POVPREČNO LETNO ŠTEVILO POŠKODB, POKLICNIH OBOLENJ IN OSTALIH OBOLENJ PO GOZDNIH GOSPODARSTVIH SLOVENIJE V OBOOBJU 1975-81 Uebersicht 1: Durchschnittliche jahrliche Anzahl der Arbeitsunfalle, Berufserkrankungen und andere Krankheitsfiille in den Fostverwaltunaen Povprečno Število Povprečno štef .c: Pogost- .,.; Poklicna vilo izgublje- c:: Ostala ~ število poškodo- nost nih dni zara- ;; ~o obolenja obolenja .µ zaposlenih vanih v % število Ul di poškodb ~ g] l-.; llJ . (/) o .C o 'O (1) N•>UJ .,.; ,§ & C-..;o (1) C:: .j..l o C. ·n :> (1) N Ul ·rl .,.; .,.; ::t .,.; ::t .,.; ::t .,.; ·rl 00 ·n o o • u i::: u .,.., ..-1 .µ ·n ,-j .µ ·n ,-j .µ ·n Ul .-l ltl u ·n ,-j s.. ..., i:., O> i::: :> >C) :> ltl QJ o ltl OJ o lli QJ o ltl O·ri C ltl ltl .,.; (jJ -§ •rl ltl .,.; iu §' 'O O, §' 'O O, §' 'O C. §' i::: :> ;.; .C: g. ~~ .a'iil N ..-1 Ul :: .µ l-.; NC:: Ul 'O :> (/) Ul >(/) O, •,.j'tl 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Tolmin 192 378 570 51 5 56 9,8 881 103 984 17,57 10,9 31,0 41,9 689 7377 Bled 141 360 501 55 7 62 12,4 1087 120 1207 19,47 7,0 14,7 21,7 300 8820 Kranj 168 383 551 47 4 51 9,3 716 58 774 15, 18 0,6 5,7 6,3 902 9487 Ljubljana 241 377 618 53 6 59 9,5 980 151 1131 19, 17 15, 9 13,9 29,8 432 10306 Postojna 198 585 783 69 5 74 9,5 1501 113 1614 21,81 2,7 3,9 6,6 835 14048 Kočevje - - 865 107 6 113 13,1 2082 247 2329 20,61 1, 1 o 1, 1 - - Novo 170 567 737 84 5 89 12, 1 2149 93 2242 25, 19 1,4 12,7 14,1 892 13112 mesto Brežice 136 285 421 33 3 36 8,6 675 221 896 24,89 0,4 0,6 1,0 561 6274 Celje - - 375 23 6 29 7,7 - - 885 30,51 1,4 1,0 2,4 246 6116 Nazarje 130 380 510 53 5 58 11,4 - - 1357 23,40 2,0 1,4 3,4 490 7823 Slov. 972 95 9,8 1487 15 ,65 2,4 12,6 15,0 - - - - - - -Gradec Maribor 353 576 929 86 12 98 10,5 - - _2378 24,27 28,9 26,0 54,9 - - ZPGLM 42 35 77 6 6 7,8 69 3 72 12,0 82 622 Sežana o o o o Snež. 293 40 2 42 14,3 1282 91 1373 32,69 690 7895 Koč.Reka - - o o o , ... Povpr. 8202 868 10,6 1338 21,.58 5,3 8,8 14,1 556 8352 .C: .,.; C .,.., Q) C:: •r-, ·r-i (l) (l) C ..-1 ·r .C ..-1 ~-§ ~ QJ o Ul .Q B 0>..-1 :> o N 0 o.,.; ..Q .µ .C: o Ul .,.; .j..l o o C:: Ul .-l ,u .µ o o-..; i::: (/) -..; C :> o ,-; (1) (1) .... 0> ,',! dP (l) .µ C:: o o IZ >Ul 'O p.. O, :> 20 21 10,7 7,35 29,4 4,33 10,5 1,14 23,9 4,82 16,8 0,84 - 0.13 14,7 1, 91 11,2 0,23 24,9 0,64 16,0 0,67 - 1,54 - 5,91 7,6 - 11,4 - 15,0 2,4 % w ,-..:, o RAZPREDELNICA Št. 2 POVPREČNO LETNO ŠTEVILO POŠKODB, POKLICNIH OBOLENJ IN OSTALIH OBOLENJ V GOZDARSTVU SLOVENIJE V ČASU OD 01.01. 1975 do 31.12. 1981 Uebersicht 2: Jiirliche Anzah/ der Arbeitsunlalle, Berufserkrankungen und anderer Krankheitsfiille in der Forstwitschaft Sloweniens in den Jahren 1975 bis 1981 Število v o Povprečno Pogost- Stevilo izgu- rl Poklicna -.-+...; Ostala co število poskodo- nost bljenih dni >i:: obolenja .j.) aro obolenja·· (l) zaposlenih vanih v % radi poškodb .j.) Število rl >{Q.c; o ·.-i ;§ r§ 1 i:: (l) ::, 1 (l) (l) o ·n (l) ·n co • ..., . ..., . ..., ::s . ..., ::s . ..., ::s . ..., Pn,!UJ u ·n rl l-1 rl i:: co ~ > t>U > co (l) o co (l) o co (l) o co 0,§ O co co • ..., (l) ,§ .'.° .j.) o co • ..., co g, 'd o. g, 'd o. g, 'd o. o. i:: o. H ..C: g, >S C/) H r-l Nr-l ::s UJ t,1 ..Q ::s (l)•.-i o,..c: i+l (l) • ..., (l) .! UJ >Ul 0. . ..., i:: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 1975 8256 1038 12,6 21963 21,16 53 63 116 76 8317 907 10,9 18904 10,84 94 162 256 77 8352 882 10,6 19175 21, 74 75 62 137 78 8382 851 10 ,2 18895 22,20 98 103 201 79 8247 806 9,8 16867 20,93 105 210 315 80 8105 775 9,6 17214 22,21 39 117 156 81 7761 817 10, 5 18088 22,14 59 147 106 Povprečno 8202 866 10,6 18729 21,60 74, 7 12l4 198 Pogostost nesreč, to je v odstotkih izraženo razmerje med številom poškodovanih in števitom zaposlenih delavcev je od leta 1975 dalje do vključno leta 1980 upadla, v letu 1981 pa beležimo precejšen padec števila zaposlenih in obenem precejšen absolutni porast števila nesreč, tako da je pogostost zopet narasla. Kljub navedeni variabilnosti pa razlike v pogostosti nesreč med posameznimi leti niso statistično značilne. Analiza pogostosti nesreč med gozdnimi gospodarstvi pove, da se je povprečje pogostosti nesreč v navedenem obdobju v gozdarstvu Slovenije gibalo me 7, 7 in 14,3 odstotki. Povprečje pogostosti je 1 O, 7 % . Razlike med posameznimi gozdnimi gospodarstvi so precejšnje in so tudi statistično značilne s tveganjem = 0,001. Vzroke razlik je težko navesti, vendar lahko predpostavljamo, da izvirajo predvsem iz različnih naravnih in tehnoloških pogojev dela in različne usposobljenosti in opremtjenosti delavcev. Resnos nesreč, to je število izgubljenih dni na poškodba med posamez- nimi leti, rahlo niha. Najvišjo resnost smo imeli. leta 1978, ko smo z vsako poškodboizgubili povprečno 22,2 dni, najnižjo pa leta 1976 z 20,84 dni z vsako poškodbo. Razlike v resnosti poškodb med posameznimi leti niso statično značilne. Pogostost in resnost nesreč po letih kaže graf št. 1. Analiza resnosti nesreč med gozdnimi gospodarstvi pove, da so razlike v resnosti nesreč med gozdnimi gospodarstvi izredno velike in se gibljejo med 12,0 in 30,51 izgubljenih dni na nesrečo. Razlike v resnosti nesreč med gozenimi gospodarstvi so statistično značilne s tveganjem = 0,001. Povprečno smo v obdobju 1975 - 81 izgubili z vsako delovno nesrečo v gozdarstvu 21 ,58 dni. Vzroki za tako odstopanje izvirajo predvsem iz razlik v tehnologijah in delovnih razmerah pa tudi iz razlik v varstvu pri delu. Podobna odstopanja med gozdnimi gospodarstvi se kažejo tudi pri izgubljenih dnevih zaradi ostalih obolenj. Ostala obolenja, tako število primerov na 1000 zaposlenih delavcev, kot tudi število izgubljenih dni so po dosedanjih ugotovitvah (27) v našem gospodarstvu zelo številna in so številnejša od gozdarstva le v premogovništvu. Povprečno število izgubljenih dni za preteklo sedemlet- no obdobje znaša 15, O dni po obolenju. Posebno obravnavo zaslužijo poklicna obolenja. V gozdarstvu Slovenije imamo prve primere pojava poklicinih bolezni v letu 1964. Po tem letu pa vsako leto beležimo nove primere. V začetu smo poklicno obolenje ugotavljali pri sekačih motoristih, danes pa ugotavljamo, da so jim v gozdni proizvodnji podvrženi tudi gradbeni delavci, vrtalci, žičničarji, traktoristi in drugi. Ta obolenja nastopajo v pretežni meri kot posledica človekovemu delu in lastnostim neprilagojene mehanizacije, ki jo uporabljamo ali smo jo 321 Graf. POGOSTOST IN RESNOST NESREC PO LETIH Graf. 1: Haufigkeit und Schwierigkeitsgrad der Arbeitsunfalle nach Jahren Pogostost% Resnost dni/nesrečo Resnost 24 22 20 ..--- ---... - --- .,,,.. ----.....,.,..,,,.,. 18 1 6 1 4 1 2 1 O 8 6 4 2 1975 Pogostost 76 77 78 79 . 80,- 81 leta uporabljali pri delu v gozdarstvu v preteklih letih. Načrtovalci gozdarske mehanizacije sicer posvečajo ergonomskim karakteristikam vedno večjo skrb, pa tudi standardi so vedno ostrejši in omejujejo dnevni čas uporabe za človeka neugodnih delovnih sredstev. Kljub temu pa moramo s poklicnimi obolenji še naprej računati, velikokrat tudi po zaslugi delavcev samih, ki ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev, kljub temu, da od njih to zahtevamo. Frekvenčni poligon - graf št. 2 kaže ugotovljene primere poklicnih vibracijskih obolenj in okvar sluha v preteklem sedemletnem obdobju v gozdarstvu Slovenije. 322 Graf. 2 VIBRACIJSKA OBOLENJA IN NAGLUŠNOST V GOZDA.RSTVU SLOVENIJE PO LETIH Graf. 2: Vibrationskrankheiten und Schwerhorigkeit in der For~ stwirtschaft Sloweniens in verschiedenen Jahren število primerov 220 200 190 180 170 160 150 140 130 1 20 11 O 100 - \ 90 \ 80 \ 70 / \ 60 \ \ / 50 \ / Vibracijska / obolenja 40 'v ..,. 1975 76 77 78 79 80 81 Leta 323 Med poklicnimi obolenji je po številu primerov na prvem mestu naglušnost. Naglušnost nastaja kot posledica preobremenitve delavcev z ropotom,· v manjši meri pa tudi kot naravni proces fiziološkega staranja slušnih organov. Zato pri starejših delavcih ugotavljamo znake naglušno- sti po krajšem časovnem obdobju preobremenitve z ropotom kot pri mlajših delavcih. Največ obolenj slušnih organov je nastalo kot posledica dela z motorno žago, do preobremenitev delavcev z ropotom pa prihaja tudi pri delu z drugimi gozdarskimi stroji, predvsem traktorji in žičnicami. Novejše delovne tehnologije omogočajo da gozdni delavci sekači z uporabo novejših motork, ki imajo manjšo moč in nižji ropot niso v taki meri izpostavljeni delovanju ropota kot pred leti. Najučinkovitejša zaščita je dosledna uporaba glušnikov, v veliki večini pa zadostuje že uporaba ušesnih vložkov iz vate. Prekomeren ropot pa ne povzroča le okvare sluha, pač pa pomeni za delavce tudi psihično obremenitev in lahko pripelje do stresnih situacij, povečuje nevrotičnost, utrujenost in nepazljivost delavca. Ropot je lahko tudi vzrok za nesrečo, ko delavec zaradi ropota ne sliši opozorilnih znakov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je kljub enostavni in ceneni zaščiti pred prekomernim ropotom veliko več okvar sluha kot vibracijskih obolenj in da naglušnost med gozdnimi delavci narašča. Okvare sluha prištevamo med zelo težke okvare, saj pomeni zmanjšana slušnost lahko visoko stopnjo invalidnosti. Invalidnost predstavlja v gozdarstvu resen problem in veliko obremenitev za panogo. Veliko gozdnih invalidov v l. kategoriji invalidnosti so gluhi in močno naslušni gozdni delavci. Na drugo mesto se med poklicnimi obolenji uvrščajo vibracijska obolenja, ki se kažejo v okvarah krvnih žil, živcev, mišic in sklepov. Vibracijskim obolenjem so podvrženi predvsem gozdni delavci sekači in gradbeni delavci, ki delajo z različnimi vrtalnimi pištolami in se vibracije prenašajo na delavca preko rok. Pri traktoristih in šoferjih pa se vibracije prenašajo na telo preko sedeža, kjer je delovanje pri gibanju stroja ponavadi največje, pa tudi preko rok in nog z ročicami, pedali in podlago. Vzroke za veliko število vibracijskih obolenj, ki jih ugotavljamo pri naših gozdnih delavcih lahko iščemo predvsem v tem, da so imele motorke v pretklosti veliko večje vibracije kot jih imajo danes, obenem 324 pa smo z neprimerno organizacijo dela preveč obremenili sekače motoriste. Danes imamo motorke, ki so veliko lažje in opremljene z antivibracijskim ročajem, obenem pa skušamo tudi uvajati tako organi- zacijo in tehnologijo dela, da čimbolj ublažimo škodljivo delovanje vibracij. Na podlagi histrograma na grafu št. 2 lahko ugotavljamo, da številčnost vibracijskih obolenj počasi upada in lahko računamo, da bo ta trend ostal v bodoče. Primerjava ugotovljenih primerov naglušnosti, vibracijskih obolenj in vseh poklicnih obolenj po gozdnih gospodarstvih nas pripelje do ugoto- vitve, da so v preteklih sedmih letih obstajale med gozdnimi gospodarstvi velike razlike v številu ugotovljenih poklicnih obolenj. Razlika v številu poklicnih obolenj med gozdnimi gospodarstvi so sta- tično značilne s stopnjo tveganja x = 0,001. Razpredelnica št. 3 kaže pogostost ugotovljenih poklicnih obolenj po gozdnih gospodarstvih v preteklih sedmih letih. Lahko predvidevamo, da razlike med gozdnimi gospodarstvi niso le posledica uporabe različnih delovnih sredstev, temveč tudi posledica ne- sistematičnih zdravstvenih pregledov in s tem zaostanka v odkrivanju obolenj. Pri pravočasnem odkrivanju znakov poklicnih obolenj delavca, lahko pravočasno brez večjega števila izgubljenih dni preusmerimo ali prekvalificiramo na drugo delovno področje, tako da ni več izpostavljen škodljivemu viru obolenja. Zato je nujno stalno spremljanje zdrav- stvenega stanja delavcev. 325 RAZPREDEJ:NICA št. 3 POVPRmi!A PCn)S'IDST POKLICNIH OBOLENJ PO GOZDNIH GOSPODARSTVIH SLDVENIJE V PREI'EKLIH SEIMIH LEI'IH Ubersicht 3: Durchschnittliche Haufigkeit der Berufserkrankungen in den slowenischen Forstverwaltungen zapor. Gozdno Pogostost poklicnih 'Olx:>lenj štev. gospodarstvo vibracijska okvare skupaj obolenia sluha 1 Tolmin 1 , 91 5,44 7,36 2 Bled 1 ,40 2,93 4,33 3 Krani O, 11 1 ,03 1, 14 4 Ljubljana 2,57 2,25 4,82 5 Postojna 0,34 0,50 0,84 6 Kočevje 0 t 13 - O, 13 7 Novo rresto O, 19 1, 72 1 , 91 8 Brežice 0,10 o t 14 0,24 9 Celje 0,37 0,27 0,64 10 Nazarje 0,39 0,27 0,66 11 Slovenj Gradec 0,25 1 ,30 1,55 12 Maribor 3, 11 2,80 5, 91 13 zavod Sežana - - - 14 Snežnik Kočevska Reka - - - Slovenija O, 91 1,56 2,47 6. PORAZDELITEV NESREC PO URAH IN DNEVIH V TEDNU V poročilu o varstvu pri delu obravnava nesreče po urah in dnevih tabela 1 A. Tabela zajema v vrsticah sedem delovnih dni in v dvanajstih stolpcih prihod na delo, deset delovnih ur in odhod z dela. Razpredelnica št. 4 kaže skupno število pri delu po urah in dnevih za obdobje 1975 - 1981. 6.1 Nesreče na delu Analiza podatkov za preteklo sedemletno obdobje (75-81) po tabeli 1 A pove, da se je v tem času na delu zgodilo slovenskim gozdarjem 6095 nesreč. Od tega se je na delu zgodilo 5578 nesreč ali 91,5% in na poti 517 nesreč ali 8,5%. 326 w rv ..... RAZPREDELNICA št. 4 NESREČE PRI DELU V SLOVENSKEM GOZDARSTVU PO URAH IN DNEVIH V OBDOBJU 1975 - 81 Uebersicht 4: Arbeitsunfalle in der slowenischen Forstwirtschaft gegliedert nach Tagen und Stunden Ura o 'd .-1 rl! <-. 1975 76 - ---·-........ - -........ ·, ' ...... ...... ...... ...... ' ............. ' /sreda I //.,Petek '......,,. 1 ' . ' / 77 78 79 330 ·..J 80 81 Leta !:l ~ RAZPREDELNICA Št. 5 ŠTEVILO NESREČ PO DNEVIH IN GOZDNIH GOSPODARSTVIH V OBDOBJU 1975 - 81 Uebersicht 5: Anzahl der Arbeitsunfalle in verschiedenen Tagen der Woche und nach Forstverwaltungen Gozdno (1j gospo- i::: (1j darstvo tU s:: Q) o (j) s:: • ·r; .,. .,. .µ u ·rl .,. .-1 o > (/} ·rl Q) Dan s 'Cl s:: -§ .µ (j) o Q) >N ·r; .-1 (j) U > s Q) .-1 o r-1 ~ .,. o ~ o H Q) 8 i:Q ..:1 p., z i:Q u 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Ponedeljek 1 95 92 55 81 112 175 129 58 47 Torek 2 63 74 77 77 110 121 122 51 34 Sreda 3 62 61 68 90 99 137 104 36 33 Četrtek 4 74 67 64 70 72 148 126 62 41 Petek 5 74 86 65 73 78 137 112 40 36 Sobota 6 24 54 24 20 49 70 51 7 11 Nedelja 7 o o o o 2 o o o 1 (j) .,. H n:l N H O 0 .-1 Ul 13 151 155 81 78 150 53 2 670 (j) ·r; s:: (1j m> (1j H NO ,\ ,\ O,n:1 >Q p:; (1j ~&~ o ~ :.: ~ (/) 14 15 16 17 154 5 47 1277 133 5 56 1180 135 9 75 1057 128 15 75 1065 109 6 38 1069 26 1 22 439 1 1 1 8 686 42 294 6095 Graf. 5 DELEŽ NESREČ PO DELOVNIH URAH IN LETIH Graf. 5: Anteil der Arbeitsunfalle in den verscheidenen Arbeitsstunden in den Jahren 1976 und 1981 Delež Jli, 1 8 17 A 1 6 I \ I \ 1 5 1 \ 14 I \ I 1 3 I 1 2 11 10 9 8 ~ 7 \ 6 \ 5 \ 4 \ 3 ' ' 2 1976 -1981 ---,- 1 2 3 4 5 6 ·7 8 9 1 O Delovne ure 332 razlike v pojavljanju nesreč med posameznimi leti. V letih 1977 in 78 beležimo največje število nesreč v peti delovni uri, leta 1976 pa celo v 8. delovni uri. Od vključno leta 1979 naprej pa imamo maksimalno število nesreč v tretji delovni uri. Vzrok za ta premik lahko iščemo v boljši organizaciji dela in hitrejšem delovnem tempu, ko delavec že v drugi ali tretji delovni uri dosega maksimalne učinke. Na tempo dela in pojavljanje nesreč vpliva tudi sprememba tehnologije, ko Imamo v gozdni proizvodnji vedno več mehaniziranih postopkov in vedno manj ročnega dela. Pojavljanje nesreč po urah in gozdnih gospodarstvih kaže razpredelnica št. 6. Frekvenčne porazdelitve števila nesreč po delovnih urah so po posameznih gozdnih gospodarstvih dokaj različne. Maksimalno število nesreč se pojavlja pri šestih gozdnih gospodarstvih v tretji uri, pri enem v četrti uri, pri štirih v peti uri pri po enem gozdnem gospodarstvu v šesti, sedmi in osmi delovni uri. Razlike med gozdnimi gospodarstvi so statistično visoko značilne. Vzrok za tako raznolikost lahko iščemo v različni tehnologiji in organizaciji dela, ter različnem tempu dela. Velik vpliv ima verjetno tudi težina dela. Ni namreč vseeno, ali delavec z lahkoto doseže normalen učinek ali ga težina dela sili v prekomerne napore in utrujanje. Podoben učinek ima verjetno tudi dobra stimulacija ob visokih prekoračitvah norme. Uplivajo pa tudi obveznosti delavcev izven dela (delo na kmetiji), ko skušajo delavci v gozdu čimprej opraviti normo, da se popoldne posvetijo delu na kmetiji. 6.2 Nesreče na poti na delo in z dela V obdobju 1975 - 81 se je v slovenskem gozdarstvu pripetilo na poti na delo in z dela 517 nesreč, kar predstavlja 8,4% vseh nesreč. Pogostejše so nesreče na poti na delo (52%) od nesreč na poti z dela (48%). Porazdelitev nesreč na poti na delo in z dela po delovnih dneh v tednu kaže graf št. 6. Osnovne ugotovitve so naslednje. V ponedeljek je število nesreč, ki se zgodijo na poti na delo največje in polagoma upada proti koncu tedna. Medtem, ko je število nesreč, ki se zgodijo na poti z dela od ponedeljka do četrtka praktično enako, pa v petek število nesreč na poti z dela močno naraste. Tako gibanje lahko utemeljimo z dejstvom da so, v kolikor se delavci dnevno ne vračajo domov, razdalje do delovišč ob ponedeljkih večje kot v tednu, kar nasprotno velja tudi za nesreče na poti z dela ob petkih. 333 ti .i:. RAZPREDELNICA Št. 6 ŠTEVILO NESREČ PO DELOVNIH URAH IN GOZDNIH GOSPODARSTVIH V OBDOBJU 1975 - 81 Uebersicht 6: Anzah/ der Arbeitsunfalle in verschieden Arbeitsstunden und nach Forstverwaltungen Ura <1l <1l rtl rtl <1l <1l rtl rtl ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ Gozdno ::s ::s ::s ::s ::s ::s ::s ::s gospodarstvo ... N (") s:!' ,. Lil \D r-- CD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 (J Tolmin 1 26 62 74 61 49 28 34 23 Bled 2 29 37 37 57 39 48 66 67 Kranj 3 5 16 29 29 52 43 40 49 Ljubljana 4 1 7 38 75 54 93 45 28 17 Postojna 5 23 68 84 58 63 46 84 46 Kočevje 6 44 73 125 102 106 103 101 80 Novo mesto 7 30 62 84 80 100 69 73 86 Brežice 8 9 37 49 26 39 27 34 12 Celje 9 7 1 5 18 23 26 21 21 25 Nazarje 10 21 46 52 73 54 44 42 29 Slovenj Gradec 11 59 58 69 51 76 103 88 83 Maribor 1 2 31 87 127 96 49 68 81 42 ZZPM Krasa 1 3 4 9 10 5 2 4 3 4 Kočevska Reka 14 30 38 39 35 30 43 36 23 Skupaj 15 335 646 872 750 778 692 731 586 rtl •r, rtl ~ <1l ~ ::s o. ::s ::s o ~ °' ... til 11 12 13 o o 357 8 6 394 35 30 328 3 2 372 11 2 485 7 6 747 16 10 610 1 1 235 1 2 159 6 2· 369 25 3 615 4 3 588 o 1 42 2 1 277 11 9 69 5578 Graf. 6 DELEŽ NESREC NA POTI NA DELO IN Z DELA PO DNEVIH Graf. 6: Anteil der Unfalle am Weg zu und von der Arbeit an ver- schiedenen Tagen der Woche Delež% 11 1 O 9 8 7 6 5 4 3 2 \ \ Pon. \ \ /\ / '.. / \ Skupaj .>c:::·.-..::::.- / / ·-· ~ ~ - \ Torek Sreda -- -\- \ Prihod Odhod Cetrtek Petek Sobota Dan Delavci navadno ob petkih odnesejo z delovišč tudi vse orodje in opremo, ki jo sicer med tednom puščajo v gozdu. Ker so preobloženi pri hoji, posebno pa še pri vožnji, če se vozijo z mopedom, obstoja s tem veliko večja verjetnost za nastanek poškodbe kot sicer. 335 Gibanje nesreč ob prihodu na delo in odhodu z dela kaže graf št. 7. število nesreč na poti od leta 1975 dalje z rahlimi oscilacijami kaže trend upadanja. V sedmih letih je glede na leto 1975 število nesreč na poti padlo skoraj za polovico. število nesreč na poti upada hitreje kot število nesreč na delu. V največji meri moramo pripisovati upadanje števila nesreč na poti na delo in z dela pristopu k organiziranemu prevozu delavcev na delo in z dela, ki so ga gozdna gospodarstva začela masovneje uvajati po letu 1975. Frekvenco nesreč na poti na delo in z dela kaže razpredelnica št. 7. V deležu nesreč na poti so med posameznimi gozdnimi gospodarstvi precejšnje razlike. Nekaj teh razlik lahko pojasnimo z različno razdaljo in organizacijo prihoda na delo in z dela, precejšen delež pa bi lahko pripisali tudi različnim kriterijem posameznih organizacij pri obravnavi in prijavi nezgod na poti na delo in z dela. Graf. 7 DELEŽ NESREC NA POTI NA DELO IN Z DELA PO LETIH Graf. 7: Anteil der Unfalle am Weg zu und von der Arbeit in ver- schiedenen Jahren Delež% 11 1 O 9 8 7 6 5 4 3 2 1975 76 77 78 79 336 80 Skupaj 81 Leta w w --.J RAZPREDELNICA št. 7 NESREČE NE POTI NA DELO IN Z DELA PO GOZDNIH GOSPODARSTVIH V OBDOBJU 1975 - 81 Uebersicht 7: Unfalle am Weg zu und von der Arbeit nach For- s tverwltu ngen Delež nesreč na poti o ·rl Gozdno r-1 ro .j.) CI) r-1 o o ro ·rl 'Cl CI) o.. r-1 rl .j.) gospodarstvo 'Cl ro (!) CI) ro o ro ro C 'Cl N 'Cl C O.. C N ~ 1 2 3 4 5 6 7 8 Tolmin 1 16 19 35 4, 1 4,8 8,9 Bled 2 25 1 5 40 5, 8 3, 5 9, 3 Kranj 3 9 16 25 2,6 .4, 5 7, 1 Ljubljana 4 19 20 39 4,6 4, 9 9, 5 Postojna 5 19 16 35 3, 7 3, 1 6,8 Kočevje 6 18 23 41 2,3 3, 9 6, 2 Novo mesto 7 19 1 5 34 3, O 2, 3 5,3 Brežice 8 6 13 19 2, 4 5, 1 7, 5 Celje 9 20 24 44 9,9 11 , 8 21, 7 Nazarje 10 1 7 18 35 4,2 4, 5 8, 7 Slovenj Gradec 11 32 23 55 4, 8 3, 4 8, 2 Maribor 12 65 33 98 9, 5 4,8 14, 3 ZZPM Krasa 1 3 o o o o o o Kočevska Reka 14 6 11 17 2, O 3, 7 5, 7 Skupaj 271 246 517 4,4 4,0 8,4 7. POJAVLJANJE NESREČ PO DEJAVNOSTI IN V MESECIH Tabela 1 B vsebuje podatke o nesrečah pri delu po dejavnostih in mesecih. Področje gozdarstva je razdeljeno na pet dejavnosti: gozdarska dejavnost, gradbena dejavnost, DSSS, servise in ostalo. Tabela vsebuje tudi nesreče, ki so se zgodile na poti na delo po posameznih mesecih, vendar zaradi neenotnega in netočnega poročanja ti podatki niso uporabni. Obdelava po tabeli 1 B zajema skupaj 6076 nesreč, ki so se zgodile v slovenskem gospoderstvu v letih 1975 do 1981. Skupno število nesreč po dejavnosti in mesecih kaže razpredelnica št. 8. 7.1 Pojavljanje nesreč po dejavnostih Dejavnost, ki ima največje število nesreč, je gozdarska dejavnost. Delež nesreč v gozdarki dejavnosti znaša 73,5%, sledijo servisi 8,2%, grad- bena dejavnost 6,3%, ostale dejavnosti 4,3% in nesreče na poti v okviru vseh naštetih dejavnosti 6,9%. Tako stanje je razumljivo, če vemo, da gozdarska dejavnost zaposluje 60 do 80% vse delovne sile v gozdarstvu. Graf št. 8 kaže delež nesreč za tri glavne dejavnosti po letih. število nesreč je v gozdarskih dejavnostih od leta 1975 do leta 1980 padalo, v letu 1981 pa zopet beležimo porast števila nesreč v gozdarskih dejav- nostih. Verjetno splošno značilnost porasta nesreč v letu 1981 lahko obrazložimo s tem, da leto 1981 označimo kot "grdo leto" z izredno slabimi vremenskimi razmerami. Tudi v gradbeni dejavnosti je v zadnjih letih opazen trend upadanja števila nesreč, vendar pa imamo izrazito nenormalni leti 1976, ko imamo izredno majhno število nesreč in izreden skok števila nesreč v letu 1977. To nenormalnost je težko razložiti, saj se obseg gradenj v gozdarstvu v tem obdobju ni povečal, temveč je celo upadel. Pri servisnih dejavnostih število nesreč od leta 1976, ko jih je bilo največ, neprestano upada. Vse tri dejavnosti so zadnja tri leta pod. sedemletnim povprečjem. Kljub gornjim ugotovitvam delež nesreč gozdarskih dejavnosti napram ostalim dejavnostim od leta 1978 dalje narašča, kar število nesreč v ostalih dejavnostih hitreje pada kot v gozdarskih dejavnostih. Pojavljanje nesreč po dejavnostih in goozdnih gospodarstvih prikazuje razpredelnica št. 9. Delež nesreč gozdarskih dejavnosti se giblje med 57 in 92% v primerjavi s sedemletnim povprečjem. Razlike med gozdnimi gospodarstvi nastajajo predvsem zato, ker so razne dejavnosti po posameznih gozdnih gospodarstvih različno razvite in imajo posamezne stranske dejavnosti po posameznih gozdnih gospodarstvih minimalen obseg. 338 w w (O RAZPREDELNICA Št. 8 NESREČE PRI DELU V SLOVENSKEM GOZDARSTVU PO DEJAVNOSTI IN MESECIH Uebersicht 8: Arbeitsunfalle in der slowenischen Forstwirtschaft nach Tatigkeit und Monaten Mesec ,.., ,.., rd .._J rd ::l o ,-j ·n ·n Ul Dejavnost ::l ,.., (IJ ·.-l ·.-l ·.-l ::l C .Q ,.., ,.., ·ri C ,-j ty, ((j (IJ ((j .'i' rd ::l ::l :> lj "' :,:; :,:; lj lj .i; l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Na poti 1 47 49 36 81 27 32 3 1 35 TOZD gozd. 2 295 415 404 343 395 470 330 427 TOZD grad. 3 14 19 27 39 43 36 34 36 DSSS 4 4 2 2 4 5 7 6 2 Servis 5 40 36 47 47 40 47 47 43 O.stalo 6 20 24 20 18 22 16 27 26 Skupaj 7 420 54 5 536 482 532 608 475 569 ,.., (1) ,.., il ,.., (1) (IJ il (IJ .Q .._J o (1) O; .._J ::> (1) ~ ~ C/l o 1 1 1 2 13 36 28 28 465 362 342 43 39 35 4 4 5 47 39 34 21 26 22 616 498 466 ,.., (1) "§ .,.... rd (IJ g. o ~ ~ U) 14 15 38 418 218 4466 20 385 4 49 32 499 17 259 329 6076 Graf. 8 DELEŽ NESREČ ZA TRI GLAVNE DEJAVNOSTI PO LETIH Graf. 8: Anteil der Arbeitsunfalle in den drei wichtigsten Tatigkeiten in verschiedenen Jahren Delež% . 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 1 2 11 10 9 I -~ I \ I \ \ \ ·" / '' ,.// "-( \ .,._ I . . ': "----~ Skupaj / '..L A 1' ·<,. / "-......::::: ' .. ''"\... Povpreč~~m:;d. ...... ..___\..-'-. / eJ. I \ \ 1975 I I \ : ·. I \: ··J 76 77 78 340 · . ........._ ~ __,..,,.. .. .,.. Grc).db. ·· . .....,.. deJ . 79 ........ 'i....:::::.•" . -·rervisi 80 81 Leta Graf. 9 POJAVLJANJE NESREČ PO MESECIH LETA Graf. 9: Auftreten der Arbeitsunfal/e in den drei wichtigsten Tatigkeiten in verschiedenen Monaten Delež% 1 2 1 1 10 Servisi 9 8 7 6 / Skupaj 5 I \ Gradb.dej. .. / 4 / \Gozd. dej. 3 2 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Meseci 7.2 Pojavljanje nesreč po mesecih Porazdelitev nesreč po mesecih podaja graf št. 9. Mesec z največjim številom nesreč v gozdarstvu Slovenije je september. Sledita mu poletna meseca junij in avgust. Nadpovprečno število nesreč se zgodi tudi v pomladanskih mesecih februarju in marcu. Vse ostale mesece je število nesreč pod letnim povprečjem. V zimskih mesecih januar, oktober, november in december se število nesreč zniža kljub povečani nevarnosti dela v gozdu ob zimskih razmerah. Ta pojav razlagamo s tem, da se zaradi velikega števila deževnih dni, to je dni z izrazito slabimi delovnimi 341 pogoji, zara.di nizkih temperatur, snega, dežja, vetra itd. zmanjša število delovnih dni, ki jih delavci preživijo na delu. Manjše število delovnih dni v mesecu juliju, ko imajo delavci letni dopust odraža nizko število nesreč na delu v tem mesecu. Posamezne dejavnosti kažejo v pojavljanju nesreč po mesecih svoje zakonitosti. Tako imamo v gradbeni dejavnosti največje število nesreč v mesecu maju, ko imamo pri ostalih dejavnostih nizko število nesreč. V mesecu septembru pa imamo v vseh dejavnostih visoko število nesreč in je zato ta mesec v seštevku po dejavnostih mesec z največjim številom nesreč. Graf. 10 DELEŽ NESRE~ PO MESECIH IN LETIH Graf. 10: Anteil der Arbeitsunfalle in verscheidenen Jahren gegliedert nach Monaten Delež% 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 I I : I 2 3 4 5 6 342 7 8 \ 1978 9 10 11 12 Meseci w .i:,. w RAZPREDELNICA št. 9 NESREČE PO DEJAVNOSTI IN MESECIH LETA PO GOZDNIH GOSPODARSTVIH Uebersicht 9: Hiiufigkeit der Arbeitsunfiille in verscheidenen Tiitigkeiten und Monaten gegliedert nach Forstverwaltungen Dejavnosti Gozdno .,-j >< gospodarstvo .µ Ul o ·n >< rct o •·n •·n ·,-l r-l rct rct ::s o r-l p. '1J (l) '1J (l) C/l > rct p. ::s >< (l) ·,-l N'O rct '1J C/l >< .µ ::s r::: ..o >< >< ·n rct s >< C/l (l) Ul ~ rct (l) rct p. rct z l9 Q C/l o C/l r-:, µ., ::,: ,:i: ::,: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Tolmin 1 3·5 314 o 7 36 o 392 37 36 32 32 24 Bled 2 50 290 47 4 31 12 434 19 17 32 50 51 Kranj 3 25 269 29 2 28 o 353 13 31 21 26 35 Ljubljana 4 39 326 15 2 29 o 411 33 40 41 38 36 Postojna 5 35 424 12 o 28 21 520 27 42 30 42 50 Kočevje 6 41 510 77 5 88 68 789 43 71 63 61 72 Novo mesto 7 34 516 24 4 2 42 622 38 53 61 54 59 Brežice 8 20 184 4 4 3'., 11 254 20 32 38 18 20 Celje 9 16 166 5 5 8 3 203 26 14 21 13 10 Nazarje 10 35 280 12 2 74 1 404 23 25 26 29 27 Slov.Gradec 11 30 424 80 10 102 24 670 63 76 72 55 53 Maribor 12 40 556 62 4 14 12 688 58 77 63 49 63 ZZPM Krasa 13 1 39 o o 2 o 42 3 3 3 2 3 ' Koč. Reka 14 17 168 18 o 26 65 294 17 28 33 13 29 Meseci .µ ·n ·r, Ul ·,-l ,,-j 5, r::: r-l ::s ::s > r-:, r-:, ,:i: 15 16 17 43 33 39 64 38 49 43 28 32 49 25 29 57 40 61 75 74 72 63 37 50 25 17 16 21 14 18 37 41 47 43 53 60 65 52 64 7 2 4 16 21 28 Skupaj 15 · 418 4466 385 49 499 259 6076 420 545 536 482 532 608 475 569 1 (l) ~ >< (1) (l) ..o .µ o p. .µ (l) ~ C/l o 18 19 44 29 42 37 32 38 40 30 48 49 91 65 67 61 18 19 16 17 44 39 69 45 61 38 6 2 38 29 616 498 >< >< (l) (l) ~ ~ ·n rct (l) (l) §' > o o (l) ~ z Q C/l 20 21 22 24 19 392 21 14 434 32 22 353 29 21 411 42 32 520 67 35 789 49 30 622 12 19 254 18 15 203 40 26 404 43 38 670 55 4: 688 5 2 42 29 13 294 466 329 6076 Delež nesreč po mesecih med posameznimi leti kaže na prej opisane zakonitosti· graf št. 10, vendar pa je med posameznimi leti opazna precejšnja variabilnost. Najbolj odstopa od povprečja leto 1981, ko imamo največje število nesreč v mesecu februarju. Predvidevamo, da tiči vzrok za tako variabilnost predvsem v tem, da imajo isti meseci v posamezniH letih različno število delovnih dni. Delo v gozdu je namreč omogočeno le ob boljših vremenskih razmerah, ki se za iste mesece med leti lahko precej razlikujejo. Frekvence nesreč po mesecih in gozdnih gospodarstvih kaže razpredel- nica št. 9. Z analizo podatkov razpredelnice pridemo do zaključka, da je pojavljanje nesreč po mesecih med gozdnimi gospodarstvi dokaj različno. Iz sedemletnega povprečja pojavljanja nesreč po mesecih smo ugotovili, da nastopa junij kot mesec z največjim številom nesreč pri petih gozdnih gospodarstvih, september pri štirih, februar pri dveh ter januar, marec in avgust pri enem gozdnem gospodarstvu. Razlike v porazdelitvah nesreč po mesecih med gozdnimi gospodarstvi lahko pojasnimo tudi z različnim obsegom del po gozdnih gospodarstvih v posameznih obdobjih leta. Na nekaterih gozdnih gospodarstvih je delo pozimi zaradi ostrih klimatskih razmer (nizke temperature, dež, sneg, veter) in težkih terenskih razmer, zelo otežkočeno, medtem ko je drugje omogočeno skoraj normalno delo. 8. ODVISNOST ŠTEVILA NESREC OD STAROSTI IN USPO- SOBLJENOSTI GOZDNIH DELAVCEV Osnovna tabela 1C, ki vsebuje letne podatke o številu nesreč po starosti in usposobljenosti gozdnih delavcev daje podatke o usposobljenosti v petih stopnjah (neusposobljen, priučen, poklicno usposobljen, sredn- ješolsko izobražen, višješolsko izobražen in visokošolsko izobražen) in v osmih starostnih razredih. Razpredelnica št. 1 O kaže skupno število nesreč po starosti in usposobljenosti gozdnih delavcev za obdobje 1975 - 81. V tej razpredelnici (tabela 10) so zbrani podatki o 5898 nesrečah, ki so se pripetile slovenskim gozdarjem v letih 1975 - 81. 1. Analiza nesreč po usposobljenosti Delovna usposobljenost sodi med osebne faktorje, ki so povezani z nesrečami. Dejansko združuje usposobljenost dva ločena faktorja in sicer formalno izobrazbo in delovno izkustvo. Analize drugih avtorjev (7) kažejo, da sta neustrezna usposobljenost in delovna neizkušenost faktorja, ki pogojujeta pojavljanje nesreč. Delavec svoje znanje bogati z izkušnjami. Neusposobljeni in priučeni delavci so znanje, potrebno za 344 RAZPREDELNICA št. 10 NESREČE PRI DELU V SLOVENSKEM GOZDARSTVU PO STAROSTI IN USPOSOBLJENOSTI GOZDNIH DELAVCEV Uebersicht 10: Hautigkeit der Arbeitsunfalfe gegliedert nach Alters-. und Ausbildungsstand von Forstarbeitern Starost .µ .µ .µ .µ .µ .µ .µ ~ Q) Q) Q) O,) Q) O,) ~ r-l r-l r-l r-1 r-1 r-l co L() ~ ·n o LO o 1..0 o j Usposo- ,.... N (") (") -s:!' «::t' L() -~ r-1 1 1 1 1 1 1 ,. bljenost ,g O"I "° ,.... 1..0 ,.... "° ,.... ,.... N M (") '<:f' «::t' L() U) ~ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 (J1 Neusposobljen 1 25. 87 46 27 51 49 59 45 389 Priučen 2 27 451 446 361 514 554 599 331 3283 Poklicno usposobljen 3 1 9 307 419 277 303 261 263 168 2017 Srednje usposobljen 4 o 25 1 3 26 31 25 38 30 188 Višje usposobljen 5 o 1 1 3 1 1 o o 7 Visoko usposobljen 6 o o 1 2 2 1 o 3 14 Skupaj 7 71 371 926 696 902 891 964 577 5893 opravljanje dela, pridobili z izkušnjami na delovnem mestu. Zato sta znanje in usposobljenost pridobljena s poizkusi in zmotami večkrat tudi rezultat grenkih izkušenj. Nezadostno znanje pa pogojuje nastanek nesreč. Pridobivanje usposobljenosti s poukom in usmerjanjem je nedvomno najboljši prijem za zmmanjšanje števila nesreč. Zlasti je potreben temeljit pouk ob prehodu na uporabo novih delovnih, tehničnih in varnostnih sredstev. Delavec mora pridobljeno znanje utrditi do take mere, da v vsakem primeru tudi ravna v skladu s pridobljenim znanjem. Zato je treba delavca ustrezno opremiti in ga včasih celo posebej motivirati in stimulirati. Znanje delavcev je potrebno redno preverjati. Pri nas ga preverjamo z različnimi testi iz varstva pri delu, ki vsebujejo vprašanja iz celotnega področja dela, ki ga delavec določenega poklica lahko opravlja. Pomanjkanje delovne sile na:s sili v to, da delavce v gozdarstvu priučujemo za več poklicev, oziroma, da jih usposabljamo za opravljanje več del in nalog. Delavce, ki jih začasno premeščamo na opravljanje drugih del in nalog ali na druga tehnična sredstva, ki jih niso vajeni, je treba po opravljenem testu iz varstva pri delu še posebej podučiti. Rezultate proučevanja pojavljanja nesreč po usposobljenosti gozdnih delavcev V Sloveniji v preteklih sedmih letih lahko strnemo v nasledn- jem. Največ nesreč (55,7%) se je pripetilo priučenim gozdnim delavcem in poklicno usposobljenim delavcem (34,2%) ali skupaj 89,9%. Ti delavci predstavljajo tudi večino vseh v gozdarstvu zaposlenih delavcev in opravljajo pretežno vsa dela s povečano stopnjo nevarnosti. Neusposobljenim delavcem se je pripetilo sorazmerno malo (6,6%) nesreč. Vsem ostalim delavcem, ki opravljajo pretežno režijska dela se je pripetilo le 3,5% nesreč. Razpredelnica št. 11 prikazuje pogostost nesreč po stopnjah usposoblje- nosti. 346 RAZPREDELNICA št. 11 POGOSTOST NESREČ: PO USPOSOBLJENOSTI Uebersicht 11: Haufigkeit der Arbeitsunfalle nach Forsverwaltungen NeusposobJ"jeni Priučeni delavci Poklicno usposob- Vsi delavci delavci ljeni delavci ~ -.J i ..C: :$ sabljenost Neuspo- Priučen Poklicno Srednje Višje Gozdno sobljen usp:,sab. usp:,sab. usp:,sab. gospcx:larstvo 1 2 3 4 5 6 7 Tolmin 1 3 173 190 20 o Bled 2 19 333 53 28 o Kranj 3 o 22 317 14 o Ljubljana 4 o 331 43 35 o Postojna 5 7 433 74 4 2 Kočevje 6 1 21 446 190 22 o Novo mesto 7 29 438 114 7 o Brežice !3 31 134. 69 19 1 Celje 9 11 81 64 3 o Nazarje 10 82 214 101 7 o Slovenj Gradec 11 66 146 432 19 3 Maribor 12 13 416 158 10 o ZZPM Krasa 13 4 30 7 o 1 Kočevska Reka 14 3 86 205 o o Skupaj 15 389 3283 2017 188 7 Visoko Skupaj usp:,sab. 8 9 3 389 1 434 o 354 2 411 o 520 1 780 o 588 o 254 o 159 o 404 4 670 3 600 o 42 o 294 14 5898 w lJ'I lJ'I RAZPREDEI.NICA št. 13 ŠTEvn.D NESREČ GJZllilli DEIA'VCEV PO GJZDNIB GOSPODARSTVIH IN STAOOS'INIH RAZREDIH (7-letno povprečje 1975-81) Uebersicht 13: Anzahl der Arbeitsunfalle · in verscheidenen For- stverwaltungen gegliedert nach Altersstufen (Durchschnitt der Periode 1975 bis 1981) Starost do 18 19-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 Nad 51 Skupaj Gozdno goSJ:X)darstvo let let let let let let let let 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Tolmin 1 4 61 54 36 61 69 54 50 389 Bled 2 2 27 72 54 1 1 2 1 1 5 47 5 434 Kranj 3 4 62 98 56 43 33 29 28 353 Ljubljana 4 - 35 42 52 58 84 76 64 411 Postojna 5 11 116 98 61 71 57 64 42 520 Kočevje 6 7 147 122 76 128 125 118 57 780 Novo mesto 7 1 5 84 54 61 91 126 119 38 588 Brežice 8 2 25 36 34 46 46 42 23 254 Celje 9 3 24 1 9 11 28 4 48 22 159 Nazarje 10 1 56 62 49 56 54 66 60 404 Slovenj Gradec 11 13 103 135 1 1 3 92 109 69 36 36 Maribor 12 6 70 70 61 68 18 188 11 9 119 ZZPM Krasa 13 o 3 10 6 3 6 6 8 42 Kočevska Reka 14 3 58 54 26 45 45 38 25 294 Skupaj 1 5 71 871 926 696 902 891 964 577 5898 9. ANALIZA NESREC PO DELIH IN OPRAVILIH Tabela 2 obravnava nesreče po delih in opravilih. Dejavnost gozdarstva je razdeljena na posamezna dela, ki jih sestavljajo prijemi iz delovnega procesa pridobivanja lesa, kamor sta vključena tudi peš hoja in prevoz. Opravila predstavljajo gibe v tem postopku. Osnovna tabela ima 208 okenc kamor so razvrščene nesreče glede na dela in opravila, ki so se izvajala v trenutku, ko je nesreča nastala. Nekaj okenc ostaja v tabeli praznih, ker nekatera dela in opravila niso združljiva. Obdelava tabele 2 zajame skupaj 5864 nesreč, ki so se zgodile v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1975-81 . Razpredelnica št. 1 4 kaže število nesreč pri delu po delih in opravilih za obdobje 1975-81. 1 Analiza nesreč po vrstah del in nalog Gozdarska dela štejemo za dela s povečano stopnjo nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Po določilih zakona o varstvu pri delu, morajo organizacije, ki se ukvarjajo z gozdarsko dejavnostjo v svojem splošnem aktu o varstvu pri delu točno določiti in opisati dela in naloge, ki jih delavci opravljajo, po vrstah in stopnjah nevarnosti. Po rezultatih naše raziskave je najnevarnejše delo sečnja in izdelava gozdnih sor- timentov (podiranje drevja in izdelava sortimentov), kjer se je zgodilo več kot tretjina vseh nesreč (34,4%). Pri tem delu pa so najnevarnejša opravila žaganje, kleščenje in prehodi, v zvezi s katerimi se je zgodila več kot polovica nesreč. Na drugem mestu po številu nesreč je transport sortimentov, kamor prištevamo spravilo, zlaganje, nakladanje in prevoz. Pri transportu gozdnih sortimentov se zgodi skoraj tretjina vseh nesreč (30,6%). Najnevarnejša opravila pri transportu sortimentov so vlačenja, dviganje in ostala opravila. Gibanje nesreč za najnevarnejša dela po letih kaže graf št. 15. Iz grafa je razvidno, da kažejo v zadnjih letih trend naraščanja števila nesreč predvsem dela pri podiranju in spravilu lesa, medtem ko kažejo nesreče pri izdelavi sortimentov in nakladanju trend upadanja. Povečanje števila nesreč pri podiranju lahko obrazložimo s tem, da se je v zadnjih letih s spremebo tehnologije v gozdni proizvodnji z uvajanjem centralnih mehaniziranih skladišč, povečal delež podiranja drevja. Povečalo se je dnevno število podrtih dreves. Deloma so odpadla razna dela in naloge, kot n. pr. krojenje, prežagovanje. Nekatera dela so odpadla v celoti n. pr. lupljenje. Pri mehaničnem spravilu je vzrok povečanja deleža nesreč predvsem v povečanem deležu mehaničnega opravila. Z opuščanjem animalnega in ročnega spravila prevzemajo traktorji, vitli in žičnice vedno večji delež spravila. Drugi vzrok za povečanje nesreč pri mehaničnem spravilu je v izredni raznolikosti in slabi opremljenosti spravilnih sredstev. Adaptacija traktorjev je šele v zadnjih letih v celoti zadostila zakonskim predpisom (atestiranje var- 356 (,.) (11 ... RAZPREDEINICA Št. 14 NESREČE PRI DEW V SIOVENSKEM OOZDARS'IW PO DELIH IN OPRAVILIH V QBIX)BJU 1975-81 Ueberlicht: 14 Anzahl der Arbeitsunfiille in der slowenischen Fors- wirt- schaft gegliedert nach Tiitigkeiten und Arbeitselementen Opravila ~ •r, •r, fij Q) ai •r, ·r, i •r, -n ~ @ ·n m ,ffi ~ j § •r, •r, ! ~ ~~ ·r, .-1 ~ ,o ·.-! >~ t,, ft ·.-! {lj {i (l) e (1) ~ fO § 6 s >~ Q ~ .-1 >IS! ...:i z u lll 11, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Peš roja 1 267 3 1 5 o 5 6 o o o 5 5 o 2 Osel:ni prevoz 2 8 o 6 1 2 o o o o o o 176 1 o Podiranje 3 108 56 332 14 34 10 21 38 o o 18 o 1 4 Izdel.gozdnih sortim. 4 48 81 634 58 94 30 20 5 34 2 295 o 9 o RoČno spravilo 5 84 7 2 o 84 33 156 4 o o o 1 o 4 Mehanizirano spravilo 6 48 1 2 o 55 50 203 13 1 o o 56 o 12 Nakladanje 7 52 o 3 o 95 124 58 4 2 o o 14 o 22 Zlaganje sortinEntov 8 18 2 7 o 58 49 35 2 o 1 1 3 o 1 Gojitvena dela 9 51 143 76 2 1 1 6 1 1 71 26 1 4 1 Varstvena dela 10 7 7 3 o 1 1 2 3 o o 2 o o 6 Gradbena dela 11 40 5 4 o 13 35 20 36 o 3 4 30 o 6 Prevoz 12 15 o o o 3 6 4 2 o o 1 49 2 9 Ostalo 13 84 16 18 4 12 33 23 21 4 1 2 26 20 11 Skupaj 14 830 321 1088 84 452 377 554 129 42 78 354 361 37 78 o ,6 •r, 1 ff rti o. ::, ~ o Ul 17 18 19 29 o 328 42 1 237 37 2 675 25 9 1344 26 1 402 86 10 537 111 15 500 39 1 217 40 2 427 7 1 40 110 28 334 36 7 134 371 43 689 959 120 5864 Graf. 15 NAJNEVARNEJŠA DELA PO LETIH OD 1975 DO 1981 Graf. 15; Die Unfallhaufigkeit bei einigen gefahrlichen Forstarbeiten Delež% 25 24 23 22 21 1 5 1 4 1 3 1 2 11 1 O 9 8 7 6 \ \ \ / \ / 1' ' / ' / v / / ' ·.N. '. /'{·· '<✓·' / ·, ... '-..___/ '·.-J / '-../' ---·- " / 1975 76 77 78 79 358 sortirnentov ,,,,..__ / -/ Podiranje / / / / / . Mehansko spravilo Nakladanje '--··--··- 80 81 Leta w (J'I (O RAZPREDEINICA št. 15 ŠTEvrrD NESREČ a:>ZDNIH DELAVCEV ro DELIH lli rozoorn rosroDARS'IVIH V OBIX)BJU 1975 - 81 Uebersicht 15: Anzahl der Arbeitsunfalle bei Verschiedenen Tatigkeiten gegliedert nach Forstverwaltungen B Q) B Delo Q) o •r, 1 !ltl ·r, J.i o ,6 .5l 1 Q) t e·; Gozdno fa r-l •r, ltl ·rl N ·rl •rl ·rl i gosp::d.arstvo •r, i~ -~ o:> li ,o:i..8 ~~ '~-i ~ •rl ltl ~~ ~ ·r,,-i t~ Q) r-l s~ (.ij~ p.. o o.. z N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Tolmin 1 27 28 G9 86 25 57 21 10 10 1 14 o Bled 2 31 27 66 60 13 55 36 39 15 2 37 26 Kranj 3 14 11 20 69 55 38 30 4 29 o 29 2 Ljubljana 4 31 5 45 73 28 7 73 6 52 2 13 10 Postojna 5 32 33 52 141 13 54 12 1 70 4 31 8 Kočevje 6 43 32 106 229 51 70 42 22 41 6 65 14 Novo rresto 7 15 3 82 169 33 37 53 50 58 2 29 12 Brežice 8 13 10 25 52 21 20 32 7 22 8 8 5 Celje 9 10 11 26 32 14 10 15 1 13 2 6 2 Nazarje 10 38 18 26 84 38 39 60 11 22 o 15 11 Slovenj Gradec 11 36 37 81 143 50 41 57 28 40 10 46 29 Maril:xJr 12 20 12 36 131 48 88 57 26 41 1 33 12 ZZPM Krasa 13 2 1 9 10 o 2 2 o 7 2 2 1 Kocevska Reka 14 16 9 32 65 13 19 10 12 7 o 6 2 Skupaj 15 328 237 675 1344 402 537 500 217 427 40 334 134 .,.., o Iti ~ o. :::1 ~ o (/) 15 16 44 392 27 434 52 353 27 372 69 520 68 789 45 588 31 254 21 163 42 404 72 670 84 589 4 42 103 294 689 5864 nostnih kabin, vitlov). Upadanje deleža nesreč pri nakladanju lesa zlahka pojasnimo z masovnim uvajanjem hidravličnih nakladalnih žerjavov z visokim sedežem. Nakladanje lesa je danes v družbenem sektorju gozdarstva pri nas v celoti mehanizirano, delovna varnost je skoraj v celoti zagotovljena. Tudi delež nesreč, ki nastajajo pri izdelavi gozdnih sortimentov se je zmanjšal, ker se je z obdelavo na centralnih mehaniziranih skladiščih zmanjšal delež izdelave v gozdu. Razpredelnica št. 15 kaže podatke o številu nesreč po delih in gozdnih gospodarstvih za obdobje 1975-81. Iz razpredelnice je razvidno, da je pri vseh gozdnih gospodarstvih, razen pri gozdnem gospodarstvu Bled najnevarnejše delo izdelava gozdnih sortimentov. Drugo najnevarnejše delo je pri večini gozdnih gospodarstev podiranje, pri nekaterih pa spravilo ali nakladanje lesa. 9.2 Pojavljanje nesreč po opravilih Posamezna dela v gozdni proizvodnji sestavlja več opravil. Nekatera opravila se pojavljajo pri vseh delih, nekatera pa so značilna le za določena dela. Najnevarnejša opravila v slovenskem gozdarstvu so bila v preteklem sedemletnem obdobju žaganje, prehodi, vlačenje in obračanje. V zvezi s temi opravili se je zgodila več kot polovica vseh nesreč. Gibanje nesreč po letih in najnevarnejših opravilih kaže graf št. 16. Iz grafa je razvidno, da delež nesreč, ki nastajajo v zvezi z opravili žaganja in prehodi izrazito narašča, medtem ko upada delež nesreč v zvezi z opravilom sekanje. Taki trendi nastopajo kot posledica tega, da se je motorna žaga uveljavila tudi pri kleščenju drevja, odkoder je deloma ali v celoti izpodrinila sekiro. Delavci imajo v kombijih s katerimi prihajajo na delo tudi rezervne žage. Zastojev zaradi okvar je izredno malo. Ponekod so v celoti izpadla ročna opravila, ki so zahtevala veliko delovnega časa, zato pa je narasel delež prehodov. Razpredelnica št. 16 kaže število nesreč po opravilih in gozdnih gospodarstvih. Iz razpredelnice je razvidno, da je pri večini gozdnih gospodarstev najnevarnejše opravilo žaganje. V štirih gozdnih gospodarstvih je nastalo največ nesreč ob prehodih, v enem pa pri obračanju. Pri ostalih opravilih pa je že opazna večja variabilnost med gozdnimi gospodarstvi. To je glede na dokaj različne tehnologije in pogoje gospodarjenja med gozdnimi gospodarstvi dokaj razumljivo. 360 Graf. 16 NAJNEVARNEJŠA OPRAVILA PO LETIH Graf. 16: Die Untal/haufigkeit bei einigen getahrlichen Arbeitselementen , Delež% 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 1 3 12 11 1 O 9 8 7 6 5 4 ", / / . ----- ~--- r / '--· - / I / v '·. \ /"-.. I / ;--, I ......... / -\-~/_:_--~-- - - .:7\ /- .!\ ·-. -·-...... _./ ·-1 I ·. /'-.. _7-· ✓:\. "' '\ ·, --" Prehodi r-·-·- / Vlačenje --~-\;.~' /,- ---.: .. ✓~ - - \ .,,,. \ /'· \ ··v·· ' ........ -~~ačanje ' - .. _ '- - - - --(ekanje '- 1975 76 77 78 79 80 81 Leta 361 f:is 1\.)- RAZPREDELNICA št. 16 NESREČE FO OPRAVILIH IN OOZOOIH ~ ·n ·n @ (l) ~ ·n ·n i @ ·n Ri @ ·n ·n i Gozdno r-1 (1j >O ·rol ~ tr> §' ·rol 11'.l {1 1--1 (1j ~ .µ (1) gosp:xjarstvo o.. ~ >N ....:i B 6 s; z u >N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Tolmin 1 76 8 127 2 7 25 65 5 4 2 Bled 2 21 22 48 22 67 22 43 11 2 6 Kranj 3 63 18 12 4 38 62 33 13 2 5 Ljubljana 4 68 40 55 6 50 8 24 5 o 11 Postojna 5 39 40 108 4 26 10 46 2 1 4 Kočevje 6 127 51 147 10 44 49 67 27 10 7 Novo,mesto 7 95 34 153 8 25 ·33 53 16 9 8 Brežice 8 35 10 49 3 17 18 25 9 1 3 Celje 9 37 15 24 1 6 5 7 1 o 3 Nazarje 10 100 27 66 7 30 11 43 5 o 3 Slovenj Gradec 11 74 23 90 12 71 54 47 22 5 12 Marilx>r 12 49 19 111 2 64 28 68 5 5 11 ZPMK Sežana 13 1 3 16 1 o 2 o 1 o 2 KOČevska Reka 14 27 11 82 2 7 10 28 7 3 1 (l) ·n @ '.&l (l) g 13 2 26 17 17 90 73 33 17 6 1 33 31 1 7 Skupaj 15 830 321 1088 84 452 377 554 129 42 78 354 o (J) (1) >6 ·n ·n ·n (1j ,ffi @ o ·rol (1) (1j ·n 3 In o.. >1:3 N ~ (1) ~1 ::i §; r-1 {/J ~ o.. o Cf) 14 15 16 17 18 19 33 o 1 29 6 392 41 2 8 52 1 434 21 4 o 38 23 353 8 2 6 54 o 372 26 o 2 88 34 520 50 4 7 105 11 789 9 5 4 93 10 588 25 2 1 25 14 254 14 1 o 41 2 163 22 4 2 64 14 404 59 2 30 136 o 670 35 3 15 139 4 589 2 1 1 10 1 42 16 7 1 85 o 294 361 37 78 959 120 5864 ., 10. OBLIKE POŠKODB IN POŠKODOVANI TELESNI DELI V NESRECAH Osnovna tabela 3 obravnava nesreče po obliki poškodbe in delu telesa. Vsaka poškodba je uvrščena v ustrezno okence glede na obliko (vrsta) poškodbe in del telesa (mesto poškodbe), ki ga je poškodba prizadela. Obdelava podatkov po tabeli 3 zajema skupaj 5929 nesreč. Razpredelnica št. 17 kaže število nesreč pri delu po oblikah poškodb in delih telesa v obdobju 1975-82. 10.1 Oblike poškodb Najbolj pogoste oblike poškodb pri delu v gozdarstvu so udarci, urezi, stiski in zvini. Te štiri oblike poškodb zajemajo skupaj 79% vseh nezgod v gozdarstvu. Ostalih 21 °/o nezgod odpade na vse ostale v tabeli definirane oblike poškodb, to je na zlome, ubode, odrgnine, tujke in ostalo. Največ je udarcev v podkoleno, sledijo pa udsirci v obraz, v koleno, v prste rok in udarci v prsni koš. Urezi in stiski so najbolj pogosti na prstih rok. Graf št. 17 kaže deleže najpogostejših oblik poškodb po posameznih letih v obdobju 1975-81. Trend kaže, da se od vseh najpogostejših oblik poškodb povečuje predvsem delež udarcev, medtem ko upada delež urezov in stiskov. Zvini in ostale oblike poškodb ostajajo praktično v vsem obdobju enako zastopani. Razpredelnica št. 18 kaže frekvenco nesreč po oblikah poškodb po posameznih gozdnih gospodarstvih v obdobju 1975-81. Pri vseh gozdnih gospodarstvih je najpogostejša oblika poškodbe udarec. Udarcu sledijo pri vseh gozdnih gospodarstvih, razen pri gozdnem gospodarstvu Kranj, urezi, ki so druga najpogostejša oblika poškodb. Ostale oblike poškodb so po posameznih gozdnih gospodarstvih dokaj različno zastopane. Vzrok za to je predvsem v razli- čni organizaciji dela in različni tehnologiji, vsekakor pa tudi v različni usposobljenosti in opremljenost delavcev za varno delo. 363 ~ ~ RAZPREDEINICA št. 17 NESROCE PRI DELU V SIDVENSKEM OOZDARS'IVU PO OBLIKI PCŠKOOBE IN DELU TELESA V OBOOBJU 1975 - 81 Uebersic t 17: Anzahl der Arbeitsuntalle gegliedert nach Verletzungs-art und verletzten Korp·erteilen in der slowenischen Forstwirtschaft 1975-81 deli B .µ ] Ul § [ .µ Q) o ·.-i telesa ·.-i i &l Q) ·n .-1<:·, ·n o ·n N ~ ! ~ .µ I § r-i !ii r-i ij·r-i o ·n ~ .µ r-i Ul ·.-i ·.-i j ~ t ·.-l i Oblike I -~ r-i ~ .µ fil ~ 11 i ~ ·.-i ,3l lll '8 >N .µ 8 B ~ Ul r-i Q) Ul poškodb ~ 6:! ~ a r-i ~ ::::i ~ p.. N p.. C., CI) ~~ o 1 2 3 4 5 · 6 ·7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Udar 1 214 164 21 42 120 98 42 68 86 140" 201 198 15 58 90 219 247 146 138 66 10 119 2602 Zlan 2 3 o o 2 10 2 5 4 16 17 40 35 o 4 8 5 60 29 15 21 o 3 289 Ulxx1 3 8 10 o 1 o 2 5 1 16 46 76 o o o 10 2 10 1 21 2 o 3 214 Odrgn:illč 4 39 1 2 3 4 4 7 13 21 35 69 9 o 5 10 21 52 8 3 2 o 11 329 Zvin 5 o o o 1 17 5 3 8 2 54 79 o o 6 2 56 6 223 4 o o 3 469 Stisk 6 1 o 1 o o 1 6 2 12 37 196 19 1 3 12 12 56 97 71 64 4 3 598 Urez 7 15 1 o 1 5 O 17 8 40 101 242 1 o 3 113 164 202 23 38 22 o 17 1013 Tujek 8 13 128 2 o o o 2 1 4 10 21 o o o o 2 4 o 1 o o o 188 Ostalo 9 12 3 2 1 8 42 7 2 9 20 14 5 2 4 6 4 10 6 5 o 8 57 227 Skupaj 10 305 307 28 51 164 154 94 107 206 460 938 377 18 83 261 485 647 533 296 177 22 216 5929 Graf. 17 DELEŽI NAJPOGOSTEJŠIH OBLIK POŠKODB PO LETIH Graf. 17: Anteil haufigster Verletzungsarten an der Gesamtunfallquote in der Zeit von 1975 bis 1981 Delež% 46 44 42 40 38 36 20 18 16 1 4 1 2 10 8 6 4 2 Udarci ' '...._ Ostalo ... ' ~ ---,-----~- - --~ - ..... .,,,,,. --............... / / . .......,,,, . '· / ....... / ........ -·-· ---- -· -· ~--- ,/"'· -·-·- . , __ · ........_ __ _ / . -/ '\ --. ' ' Urezi --·--··-·· -··-·•-•·-··-~----·-;.;..,r-"'"~'-"------- --. - ·· ·. Stiski ' -- --....... ··........_ .. -·· -~ ---··- -------- - - -;__.--- --- . - -~ - ' - -.· #lllf/l!!!. - · -- -· ...._ ----~vini 1975 76 77 365 78 79 80 81 Leta w Ol Ol RAZPREDEINICA Št. 18 NESROCE PRI DELU V SIDVENSKEM OOZDARS'IVU PO GOZOOIH OOSPODARS'IVIH IN OBLIKAH POŠKODB V LEI'IH 1975 - 81 Uebersicht 18: Anzahl der Arbeitsunfalle in verscheidenen For- stverwaltungen gegliedert nach Verletzungsarten Oblika Q) poškodbe ·..-1 -~ ·..-1 Gozdno C) -~ ·..-1 1 ·..-1 'ijj @ ~ -~ gospodarstvo ·..-1 r-i :> .µ N N C/) 1 2 3 4 5 6 7 8 Tolmin 1 187 31 23 11 45 34 Bled 2 155 18 18 33 35 61 Kranj 3 144 7 23 65 32 55 Ljubljana 4 184 20 5 18 30 35 Postojna 5 195 14 14 1 3 61 28 Kočevje 6 373 18 32 22 44 92 Novo mesto 7 249 20 16 40 38 62 Brežice 8 90 15 7 33 1 9 29 Celje 9 71 12 2 6 14 24 Nazarje 10 213 17 1 O 10 38 46 Slovenj Gradec 11 342 24 38 52 28 58 Maribor 12 238 80 18 15 52 42 ZZPM Krasa 13 14 1 1 2 5 3 Kočevska Reka 14 147 12 7 9 28 29 Skupaj 15 2602 289 214 329 469 598 o ·..-1 ;1 r-i N 1l Q) ·n ~ ~ en o 9 10 11 60 2 1 2 82 10 22 43 5 15 47 19 14 150 20 24 158 21 29 116 29 18 38 9 14 24 5 11 47 11 12 76 18 34 11 8 24 13 7 8 1 47 7 8 1013 188 227 ·n ; ~ 12 .. 405 434 389 372 · 519 789 588 254 169 404 670 600 42 294 5929 10.2 Poškodbe delov telesa Pri današnji tehnologiji so v gozdni proizvodnji pri nesrečah najbolj ogrož~ne noge, ki so udeležene z 41,9%, sledijo roke 35,8%, glava 11,6%, prsni koš, trebuh in notranji organi skupaj 7,1% in ostalo 3,6%. Shematski prikaz poškodb po delih telesa prikazuje slika 1. Kljub gornji ugotovitvi, da so pri nesrečah najbolj pogosto udeležene noge, ugotavljamo, da so izmed vseh delov okončin najbolj ogroženi prsti rok, ki so v nesrečah udeleženi s 15,8%. Zapestje in prsti rok skupaj pa so udeleženi s 23,6%. Po literaturi (21,28) ugotavljamo, da se deleži poškodb po delih telesa pri nas bistveno ne razlikuje od deležev poškodb po delih telesa v Evrop- i. Iz natančnega vodenja poškodb po delih telesa, ki jih vodijo drugje, lahko ugotavljamo, da je pri delu z motorno žago mnogo bolj ogrožena leva polovica telesa od desne, česar pa naši podatki ne .povedo, ker stran telesa ni bila zabeležena. Prikaz zato tudi ni popolnoma pravilen. Zasledovanje deležev poškodb po delih telesa skozi sedemletno obdobje 1975-81 kaže graf št. 18. Iz grafa razberemo, da so bili skozi celotno obravnavano obdobje najbolj podvrženi poškodbam prsti rok. Na drugem mestu po številu poškodb so bile vsa leta razen leta 1976 poškodbe podkolena. Leta 1976 smo imeli na drugem mestu po številu poškodb poškodbe kolena. Iz grafa je razvidno, da izrazitih trendov povečanja ali zmanjševanja poškodb posameznih telesnih delov ni opaziti, razen počasnega upadanja deleža poškodb podkolena in gležnja. Razpredelnica št. 19 podaja število poškodb po delih telesa in gozdnih gospodarstvih. Razpredelnica pove, da so med gozdnimi gospodarstvi precejšnje razlike v porazdelitvi poškodb po delih telesa. Pri dvanajstih gozdnih gospodarstvih so po številu poškodb na prvem mestu prsti rok, pri enem gozdnem gospodarstvu podkoleno in pri enem gleženj. Na drugem mestu po številu poškodb je pri večini gozdnih gospodarstev gleženj. Poškodbe ostalih delov telesa pa so že precej različno zastopane. 367 Slika št. OGROŽENOST POSAMEZNIH TELESNIH DELOV V NESRECAH PRI DELU V GOZDARSTVU • m LJ • • • 0-5 % 5 - 10% 10-15% 15-20% 20-25% Bild 1: Bedrohung einzelner K6rperteile durch Unfalle bei der Arbeit in der Forstwirtschaft 368 Graf. 18 DELEŽI NAJPOGOSTEJE POŠKODOVANIH DELOV TELESA PO LETIH Graf. 18: Unfallhautigkeit der am oftesten verletzten Korperteile in verschiedenen Jahren Delež% 1 9 18 17 16 15 1 4 13 12 11 10 9 8 7 6 1975 76 77 78 369 79 80 81 Leta w ...., o AAZPREDEI.NICA Št. 19 NE.SREČE PRI DEW V SIDVENSKEM OOZrnRSI.'VU ro OOZOOIH OOSFDDARS'IVIH IN POŠKOOOVANIH TELESNIH DELIH PRI NE.SREČAH V OBOOBJU 1975-81 Uebersicht 19: Anzahl der Arbeitsunfallen geg/iedert nach verletzren Korperteilen in den verschieden Forstverwaltungen cu '6 >Ul § Deli o .µ .µ Q) ] ·M ~ &l ~ .,...., H .,...., telesa ! .µ ~ § rl § Gozdno N [8 rl U) "M ·M j ~ cu .µ j ~ ~ ~ i .µ 6i ~ ~ >N gospodarstvo ~ "M ,3! cu U) rl Q) '8 ~ 6; H ~ :si :si rl :::i z p., p., p., C., 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Tolmin 1 26 10 1 7 18 20 1 8 5 39 63 30 1 3 20 40 35 52 Bled 2 16 2 1 3 18 10 13 15 24 31 67 28 1 2 35 23 28 42 Kranj 3 16 6 1 3 9 15 2 4 28 15 ·61 16 2 8 31 28 56 33 Ljubljana 4 19 29 1 3 7 8 3 8 6 39 53 36 o 6 10 27 44 39 Postojna 5 35 38 1 6 6 10 9 7 19 36 93 20 1 5 27 44 64 51 Kočevje 6 37 42 14 5 15 27 10 12 24 61 119 41 4 11 39 83 101 68 Novo nesto 7 21 53 2 4 9 16 8 7 17 46 132 34 3 5 22 37 64 44 Brežice 8 12 11 1 2 11 7 9 6 11 27 35 12 o o 14 26 29 21 Celje 9 10 10 1 o 6 6 1 1 6 7 23 11 1 1 8 10 17 20 Nazarje 10 9 17 1 5 15 7 3 2 11 39 49 36 1 7 9 49 52 48 Slovenj Gradec 11 46 31 3 6 28 9 16 21 36 51 80 24 3 17 22 45 50 34 Maribor 12 28 27 1 6 11 11 12 12 12 46 100 76 O 12 14 60 70 51 ZZPM Krasa 13 1 10 o o o o 2 o 1 3 6 o o o o 1 6 9 Kočevska Reka 14 29 21 o 1 11 8 5 4 6 20 57 13 1 6 10 12 31 21 Skupaj 15 305 307 28 51 164 154 94 107 206 460 938 377 18 83 261 485 647 533 ~ ·M o .,...., rl @M O .,...., i ·M l .µ b~~ U) 6; OH Ul CI) zo o 21 22 23 24 25 13 8 o 5 405 34 21 1 19 434 15 6 1 33 389 19 8 3 4 372 20 18 o 9 519 45 15 4 12 789 23 19 O 22 588 8 3 2 7 254 9 11 O 10 169 19 5 O 20 404 38 36 11 63 670 27 15 o 9 600 2 o o 1 42 24 12 o 2 204 296' 177 22 216 5929 11. VZROKI IN VIRI NESREC Tabela 4 obravnava nesreče pri delu po vzrokih, ki so povzročili nesrečo in po virih poškodb. V osnovno tabelo so nesreče uvrščene v ustrezno okence na podlagi 11 klasificiranih vzrokov in 20 virov. Skupaj ima tabela 220 okenc. Osnovna tabela deli vzroke nesreč na objektivne in subjektiv- ne. Upoštevajoč, da delujejo vzroki nesreč zalo povezano, objektivnih in subjektivnih vzrokov nesreč nismo obdelovali ločeno, temveč smo iz sumarnih podatkov izračunali le delež vzrokov objektivne in subjektivne narave. Razpredelnica št. 20 kaže skupno število nesreč pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1975-81 po vzrokih in virih nesreč. Skupaj Je v tej tabeli obdelano 6086 nesreč. 11 .1 Analiza nesreč po vzrokih Vzroke nesreč delimo na vzroke subjektivne in objektivne narave. Po literaturi (3) povzemamo, da se delež vzrokov subjektivne narave pri nesrečah gblje med 60 in 90%. Pri analizi nesreč v gozdarstvu SRS je ugotovljena prisotnost subjektivnega faktorja 77 ,6 %, in prisotnost ob• jektivnega faktorja 15,6%, s tem da je izločeno 6,8% neopredeljenih nesreč. Na grafu št. 19 zasledujemo gibanje števila nesreč po letih po posameznih vzrokih. Najbolj pogosti vzroki nesreč so: nepazljivost (41,9%), nepravilen postopek (23,1%), nepredviden dogodek (12,2°/o) ali skupaj 77,2%. število nesreč po posameznih vzrokih je glede na stanje leta 1975 in 76 do konca leta 1980 z različnimi oscilacijami upadlo. V letu 1980 pa beležimo ponoven porast nesreč po skoraj vseh naj pomembnejših vzrokih. Graf št. 20 kaže deleže najpomembnejših vzrokov nesreč v posameznih letih od 1975 do 81. S primerjavo grafov 20 in 21 ugotovimo, da delež zastopanosti nekaterih najpomembnejših vzro~ kov v nesrečah pri delu še vedno narašča, ker delež zastopanosti nekaterih ostalih vzrokov hitreje upada. 371 w ..... ,,_., RAZPREDEI.NICA št. 20 NESREX:E V SIDVENSKEM CDZDARS'IVU ro VZROKIH IN VIRIH V OBOOBJU 1975-81 Uebersicht 20: Anzahl der Arbeitsunfalle gegliedert nach Unfallgegen- stand und Unfallursache .µ Vzrok rU ~ ~-1 rU 6 ~ ~ OW ~ -~ Vir B&, 38 ~ o ·.-i ·.-i C r-l rU ~ 63' ~ .,..., rU ~ ~ .,..., N-e Jl :B~ u ~ ~~ ~ ·~ 82 H 1 2 3 4 s 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Nepazljivost 1 119 284 45 8 48 65 515 84 112 328 341 65 Nepravilen postopek 2 38 184 37 2 22 24 93 130 119 138 320 11 Neustrezna org.dela 3 3 7 7 o o 8 4 8 4 7 47 7 Neprimerno orodje 4 15 23 29 2 2 29 2 6 3 o 8 o Neupor.zašč.sredstva s 4 35 3 3 12 10 44 s 3 33 48 30 NeznaFlje 6 3 18 11 3 2 7 2 s 3 9 9 o Neustrezna zašč.sred. 7 2 9 o o o 2 3 3 2 6 2 6 Neprimerno cestišče 8 o 1 1 o 1 o 72 1 1 1 1 3 Nepričakovan dogodek 9 4 60 11 2 8 13 98 18 24 146 88 52 Neustrezna oprema 10 o 4 1 o o s o o 1 2 o 1 Neopredeljeno 11 10 33 23 15 4 16 91 15 13 20 40 s Skupaj 12 198 658 168 35 99· 179 924 275 285 690 904 180 ] ~~ ~~ zc 15 35 34 7 1 s 4 1 1 10 s o 103 i.; i..;I . hJ ~~ H ~ -..+.-i ON 3 ·I B 8 .,..., i i~ j :11 ~ ! Ul t.JUJ OUJ 00. o ti) 16 17 18 19 20 21 22 23 28 76 58 42 43 62 191 2549 33 33 28 23 32 8 97 1406 3 3 1 1 8 o 11 136 2 18 3 1 1 3 11 161 9 18 1 s 3 1 42 314 2 2 1 2 2 4 6 95 9 7 o 4 2 o 5 63 o 3 7 1 1 45 20 160 20 16 17 4 7 43 100 741 3 3 4 o . o 2 19 so 2 2 3 s s 7 102 411 111 181 128 88 106 175 604 6086 Graf. 19 VZROKI NESREČ PO LETIH Graf. 19. Unfallursachen in verschiedenen Jahren število 420 400 380 360 340 320 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 ' ' ' ' ' ' ' '- ....... / Nepazljivlost Nepravilni postopek _,--.-------/ ' Nepredviden dogodek "-.-- .. --·--- -··-··=--:::..,.. - --... _.,.,.,......_ __ --· - ............ ' ,/'. ........ .. ~ - ·· - ~ .. - .. - .. ___.,. ·· Neopredeljeno 1975 76 77 ' _-...-.. ..___- ---·-· 78 79 373 Neuporaba zaščitnih sredstev 80 81 Leta Graf. 20 DELEŽI VZROKOV NESREČ PO LETIH Graf. 20: Anteile der verschiedenen Unfallursachen in Jahren Delež% 44 42 40 38 26 24 22 20 1 8 1 6 1 4 1 2 1 O 8 6 - - --.._ - __,,,,, -. -~. ' Nepazljivost - - ------~~ -- Nepravilni postopek .A..... / ' '- Nepredviden '- dogodek '--·-·-·- .. , / .. ....... -~ Neopredeljeno - ~ - - :-::------ - - - -- 4 2 1975 76 77 "-.....-- ------ 78 79 374 Neuporaba zaščitnih sredstev 80 81 Leta Za primerjavo podajamo tudi gibanje vzrokov nesreč za 1 O-letno obdobje 1972-81. Podatki za leto 1972-74 so vzeti iz drugih objav (17). Med seboj primerjamo zadnji dve petletni obdobji na razpredelnici št. 21. Ugotovitve so naslednje. število nesreč se je v obdobju 1977-81 zmanjšalo za 19,2%. Pri tem je število nesreč padlo po skoraj vseh opredeljivih vzrokih, razen pri neustreznih zaščitnih sredstvih, kjer beležimo 20% povečanje števila nesreč in neustrezen postopek, kjer beležkmo 12, 1 % povečanje glede na preteklo petletno obdobje, vendar gre pri tem za relativno majhno število nesreč. Lahko bi rekli, da smo največje uspehe varstva pri delu dosegli pri izboljšanju strokovnega znanja (vgrajeno varstvo), uporabi osebnih varnostnih sredstev in boljši organizaciji dela. RAZPREDELNICA št. 21 VZIDKI NFSRE.č: V OOZDARS'IVU SLOVENIJE V OBOOBJU 1972 - 76 IN 77 - 81 Uebersicht 21: Unfallursachen in der slowenischen Forstwirtschaft Obdobje 72-76 Obdobje 77-81 Indeks V ZR O K IŠtev. nes. % štev. nes, % % NEPAZLJIVOST 1832 35 1756 43 95,8 NEPRAVILEN POSTOPEK 1115 22 973 24 87, 3 NEUSTREZNA ORGANIZACIJA DELA 156 3 93 2 59,6 NEPRIMERNO ORODJE 123 2 107 2 87,0 NEUPORABA ZAŠČITNIH SREDSTEV 333 7 198 5 59,5 NEZNANJE 104 2 60 1 57,7 NEUSTREZNA ZAŠČITNA SREDSTVA 40 1 48 1 120,0 " v 257 5 92 2 35,8 NEPRIMERNO CESTISCE NEPREDVIDEN DOGODEK 760 15 484 12 63,7 NEUSTREZEN POSTOPEK 33 1 37 1 112, 1 NEOPREDELJENO 352 7 297 7 79,3 SKUPAJ 5105 100 4127 100 80,8 375 Tabela št. 4 ima žal neprijetno lastnost, da je od vseh obravnavanih tabel najbolj podvržena subjektivni oceni izpolnjevalca tabele, predvsem pri razvrščanju nesreč po vzrokih. Iz razpredelnice št. 22, ki kaže vzroke nesreč po gozdnih gospodarstvih Slovenije, lahko vidimo, da so kriteriji po posameznih gozdnih gospodarstvih različni. Tako se n. pr. nepazljivost kot vzrok nesreče giblje med posameznimi gozdnimi gospodarstvi v mejah od 11,2 do 78,6%, nepravilen postopek v mejah od 2,4 do 44% in nepredviden dogodek v mejah od 1,4 do 33,7%. Podobno je tudi pri drugih vzrokih kot n. pr. neustrezna organizacija dela in neznanje, ki jih nekatera gozdna gospodarstva pogosto opredeljujejo kot vzrok nesreče, pri drugih pa ti vzroki sploh ne nastopajo, kar je tudi posledica subjektivnega ocenjevanja. 11 .2 Analiza nesreč po virih Analiza nesreč po virih nas pripelje do sledečih zaključkov. Od opre- deljenih dvajsetih virov pojasnjujejo štirje viri: tla (15,3%), gozdni sortiment (14,9%), veja (11,3%) in motorna žaga (10,8%), skupaj več kot polovico (52,2%) vseh nesreč. Pri večini virov nastopa kot glavni vzrok nesreč nepazljivost. Pri virih drevo, deblo in žične naprave pa je glavni vzrok za veliko število nesreč nepravilen postopek. Analizo nesreč po letih in virih kaže graf št. 21. Posamezni v nesrečah najbolj zastopani viri poškodb si med leti menjajo vodilno vlogo. V obravnavanem sedemletnem obdobju zasledimo kot v nesrečah najbolj zastopane vire po dvakrat gozdni sortiment, veje in motorne žage, enkrat pa gozdna tla. Trendi kažejo, da se nam povečuje delež nesreč, kjer nastopajo viri tla in veje, medtem ko se nam prisotnost virov gozdni sortiment in motorna žaga zmanjšuje. Ostali viri nesreč, ki niso prikazani na grafu pojasnjujejo ostalih 47,8% nezgod. Grafična predstavitev je opuščena zaradi boljše preglednosti grafov. 376 Graf. 21 NAJPOGOSTEJŠI VIRI NESREC PO LETIH Graf. 21: Die haufigsten Unfallgegenstande in verschiedenen Jahren Delež % 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 1975 76 77 /\ . / . 'ji\. -.../\/ / Ostalo . -. ./ \.\ '_)( ·. 1 Motorna \- ·· \ 1' žaga ~ -\- - -/--~zaru. \ / sortirrent . / 'v 78 79 80 . 81 • Leta Prisotnost posameznih virov nesreč po gozdno gospodarskih orga- nizacijah kaže razpredelnica št. 23. Iz razpredelnice je razvidno, da so pri posameznih gozdnih gospodarstvih povezani z največjim številom nesreč različni viri: gozdni sortiment v petih primerih, tla v treh, veja v dveh in motorna žaga v enem primeru. Velika odstopanja od izračunanih povprečnih srednjih vrednosti so deloma rezultat različne opremljenosti in usposobljenosti delavcev, različne tehnologije in organizacije dela in delovnih razmer. Podatki pa kažejo tudi na subjektivno ocenjevanje in možnost zamenjave virov poškodb med seboj. Večkrat se različni faktorji, ki nesrečo povzročijo, medsebojno tesno prepletajo ali dopolnjujejo in je izolacija pravega faktorja v resnici zapletena. 377 w ..... 00 RAZPREDElNICA št. 22 VZROKI NESREČ PO mzrnrn GJSPODARSIVIH SIDVENIJE V OBOOBJU 1975-81 Uebersicht 22: Unfa!lursachen in_ verschiedenen Forstverwaltungen ..µ Ul j • ·.-i H ..µ 0.. Ul .@'$ ;:l ~ ~~ ~ C/) 1 O 11 12 13 17 2 76 391 30 13 96 434 o 4 58 568 1 2 2 372 14 o 38 520 9 4 75 788 2 5 3 588 12 4 7 246 6 o 22 169 32 1 3 404 13 226 6 670 14 54 9 600 2 3 o 42 8 84 o 294 160 741 50 6086 (.:, ..... (j) RAZPREDELNICA št. 23 VIRI NESREČ PO ·OJZINJ cn3PODARSKIH ORGANIZAC.:IJAH SI.OVENIJE V OBIX)BJU 1975-81 Uebersicht 23: Unfallgegenstande in verscheidenen Forstverwaltungen in der Zeit von 1975 bis 1981 Vir ~ .µ ~ )ro ~~ ~~ ! 1 h Gozdno ~ .f;i ~ ~ ~-~ g o § ,6M ·rl i:.: ~8 ,-j rtl H ~~ ! gospodarstvo ~.[ s 1 ·n rtl ~ ~ ·n NH & ~ rl ~ 8@ z :g ..... :g ~ til 00 8 H >N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Tolnrln 1 8 42 5 o 3 6 60 29 6 47 73 7 4 15 8 1 4 Bled 2 25 77 41 17 8 36 19 15 8 30 50 1 11 7 33 1 17 Kranj 3 13 22 22 o o 22 118 2 27 33 116 19 19 12 14 12 8 Ljubljana 4 17 28 9 2 8 3 86 10 15 54 68 17 14 2 3 11 2 Postojna 5 7 97 2 O 12 5 112 31 25 66 32 12 3 3 20 4 6 Kočevje 6 48 77 4 3 11 19 111 54 85 131 50 21 2 2 30 8 14 Novo rresto 7 22 75 5 O 21 8 88 37 16 80 106 27 6 10 11 12 4 Brežice 8 5 26 4 2 8 4 27 22 30 34 21 4 6 4 4 8 3 Celje 9 4 17 o 1 3 1 22 9 11 18 28 4 .4 2 3 7 2 Nazarje 10 15 23 14 2 5 16 85 6 6 29 101 7 3 . 9 5 21 1 Slovenj Gradec 11 12 72 45 6 11 33 75 28 23 61 83 20 19 28 25 11 16 Maribor 12 17 62 14 1 8 17 78 16 23 57 142 10 8 15 21 20 8 ZZPM Krasa 13 1 5 o o 1 o 4 2 3 5 5 5 2 o o 2 1 KoČ:evska Reka 14 4 35 2 1 o 9 39 16 7 45 29 26 2 2 4 5 2 Skupaj 15 198 658 168 35 99 179 924 275 285 690 904 180 103 111 181 123 88 ~t ·n .......... o : r-1·n 11 ~ ~b {Jl o {Jl o 20 21 22 23 8 16 51 391 12 6 20 434 8 9 92 568 2 o 21 372 18 22 43 520 5 22 91 788 6 2 52 588 6 12 16 246 1 4 28 169 3 15 38 404 12 42 48 670 5 15 63 600 o 1 5 42 20 9 36 294 106 175 604 6086 13. POVZETEK Delo na prostem ima poleg nekaterih ugodnih uplivov, kot so delo v zdravem okolju in možnosti svobodnega tempa dela, tudi nekatere neugodne vplive na zdravje in počutje delavcev. Delo v gozdu je vezano z organizacijskimi problemi, ki jih težko usklajujemo J,raztresenost delovi§č, različne tehnologije na posameznih deloviščih, prevozi delavcev na delo, organizacija prehrane itd.). Delavci so izpostavljeni različnim neugodnim vremenskim vplivom (dež, sneg, veter, mraz). Narava dela ogroža delavce pri njihovem zdravju, velika pa je tudi nevarnost poškodb na delu in poklicnih obolenj. Vse to zahteva, da ima gozdni delavec primerno strokovno znanje, primemo opremo za delo in varstvo pri delu, dovolj delovnih izkušenj in dobro fizično kondicijo. V Sloveniji so posamezna gozdna gospodarstva zaradi različnih naravnih pogojev gospodarjenja (predvsem terenskih razmer) osvojila in razvijala različne organizacije in tehnologije dela ali jih prilagajala lastnim razmeram. Pomanjkanje ustreznih za potrebe gozdarstva izdelanih ali tovarniško prirejenih orodij, strojev, naprav, priključkov itd je privedlo do tega, da si je vsak pomagal kot je vedel in znal in je zato gozdarska mehanizacija v Sloveniji zelo raznolika in v veliko primerih za delo v gozdu neustrezno opremljena ali celo neustrezna. Starostna struktura gozdnih delavcev in njihovega pokli- cna usposobljenost je še vedno slaba in neustrezna. Delovne navade in občutek za varstvo se s težavo zakoreninijo v zavest delavcev. Vse to povzroča organizaciji varstva pri delu pri nas veliko težav. Z analizo podatkov o 6095 nesrečah, ki so se pripetile slovenskim gozdarjem v obdobju 1975-81 smo prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev. število nesreč nam je v navedenem obdobju iz leta v leto upadalo. S tem se je kljub spremebam v številu zaposlenih delavcev izboljševala tudi pogostost nesreč. Izjema je zadnje obravnavano leto 1981, ko kljub velikemu padcu števila zaposlenih delavcev beležimo precejšnje povečanje števila nesreč. (Raz. št. 2, Graf št. 1) Za poklicna obolenja pa bi lahko rekli, da se nam je njihovo število po letu 1975 naglo povečalo, šele v letu 1980 in 81 je nekoliko upadlo. Med poklicnimi obolenji so veliko pogostejše okvare sluha od vibracijskih obolenj. (Graf št. 2) Pogostost nesreč je med gozdnimi gospodarstvi precej različna, še večje pa so razlike v pogostosti poklicnih obolenj. (Raz. št. 1 in 3) Resnost nesreč nam v navedenem obdobju kaže trend naraščanja, kar velja tudi za resnost ostalih obolenj. (Graf št. 1) Nesreče pridelu so se najpogosteje dogajale v ponedeljek v tretji delovni uri (Raz. št. 4, Graf št. 3). Od začetka tedna proti sredini število nesreč 380 upada, nakar konec tedna zopet naraste. V delovnem dnevu se največ nesreč zgodi v tretji delovni uri. Posamezna leta pa od povprečja tudi močneje odstopajo. (Graf št. 5) Na poti na delo in z dela se zgodi skoraj desetina nesreč. Na poti na delo se zgodi največ nesreč v ponedeljek in njihovo število proti koncu tedna upada. Najmanj nesreč na poti z dela se zgodi v sredini tedna, nekoliko več jih je v ponedeljek in največ v petek. (Graf št. 6) Delež nesreč, ki se zgodijo na poti na delo in z dela nam z leti upada. (Graf št. 7) Delež nesreč, ki se zgodijo na poti je pri nekaterih gozdnih gospodarstvih precej višji od povprečja. (Razpr. št. 7) Skoraj tri četrtine nesreč v gozdarstvu se zgodi pri opravljanju osnovne gozdarske dejav- nosti in le tretjina v okviru vseh ostalih dejavnosti. (Raz. št. 8) Frekvenčne porazdelitve nesreč po dejavnostih in mesecih imajo v letu dva maksimuma, enega v pomladanskih in drugega v jesenskih mesecih. Največ nesreč se zgodi v mesecu septembru. (Graf. št. 9, Raz. št. 9) Absolutno gledano se največ nesreč zgodi starejšim delavcem. (Raz. št. 10) Starejši delavci so pri delu varrejši in· je pri njih relativno število ponesrečnih dosti nižje kot pri mlajših delavcih. Zaradi neugodne starostne strukture gozdnih delavcev, ki se nam z leti še slabša je tudi delež ponesrečenih starejših delavcev iz leta v leto večji. (Graf št. 14) Največ nesreč se pripeti priučenim delavcem. Delež nesreč priučenih delavcev z leti narašča, medtem ko delež nesreč poklicno usposobljenih delavcev upada. (Graf št. 11) Najnevarnejša gozdna dela so dela na sečnji in izdelavi gozdnih sortimen- tov, sledijo pa jim dela pri transportu lesa. Tu se največ nesreč zgodi pri izdelavi gozdnih sortimentov in podiranju ter pri spravilu in nakladanju lesa. (Raz. št. 14) Z leti upada delež nesreč pri izdelavi sortimentov, povečuje pa se delež nesreč pri podiranju, Pri transportu lesa se povečuje delež nesreč pri mehaničnem spravilu, upada pa delež nesreč pri nakladanju. (Graf št. 15) Največ nesreč se zgodi pri opravilu žaganje in pri prehodih. Delež nesreč, ki so nastale v zvezi z opravili žaganje in prehodi z leti še narašča. Prav tako narašča tudi delež nesreč pri vlačenju, medtem ko upada pri nekaterih ročnih opravilih. (sekanje) (Graf št. 16) Po oblikah poškodb predstavljajo skoraj polovico poškodb udarci in urezi, sledijo pa stiski in zvini. (Raz. št. 17) Z leti se povečuje po oblikah poškodb delež udarcev in ostalih poškodb, medtem ko delež urezov in stiskov upada ( Graf št. 17) 381 V nesrečah so največkrat poškodovani prsti rok, podkoleno in gleženj. (Raz. št. 17) Z leti se struktura poškodb po posameznih telesnih delih bistveno ne spreminja. Značilno je le zmanjševanje dele!.a poškodb podkolena in kolena. (Graf št. 18) Med vzroki nesreč imajo vodilno vlogo vzroki subjektivne narave, predvsem nepazljivost in nepravilen postopek, ki zakrivita več kot polovico nesreč (Raz. št. 20) število nesreč po letih po posameznih vzrokih upada (Graf št. 19), vendar pa delež subjektivnih vzrokov v nesrečah, predvsem nepazljivosti in neprimernega postopka še vedno narašča. (Graf št. 20) Najpogostejši viri nesreč so tla, gozdni sortiment, veja in motorna žaga. (Raz. št. 20) Delež virov veja in tla se v nesrečah pri delu z leti povečuje, delež virov sortiment in motorna žaga pa zmanjšuje. 382 14. ZUSAMMENFASSUNG DIE ARBEITSUNFALLE UND BERUFSERKRANKUNGEN IN DER SLOWENISCHEN FORSTWIRTSCHAFT VON 1975 BIS 1982 Die Arbeit im Wald hal neben emIgen gunstigen Seiten, wie der Aufenthalt im einer gesunden Umgebung und die M6g/ichkeit der freien Gestaltung des Arbeitsablaufes, auch einige ungunstige Auswirkungen auf die Gesundheit und das Befinden der Arbeiter. Die Arbeir im Wald bringt organisatorische Probleme die nur schwer zu /osen sind weitraumige Verteilung der Arbeitspliitze, unterschied/ichen Arbeitstechnologien auf e,nzelen Arbeitsorten, Transport der Arbeiter zur und von der Arbeit, Organisation der Verpflegung) Die Arbeiter sind verschiedenen ung0stingen Witterungsverhaltnissen ausgesetzt Regen, Schnee, Wind, Kalte. Die Natur der Arbeit gefahrdet die Gesundheit der Arbeiter: Gross sind auch die Verletzungsgefahr und das Risiko der Berufserkrankungen. A/1 dies verlangt vom Forstarbeiter ein geeignetes Fachwissen und genugende Arbeitsertahrung, passende Ausrustung tur die Arbeit und Schutz vor Verletzungen und Krankheif1>n, sowie eine gute k6rperliche Verfassung. In Slowenien haben die einzelen Forstbetriebe wegen unterschiedlichen naturlichen Bewirtschaftungsbedingungen (vor a/lem Gelandeverhaltnisse) verschiedene Organisationsformen und Arbeitstechnologien angenommen und entwickelt oder ,sich den Verhaltnissen angepasst. Der Mange! an geeigneten, f0r den Gebrauch im Wald hergestellten oder fabrikmassig angepassten Werkzeuge, Maschinen, Vorriohtungen, Gerateansch/Usse usw. fuhrte dazu, das sich jeder half wie er wusste und konnte. Die Ausstattung der slowenischen Forstbetriebe ist deswegen sehr verschledenartig, in v/o/en Fallen mangelhaft: manchmal sogar ungeeignet. bie Altersstruktur und die Berufsausbildiung der Forstarbeiter · sind noch immer nicht zufriedenstellend. lm Bewustsein der Waldarbeiter ist der Sinn tor Arbeitsschutz und richtige Arbeitsangewohnheiten noch wenig verwurzelt. Ali dies bringt tar die Arbeitsschutzorganisation bei uns grosse Schwierigkeiten. E1nen Einblick in die Situation auf dem Gebiet des Arbeitsschutzes gibi der vorliegende Be1trag. Er enthalt die Ana/yse der 6095 Arbeitsuntalle die sich in der slowenischen Forstwirtschaft in der Zeit von 1975 bis 1981 ere/gneten. Aufgrund der Analyse konnten eln1ge bemerkenswerte Feststel/ungen gemacht werden. D1e Anzahl der Arbeitsunfalle ging in der erwahnten Periode von 1038 verunfallten Arbeiter auf 866 zuruck. Die Unfallhaufigkeit nahm wegen gleichzeitiger Aeduktion der Anzahl der Forstarbeiter. von 12,6% auf 10,5% aber etwas weniger stark ab (Uebersicht 2. graf. 11. Die Anzahl der Berufserkrankungen stieg bis 1979 stark an und fiel erst in den Jahren 1980 und 1981 etwas ab. Unter den Berufserkrankungen waren die Gehdrschaden hatifiger als die Vibrationserkrankungen (Graf. 2.). Zwischen den Forstbetrieben gab es bedeutende Unterschlede in der Haufigkeit der Arbeitsunlalle und der Berufserkrankungen (Uebersicht 1,3). Der Schwierigkeitsgrand der ArbeItsunfal/e und der Berufserkrankungen zeigt einen aufsteigenden Trend (Graf. 1), D1e Arbeitsunfalle fanden am haufigsten am Montag in der dritten Arbeitsstunde stati (Uebersicht 4. Graf. 3. ). Die Anzahl der Unfii//e talit gegen mitte der Woche ab, um dann 383 gegen das Wochenende wieder anzusteigen. Die meisten Unfalle ereigneten sich in der dritten Arbeitsstunde des Arbeitstages. (Graf. 5.) Fast ein Zehntel der Unfalle ereignete sich auf dem Weg zur und von der Arbeit. Auf dem Weg zur Arbeit ereigneten sich die meisten Unfalle am Montag. dann sanken sie zum Wochenende. Die wenigsten Unfalle auf dem Wege von der Arbeit gab es in der Wochenmitte, die meisten ereigneten sich am Montag und Freitag (Graf. 7. ). Zwischen den Forstbetrieben bestehen merk/iche Unterschiede (Uebersicht 7). Nahezu 314 der Unfalle geschehen im Forstwesen bei typisch forstlichen Arbeiten. nur 113 bei Verrichtung anderer Tatigkeiten (Uebersicht 8). Die Haufigkeitsverteilung der Arbeitsunfalle nach Tatigkeiten hal im Jahresverlauf zwei Maxima: einen im FrOhling, den andern im Herbst. Die meisten Unfal/e geschehen im Monat September (Graf. 9. Uebersicht 9). Die a/feren Arbeiter verung/Ucken verhaltnismassig · weniger haufig als die Jungen. wegen ihrem grosseren Anteil ist aber ihre absolute Zahl -grosser (Graf. 14). Die angelernten Arbeiter verunglucken am haufigsten. 1hr Anteil nahm in der untersuchten Zeit zu. wahrend in der gleichen Periode der Anteil bei den ge/ernten Arbeitern abnahm. (Graf. 11). Die gefahrlichsten Waldarbeiten sind das Fallen und Rasten des Holzes. gefolgt von der Holzbringung (Rucken und Beladen). Bei der Holzbringung nimmt der Anteil der Unglucke beim Beladen des Holzes ab, beim maschinellen Rucken steigen aber die Ung/Ocksfalle (Graf. 15). Die meisten Unfalle ereignen sich beim Sagen und Uebergangen. Der Anteil dieser Unfalle ist im Wachsen begriffen. Ebenso steig beim die Unfallhaufigkeit Schleppen, wahrend bei einigen Handtatigkeiten diese abnimmt (Arbeit mit der Axt, Graf 16). Fast die Halfte der Verletzungen entstehen durch Schlage und Einschnitte. es to/gen dann Quetschungen und Verrenkungen (Uebersicht 17). In der untersuchten Zeit nahm mit den Jahren der Anteil der Verletzungen durch Schlage zu, wahrend die Haufigkeit der Einschnitte und Quetschungen zurOckging (Graf 17). Am haufigsten werden die Finger. Unterknie und Knochel verletzt. Diese Reihenfolge andert sich mit den Jahren kaum, nur der Anteil der Unterknie- und Knocheletzungen sinkt etwas (Graf 18). Die wichtigsten Unfallursachen sind die subjektiven Fehler die durch das personliche Fehlverhalten der Arbeiter entstehen; vor allem Unaufmerksamkeit und falsches Arbeitsverfahren. Diese zwei Ursachen allein sind tor mehr a/s die Halfte der Unfalle verantwortlich (Uebersicht 20). Die Anzah/ der Unfalle ging in den letzten Jahren zuruck ( Graf 19). nur der Anteil subjektiver Ursachen (Unaufmerksamkeit. ungeeignetes Arbeitsverfahren) stieg noch immer (Graf 20). Die haufigsten Unfallgegenstande sind der Boden, Das Holzsortiment. die Axt und die Motorsage (Uebersicht 20). Die Bedeutung der Aste und des Bodens a/s Unfallursache verstarte sich in den /etzten Jahren der Untersuchungsperiode, der Sortimente und der Motorsage nahm ab. 384 15. LITERATURA 1. Blejec, M.: Statistične metode za ekonomiste, Univerza E. K. v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 1979 2. Blejec, M.: Statistične metode v g·ozdarstvu in lesarstvu, Univerza E. K. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1979 3. Bujas, Z.: Osnove psihofiziologije rada, lzdavački zavod Jugoslovenske akademije, Zagreb 1959 4. Brodnjak, S.: Poškodbe pri delu v slovenskem gozdarstvu v 1974. letu, Gozdarski vestnik, 33, 1975,9 5. Brodnjak, S.: Kakšne izboljšave prinaša benificirana doba gozdnim delavcem?, Gozdarski vestnik, 35, !976, 3 6. Fras, J., Kumer, P., Rozman, l., Sušnik, J., Winkler, l., Ude, J.: Benificirana delovna doba v gozdarstvu, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 1972 7. Gilmer, B. H.: Industrijska psihologija (prevod), Cankarjeva založba Ljubljana, 1969 8. Gregorič, A.: Možnosti izvajanja ergonomskih zahtev v praksi, Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8 9. Hill, H.: Nauka o radu, Otokar Keršovani, Rijeka 1963 10. Kocjančič, M.: Bolezni traktoristov v gozdarstvu, Gozdarski vestnik, 39. 1981, 7-8 11. Kocjančič, M.: Vplivi telesnih obremenitev in socialnih razmer gozdnih delavcev, 33, 1974. 7-8 Gozdarski vestnik, 12. Koren, l.: Dušenie tresenja pri sedežih traktorjev za spravilo lesa, Gozdarski vestnik. 39, 1981 .. 6 13. Košir, B.: Obremenitev traktoristov z vibracijami pri spravljaniu lesa. Gozdarski vestnik. 40. 1982, 1 14. Kotar, M.: Statistične metode. izbrana poglavja za študij gozdarstva. VTOZD za gozdarstvo. BF. Liubljana 1977 15. Kumer, P.: Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih; Gozdarski vestnik. 39. 1981, 2 16. Kumer, P.: Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdarstvu. Gozdarski vestnik. 39. 1981.7-8 17. Kumer, P.: človekov delež (subjektivni faktor) v nesrečah pri delu, Gozdarski vestnik, 34, 1975. 6 18. Kumer. P.: Vpliv organizacije dela na poškodbe pri delu, Gozdarski vestnik, 38. 1980. 3 385 19. Lipoglavšek, M.: Ergonomija, VTOZD za gozdarstvo, BF Ljubljana, 1979 20. Lipoglavšek, M.: Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa, In- štitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1980 21. Mattes, H.: Das Unfallgeschehen in der Forstwirtschaft, Forsttechnisce lnformationen, 1979/8-9 22. Prijatelj, A.: Invalidnost in poklicna obolelost gozdnih delavcev, Gozdarski vestnik, 39, 1981, 7-8 23. Unfalle und Berufskrankenheiten durch mechanisierte Forstarbeiten, Wien, 1968 24. Remic, C.: Gozdna mehanizacija in varnost pri delu, Gozdarski vestnik 39, 1981, 6 25. Remic, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1980, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1981 26. Rebula, E.: Možnosti kakovostnega progroziranja za potrebe planiranja in optimizira- nja opravil pridobivanja gozdnih sortimentov, Zbornik gozdarstva in lesarstva 20, Ljubljana, 1982 27. Sušnik, J., Volt J.: Analiza delovnega mesta gozdnega delavca sekača, Ljubljana, 1971 28. Tosič, B.: Nesrečni slučajevi u šumarstvu bezbednost šumarskih radnika, Drvarski glasnik, 1979/ /2 29. Urleb, F.: Stanje in gibanje gozdarskih strokovnih kadrov v Sloveniji, Izobraževalna skupnost za gozdarstvo, Ljubljana, 1975 30. Urleb, F.: Gozdarski strokovni kadri v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 38, 1979, 10 31. - Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Uradni list SFRJ, 38. 1982, 23 32. - Zakon o varstvu pri delu, Uradni list SRS, 31, 1974, 32 386