Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji Poročilo za leto 2022 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji ISSN 1855-5330 Ljubljana, julij 2023 Izdajatelj: Ministrstvo okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana Odgovarja: mag. Jožko Knez, generalni direktor Avtorji: mag. Polonca Mihorko mag. Marina Gacin Deskriptorji: Slovenija, podzemna voda, kakovost, onesnaženje, vzorčenje, kemijsko stanje, trendi, nitrati, pesticidi, ostanki zdravil Descriptors: Slovenia, groundwater, quality, pollution, sampling, chemical status, trends, nitrates, pesticides, pharmaceuticals Podatki monitoringa so objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje:  Podzemna voda  Podatki v Excelovih tabelah po posameznih letih  GIS spletni pregledovalnik  Podzemna voda – bogastvo, skrito pod zemeljskim površjem  Vsebnost nitrata v podzemni vodi ter vsebnost atrazina in desetil-atrazina na Dravski kotlini ©2023, Agencije Republike Slovenije za okolje Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kemijsko stanje podzemne vode Poročilo za leto 2022 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, julij 2023 Povzetek Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja imisijski monitoring voda v naravnem okolju na podlagi Zakona o varstvu okolja. Program spremljanja kakovosti podzemne vode je za vsako leto pripravljen v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda in Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda, ki sta v slovenski pravni red v letu 2009 prenesla Direktivo o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem. Cilj direktive o vodah je, da države članice varujejo, izboljšujejo in obnavljajo stanje vseh vodnih teles površinske in podzemne vode tako, da se doseže dobro stanje. Direktiva predpisuje izvajanje nadzornega in operativnega monitoringa. Nadzorni monitoring se izvaja v skladu z načrtom upravljanja voda, ki se pripravi vsakih šest let in zajema določanje kemijskega stanja na vseh vodnih telesih. Operativni monitoring se izvaja letno na vodnih telesih, ki v preteklosti niso dosegala dobrega kemijskega stanja, na vodnih telesih, ki so zaradi rabe prostora še posebej ranljiva in na vodnih telesih, v katerih so viri namenjeni oskrbi s pitno vodo večjega števila prebivalcev. V letu 2022 je potekal operativni monitoring, kakovost podzemne vode se je spremljala na 14 vodnih telesih. Rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemne vode v letu 2022 so tako kot tudi v preteklih letih pokazali, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. Tako smo v letu 2022 slabo kemijsko stanje določili za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino. Podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini je prekomerno obremenjena z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadnim produktom desetil- atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih smo občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki. V poročilu je prikazan sistem ocenjevanja kemijskega stanja (merila, standardi kakovosti) in ocena kemijskega stanja za leto 2022. Poročilo vsebuje tudi analizo trendov in predstavitev preiskovalnih monitoringov. Rezultati monitoringa so od leta 2006 do 2022 dostopni na spletni strani Agencije za okolje in na spletnem GIS pregledovalniku. Rezultate poročamo tudi na različne mednarodne institucije, kot so npr. Evropska komisija, Evropska okoljska agencija (EEA WISE-SOE). KAZALO MERILA ZA OCENO KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE ................................................ 1 OCENA KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE ......................................................................... 2 TRENDI ONESNAŽEVAL V PODZEMNI VODI ....................................................................................... 4 Statistična metoda za ugotavljanje trendov .......................................................................................4 Statistično značilni trendi onesnaževal v obdobju 1998-2022 in v podobdobjih ..........................5 Trendi za nitrat ..........................................................................................................................................................................5 Trendi za atrazin in desetil-atrazin .........................................................................................................................................7 Interpretacija rezultatov analize trendov ................................................................................................................................8 PREGLED PARAMETROV KEMIJSKEGA STANJA ......................................................................... 11 Nitrati .................................................................................................................................................. 11 Pesticidi ................................................................................................................................................ 14 Lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki ............................................................................................ 15 OCENA KAKOVOSTI PODZEMNE VODE PO PRAVILNIKU O PITNI VODI ............................. 16 PREISKOVALNI MONITORINGI ................................................................................................................ 17 Stanje podzemne vode kraških izvirov na ogroženih območjih človeške ribice ....................... 17 Ostanki zdravil in kofeina v podzemni vodi ..................................................................................... 22 Analize perfluorooktansulfonske kisline in perfluorooktanojske kisline ...................................... 25 Metaboliti (razgradni produkti) pesticidov v podzemni vodi ......................................................... 27 Vsebnost niklja v vrtinah na Vojkovi ................................................................................................ 32 VIRI .................................................................................................................................................... 34 PRILOGA 1: Poročilo o preiskovalnem monitoringu kakovosti voda v vplivnem območju Križne jame .............................................................................................................................. 36 Uvod .................................................................................................................................................. 36 Merilna mreža ...................................................................................................................................... 36 Parametri in frekvenca vzorčenja ..................................................................................................... 36 Viri onesnaženja ................................................................................................................................. 37 Geološke značilnosti Bloške planote ............................................................................................... 38 Hidrografija .......................................................................................................................................... 38 Pregled sledilnih poskusov s smermi in hitrostmi odtekanja podzemne vode .......................... 38 Hidrološke in geološke značilnosti merilnih mest .......................................................................... 39 Rezultati ............................................................................................................................................... 40 Zaključki in interpretacija rezultatov preiskovalnega monitoringa ............................................... 44 Viri .................................................................................................................................................. 45 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 1 MERILA ZA OCENO KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE Parametri, za katere so z Uredbo o stanju podzemnih voda določeni standardi kakovosti podzemne vode in vrednosti praga, ki razmejujejo dobro oziroma slabo kemijsko stanje, so razvidni iz tabel 1 in 2. Preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga se ugotavlja na podlagi povprečne letne vrednosti na posameznem merilnem mestu. Tabela 1: Standardi kakovosti za oceno kemijskega stanja podzemne vode Parameter Enota Standard kakovosti Nitrati mg NO3/L 50 Posamezni pesticid ter njegovi relevantni(1) razgradnji produkti µg/L 0,1 (2) Vsota vseh izmerjenih pesticidov in njihovih relevantnih razgradnih produktov(3) µg/L 0,5 (1) Relevantni razgradnji produkti so relevantni razgradnji produkti pesticidov v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo fitofarmacevtskih sredstev (registracijo ali dajanje v promet); (2) Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid. Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/L. (3) Vsota pesticidov in njihovih relevantnih razgradnjih produktov: organoklorni, triazinski, organofosforni pesticidi, derivati fenoksi ocetne kisline, derivati sečnine (podrobneje so določeni v programu monitoringa kakovosti podzemne vode); Tabela 2: Vrednosti praga za oceno kemijskega stanja podzemne vode Parameter Enota Vrednost praga Diklorometan µg/L 2 Tetraklorometan µg/L 2 1,2-Dikloroetan µg/L 3 1,1-Dikloroeten µg/L 2 Trikloroeten µg/L 2 Tetrakloroeten µg/L 2 Vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov (1) µg/L 10 1 Triklorometan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, difluoroklorometan, diklorometan, tetraklorometan, triklorofluorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroeten, trikloroeten, tetrakloroeten, 1,1-dikloroetan, 1,2-dikloroetan, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan. Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa za vsako posamezno vodno telo. Pri določanju kemijskega stanja se upošteva:  preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga,  oceno učinkov vdora slane vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode,  oceno koncentracij onesnaževal, ki so bile iz vodonosnika s podzemno vodo prenešene v površinsko vodo in ki lahko povzročajo pomembno in značilno poslabšanje ekološkega ter kemijskega stanja površinske vode,  pomembne in značilne poškodbe vodnih in kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od podzemne vode; pri tem se ugotavlja koncentracije onesnaževal v podzemni vodi, ki lahko povzročajo poškodbe ekosistemov,  kakovost podzemne vode v zavarovanih območjih črpališč pitne vode, kjer se zaradi koncentracij onesnaževal v podzemni vodi lahko poslabša kakovost pitne vode. Dobro kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je stanje, pri katerem:  je kemijska sestava podzemne vode taka, da na nobenem merilnem mestu letna aritmetična srednja vrednost parametrov podzemne vode ne presega standardov kakovosti in vrednosti praga,  koncentracije onesnaževal: - ne izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode, - ne preprečujejo doseganja okoljskih ciljev za površinske vode, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode ali Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 2 - ne povzročajo pomembnega in značilnega poslabšanja ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode in - ne povzročajo pomembnih in značilnih poškodb vodnih ter kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od podzemne vode ter  spremembe v električni prevodnosti ne izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode. Vodno telo podzemne vode ima dobro kemijsko stanje, če so na vsakem merilnem mestu izpolnjeni vsi trije pogoji. V primeru, da je bilo na enem ali več merilnih mestih ugotovljeno neustrezno stanje, ima lahko vodno telo še vedno dobro kemijsko stanje. V takem primeru je potrebno preveriti, kolikšno območje vodnega telesa ali kolikšen volumen podzemne vode tega telesa pripada merilnim mestom s preseženimi standardi kakovosti ali vrednostmi praga. Če je preseganje večje kot 30 %, se za vodno telo določi slabo kemijsko stanje. OCENA KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE V letu 2022 se je izvajal operativni monitoring in sicer na vseh 14 vodnih telesih podzemne vode. V program je bilo vključenih 173 merilnih mest, od tega 129 na vodonosnikih s prevladujočo medzrnsko poroznostjo ter 44 na vodonosnikih s prevladujočo kraško in razpoklinsko poroznostjo. Vodna telesa, njihova površina, število merilnih mest in gostota merilnih mest na vodno telo je podana v tabeli 3. Tabela 3: Vodna telesa, površina, število merilnih mest in gostota merilnih mest v letu 2022 Vodno telo podzemne vode Površina VTPodV (km2) Število MM Št. MM na 100 km2 Savska kotlina in Ljubljansko barje 773,6 48 6,21 Savinjska kotlina 109,1 13 11,91 Krška kotlina 96,8 13 13,44 Karavanke 403,6 4 0,99 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 1791,6 5 0,28 Spodnji del Savinje do Sotle 1397,0 4 0,29 Kraška Ljubljanica 1306,9 7 0,54 Dolenjski kras 3354,5 22 0,66 Dravska kotlina 429,1 27 6,29 Zahodne Slovenske gorice 756,2 2 0,26 Murska kotlina 589,4 13 2,21 Vzhodne Slovenske gorice 307,8 4 1,30 Obala in Kras z Brkini 1588,3 3 0,19 Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota 1443,1 8 0,55 Legenda: MM: merilno mesto Največja gostota merilnih mest je na bolj obremenjenih vodnih telesih, na ostalih, predvsem kraških vodnih telesih, je gostota nižja. Na kraških vodnih telesih reprezentativni kraški izviri z večjimi napajalnimi zaledji zajamejo večji delež telesa. V tabeli 4 je prikazano kemijsko stanje podzemne vode po vodnih telesih za obdobje 2016-2022, ovrednoteno v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 3 Tabela 4: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v obdobju 2016-2022 Vodno telo podzemne vode 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Savska kotlina in Ljubljansko barje dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Savinjska kotlina slabo slabo slabo slabo slabo slabo slabo Krška kotlina dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Julijske Alpe v porečju Save dobro / / / dobro / / Karavanke dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Kamniško-Savinjske Alpe dobro / / / dobro / / Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje dobro / / / dobro / / Posavsko hribovje do osrednje Sotle dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Spodnji del Savinje do Sotle dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Kraška Ljubljanica dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Dolenjski kras dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Dravska kotlina slabo slabo slabo slabo slabo slabo slabo Vzhodne Alpe dobro / / / dobro / / Haloze in Dravinjske gorice dobro / / / dobro / / Zahodne Slovenske gorice dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Murska kotlina slabo slabo slabo slabo slabo slabo slabo Vzhodne Slovenske gorice dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Goričko dobro / / / dobro / / Obala in Kras z Brkini dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Julijske Alpe v porečju Soče dobro / / / dobro / / Goriška Brda in Trnovsko Banjška planota dobro dobro dobro dobro dobro dobro dobro Podzemna voda je bolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je v vodonosnikih z razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. V letu 2022 smo slabo kemijsko stanje določili za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino (Karta 1) Karta 1: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode in ustreznost po merilnih mestih v letu 2022 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 4 Podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini je prekomerno obremenjena z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadnim produktom desetil-atrazinom. Vodni telesi Murska in Savinjska kotlina sta lokalno obremenjeni z lahkohlapnimi halogeniranimi alifatskimi ogljikovodiki, občasno preseganja opazimo tudi na drugih vodnih telesih. TRENDI ONESNAŽEVAL V PODZEMNI VODI V skladu s predpisi je potrebno ugotavljati tudi trende onesnaževal v podzemni vodi. Trendi se ugotavljajo za posamezna vodna telesa podzemne vode, kot tudi za posamezna merilna mesta znotraj vodnih teles. Statistično značilni trendi se ugotavljajo za tista merilna mesta, za katere je na voljo najmanj 6 letni niz podatkov. Tako kot prejšnja leta, se je tudi v letu 2022 ugotavljalo trende onesnaževal na vodnih telesih z medzrnsko poroznostjo. Statistična metoda za ugotavljanje trendov Statistična značilnost naraščanja ali padanja koncentracij onesnaževal se je določala z bivariatno neparametrično metodo razvrstitvenega korelacijskega koeficienta r´, s stopnjo zaupanja testa (α) = 0,05. Kriterij za izbor te statistične metode je narava podatkov oziroma spremenljivk, ki jih spremljamo z monitoringom podzemne vode. Neparametrična metoda je bila izbrana, ker daje najboljši možni rezultat glede na lastnosti podatkov o kakovosti podzemne vode in sicer ker:  frekvenčna porazdelitev podatkov odstopa od normalne,  opazovan vzorec je manjši, oziroma število opazovanj ni veliko,  nizi pogosto vsebujejo osamljene vrednosti. Z neparametrično korelacijo se je ugotavljala enakomernost med spremenljivkama x in y, v našem primeru med spremenljivko časa in vsebnostjo kemijskega parametra v podzemni vodi. Za spremenljivki x in y, ki predstavljata vrednosti naših podatkov, ločeno poiščemo njune razvrstitve R (xi) in R (yi). Razvrstitev je mesto vrednosti v zaporedju, urejenem od najnižje proti najvišji vrednosti. Kadar je za vsako opazovanje i, razvrstitev x enaka razvrstitvi y, je razvrstitvena korelacija popolna. Statistika temelji na vsoti razlik med odgovarjajočimi razvrstitvami x in y. Vrednosti koeficienta segajo od 0 (ni korelacije) do 1 ali -1 (popolna pozitivna ali negativna korelacija). Raje kot o linearnem odnosu, govorimo o visoki enakomernosti med spremenljivkama x in y. S statističnim sklepanjem ugotavljamo, kakšne so lastnosti našega vzorca. Obravnavamo dve nasprotujoči si hipotezi. Prva predpostavlja, da korelacije ni, da se razvrstitve ene in druge spremenljivke ne ujemajo. Druga hipoteza predpostavlja, da korelacija obstaja. 1. H0:  = 0 korelacije ni 2. H:   0 korelacija obstaja Spearmanov razvrstitveni koeficient izračunamo s pomočjo formule: n 6  (R(xi) - R(yi))2 i=1 r = 1 -  n (n2 - 1) Izračunani r primerjamo s tabelirano kritično vrednostjo. Prvo hipotezo H0 zavrnemo, kadar je r izračunani > rtabelirani. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 5 Statistično značilni trendi onesnaževal v obdobju 1998-2022 in v podobdobjih Tako kot prejšnja leta smo tudi v letu 2022 ugotavljali statistično značilne trende onesnaževal v vodnih telesih podzemne vode in vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo. Obsežnejše obdelave podatkov z rezultati in z grafi trendov za vsako vodno telo podzemne vode in po posameznih merilnih mestih so dostopne v Excelovih datotekah na spletni strani ARSO. Trende ugotavljamo za parametre, ki so vzrok slabemu kemijskemu stanju podzemne vode glede na Uredbo o stanju podzemnih voda in sicer za nitrat ter atrazin. Poleg omenjenih dveh spojin statistično vrednotimo tudi desetil-atrazin, ki je razgradnji produkt atrazina. Razgradni produkt nam poda vpogled v hitrost razpada samega atrazina. V obravnavanih analizah ocenjujemo časovne, linearne trende vsebnosti onesnaževal. Na spremenljivost vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi vpliva vrsta naravnih in antropogenih dejavnikov. Ti vplivajo tudi na potek linearne funkcije s katero opisujemo koncentracije onesnaževal in za katero ocenjujemo trend. Poznavanje tovrstnih dejavnikov je pomembno, obravnavani so pri interpretaciji rezultatov. Ker veliko dejavnikov vpliva na trende onesnaževal v podzemni vodi smo statistične analize po času za posamezna vodna telesa in za posamezna merilna mesta izvedli v dveh korakih, najprej za obdobje, znotraj niza 25 hidroloških let, med leti 1998-2022. V drugem koraku smo znotraj podatkovnega niza 1998-2022 izvedli statistično analizo za podobdobja med leti 2005-2022 (za minimalno 6 let ter za maksimalno 18 let). Namen teh analiz je vpogled v tendenco razvoja trenda in v variabilnost podatkov proti koncu podatkovnega niza, vključno z letom 2022. Rezultat nas opozarja, da se vsebnost onesnaževala proti koncu podatkovnega niza, za razliko od celotnega niza med leti 1998-2022, ne znižuje, ali ne narašča, kar bodo potrdili ali ovrgli podatki monitoringa v prihodnjih letih. Zanesljivost ocene trenda v drugem koraku smo opredelili tudi glede na število let, ki jih zajema analiza (Tabela 5). Tabela 5: Zanesljivost ocene trenda glede na število let, zajetih v analizo za podobdobja Število let Zanesljivost ocene trenda 6-10 nižja 11-14 srednja 15-18 višja S krajšim nizom let se zanesljivost statističnega testa zmanjša. Glede na to in glede na obravnavan niz podatkov, ki odraža značilnosti spremenljivk vodnega kroga, se poslužujemo neparametrične statistike, katera temelji na razvrstitvi (ranku) in poda najboljši možni rezultat glede na razpoložljive podatke. Trendi za nitrat Trend vsebnosti nitrata smo ocenjevali na tistih vodnih telesih, kjer povprečna vsebnost nitratov na posameznem merilnem mestu presega 10mg NO3/L. Ta kriterij je bil uporabljen na podlagi izsledkov projekta Bridge, v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da se koncentracije nitrata do 10mg/L lahko pojavljajo naravno. Z našo analizo trendov pa smo želeli predvsem pregledati antropogene vplive1. Vsebnosti nitrata se v posameznih vodnih telesih za obdobje med leti 1998-2022 statistično znižujejo z izjemo vodnega telesa Krška kotlina, kjer trenda ni. Nasprotno, pa v vodnih telesih podzemne vode 1 BRIDGE: MÜLLER D., BLUM A., HART A., HOOKEY J., KUNKEL R., SCHEIDLEDER A., TOMLIN C., WENDLAND F. (2006) –Final proposal for a methodology to set up groundwater threshold values in Europe, Deliverable D18, BRIDGE project, 63 p. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 6 za krajša podobdobja trenda ni (Tabela 6). Razlog za to nasprotje lahko poiščemo v spremembah merilne mreže. Znotraj obdobja 25 let smo ukinjali stare, onesnažene, manj reprezentativne vaške vodnjake in vrtine z namenskimi, tehnično ustreznimi vrtinami, ki kažejo realno stanje vodonosnika. Tabela 6: Nitrat - statistično značilni trendi v vodnih telesih podzemne vode med leti 1998-2022 in za podobdobja Vodno telo podzemne vode Ocena trenda med leti 1998-2022 Podobdobje Ocena trenda podobdobju Število let v podobdobju Zanesljivost ocene trenda v podobdobju Savska kotlina in Ljubljansko barje Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja Savinjska kotlina Trend pada 2006-2022 Trenda ni 17 višja Krška kotlina Trenda ni 2003-2022 Dravska kotlina Trend pada 2011-2022 Trenda ni 12 srednja Murska kotlina Trend pada 2007-2022 Trenda ni 16 višja Goriška Brda in Trnovsko Banjška planota Trend pada 2011-2022 Trenda ni 15 srednja Podobne rezultate je analiza trendov pokazala tudi na znatnem številu merilnih mest, kjer je statistično značilen trenda za nitrat prisoten celotnem obdobju, medtem ko ga za krajše podobdobje ni. (Tabela 7). Tabela 7: Nitrat - statistično značilni trendi v podzemni vodi na merilnih mestih med leti 1998-2022 in za podobdobja Šifra VTPodV Merilno mesto Ocena trenda med leti 1998- 2022 Podobdobje Ocena trenda v podobdobju Število let v podobdobju Zanesljivost ocene trenda v podobdobju 1001 Domžale, C-4 Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 1001 Dragočajna D-0185 Trend pada 2014-2022 Trenda ni 9 nižja 1001 Drulovka Dru-1/14 Trend pada 1001 Godešič Sov-5174 Trend pada 1001 Hrastje - ŠM1/2d Trend pada 2014-2022 Trenda ni 9 nižja 1001 Hrastje (I a) 0344 Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 1001 Kleče (viii a) 0543 Trend pada 1001 Koteks-Zalog 0371 Trend pada 2014-2022 Trenda ni 9 nižja 1001 Mercator v1 Trend pada 2014-2022 Trenda ni 9 nižja 1001 Šobčev bajer Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 1001 Žabnica 0590 Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 1002 Črpališče Roje Trend pada 2010-2022 Trenda ni 13 srednja 1002 Dolenja vas ČB 1/83 Trend pada 2010-2022 Trenda ni 13 srednja 1002 Gotovlje 0800 Trend pada 2012-2022 Trenda ni 11 srednja 1002 Levec AMP P-1 Trend pada 2013-2022 Trenda ni 10 nižja 1002 Levec VČ-1772 Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 1002 Medlog 1941 Trend pada 2005-2022 Trenda ni 18 višja 1002 Medlog, vodnjak A Trend pada 2013-2022 Trenda ni 10 nižja 1002 Šempeter 0840 Trend pada 2007-2022 Trenda ni 16 višja 1003 Drnovo Trend narašča 2012-2022 Trenda ni 11 srednja 1003 Pb-20 Trend pada 1003 Sp. Stari grad NE-1177 Trend pada 1003 Vrbina NE-1077 Trend pada 3012 Črpališče Skorba VG-3 Trend narašča 2009-2022 Trenda ni 14 srednja 3012 Kamnica 0080 Trend pada 3012 Kungota (Ku-1/09) Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 3012 Lancova vas Lp-1 Trend pada 2013-2022 Trenda ni 10 nižja 3012 Skorba V-5 Trend pada 2006-2022 Trenda ni 17 višja 3012 Zagojiči ZP-3/01 Trend pada 2007-2022 Trenda ni 16 višja 4016 Rakičan (Ra-1/09) Trend pada 4016 Žepovci Žep-2/10 Trend narašča 2016-2022 Trenda ni 7 nižja Legenda: VTPodV: vodno telo podzemne vode 1001: Savska kotlina in Ljubljansko barje; 1002: Savinjska kotlina, 1003: Krška kotlina, 3012: Dravska kotlina, 4016: Murska kotlina Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 7 V Savski kotlini in Ljubljanskem barju trendi padajo v črpališčih Domžalskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Najbolj obremenjeni merilni mesti tega vodnega telesa sta Godešič in Žabnica na Sorškem polju, kjer so kljub padajočemu trendu vsebnosti nitrata vrsto let presegale standard kakovosti. Na obeh merilnih mestih so se v letu 2022 vsebnosti nitrata znižale pod standard kakovosti, v Godešiču prvič po 25 letih. V Savinjski kotlini trend za nitrat pada na 8 od 13 merilnih mest. Kljub padajočemu trendu je standard kakovosti na AMP Levcu, v Šempetru in v črpališču v Medlogu še vedno presežen. V Krški kotlini se trend za nitrat znižuje na Brežiškem polju v Vrbini in Spodnjem Starem gradu. Zaledje črpališča pitne vode Drnovo na Krškem polju, kjer trend narašča, je obremenjeno s kmetijskimi površinami. Črpališče od oktobra 2010 dalje služi kot rezervni vodni vir, ki ga uporabljajo v primeru večjih okvar na vodovodu Krško, ko vodna vira Brege in Rore ne zadostujeta za oskrbo vseh uporabnikov2. V Dravski kotlini trend za nitrat pada na Dravskem polju, v Kungoti, Lancovi vasi in v črpališču Skorba, na Ptujskem polju pa v Zagojičih. V globokem vodnjaku v Skorbi, trend za nitrat narašča. Možni vzroki za to so vodonosne plasti, črpanje podzemne vode in tehnična neustreznost globokega vodnjaka VG- 3. V Rakičanu, v osrednjem delu Prekmurskega polja, ki je v Murski kotlini z nitratom najbolj obremenjeno, trend za nitrat pada. Narašča pa v Žepovcih, na Apaškem polju, kar poleg kmetijske dejavnosti pripisujemo tudi plitvemu vodonosniku na merilnem mestu. Analiza za podobdobja je pokazala, da se v vodnih telesih podzemne vode vsebnosti nitrata za posamezna podobdobja med leti 2005-2022 ne znižujejo, ampak nihajo z določenim razponom (Tabela 7). Takšen rezultat je na večini merilnih mest, z izjemo nekaterih (Drulovka, Godešič, Kleče, Spodnji Stari grad, Vrbina, Kamnica, Rakičan). Trendi za atrazin in desetil-atrazin Trendi za atrazin in desetil-atrazin so se v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo za obdobje med leti 1998-2022 ugotavljali zgolj na 47 merilnih mestih (33 % merilne mreže v aluvialnih vodonosnikih), ker onesnaženje z atrazinom in njegovim razpadnim produktom v posameznih vodnih telesih ni več prekomerno prisotno. Vrednosti so v večji meri pod 0,03 µg/l. Višje vrednosti so prisotne le še lokalno. Trendi padajo v Dravski kotlini, kjer je atrazin vzrok za slabo kemijsko stanje (Tabela 8). Tabela 8: Atrazin - statistično značilni trendi v vodnih telesih podzemne vode med leti 1998-2022 in za podobdobja Vodno telo podzemne vode Ocena trenda med leti 1998- 2022 Podobdobje Ocena trenda v podobdobju Število let v podobdobju Zanesljivost ocene trenda v podobdobju Savska kotlina in Ljubljansko barje vrednosti so se znižale pod 0,03 µg/l Savinjska kotlina vrednosti so se znižale pod 0,03 µg/l Krška kotlina vrednosti so pod 0,03 µg/l Dravska kotlina Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja Murska kotlina vrednosti so se znižale ter nihajo pod in nad 0,03 µg/l Goriška Brda in Trnovsko Banjška planota vrednosti so pod 0,03 µg/l 2 Poročilo o kakovosti pitne vode na javnih vodovodih ter odvajanju in čiščenju odpadnih voda v mestni občini Krško in občini Kostanjevica na Krki v letu 2021 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 8 Na vseh merilnih mestih, kjer smo v letu 2022 zaznali preseganje, trendi statistično značilno padajo (Kidričevo, Skorba V-5 in Spodnja Hajdina). Trendi padajo tudi na nekaterih drugih merilnih mestih v Dravski kotlini in v Murski kotlini. Standard kakovosti za desetil-atrazin v letu 2022, v aluvialnih vodonosnikih ni bil presežen. Vrednosti atrazina in desetil-atrazina so v vodnih telesih podzemne vode večinoma že pod 0,03 µg/l, zato obsežnejša analiza za podobdobja let ni bila potrebna. Izjema so nekatera merilna mesta na Dravskem polju (Prepolje, Skorba V-5, Kungota) in Prekmurskem polju (Odranci), kjer se vrednosti za krajša podobdobja (6-9 let) ne znižujejo več, ampak nihajo z določenim razponom (Tabela 9, 10). Tabela 9: Atrazin - statistično značilni trendi v podzemni vodi na merilnih mestih med leti 1998-2022 in za podobdobja Šifra VTPodV Merilno mesto Ocena trenda med leti 1998-2022 Podobdobje Ocena trenda v podobdobju Število let v podobdobju Zanesljivost ocene trenda v podobdobju 3012 Kidričevo Trend pada 3012 Kungota (Ku-1/09) Trend pada 3012 Podova Pod-1/10 Trend pada 3012 Prepolje, P-1 Trend pada 2014-2022 Trenda ni 9 nižja 3012 Skorba V-5 Trend pada 2015-2022 Trenda ni 8 nižja 3012 Spodnja Hajdina SHaj-1/14 Trend pada 3012 Šikole Trend pada 4016 Gančani Gan-1/14 Trend pada 4016 Odranci (Od-1/09) Trend pada Legenda: VTPodV: vodno telo podzemne vode, 3012: Dravska kotlina, 4016: Murska kotlina Tabela 10: Desetil-atrazin - statistično značilni trendi v podzemni vodi na merilnih mestih med leti 1998-2022 in za podobdobja Šifra VTPodV Merilno mesto Ocena trenda med leti 1998-2022 Podobdobje Ocena trenda v podobdobju Število let v podobdobju Zanesljivost ocene trenda v podobdobju 3012 Kidričevo Trend pada 3012 Kungota (Ku-1/09) Trend pada 2017-2022 Trenda ni 6 nižja 3012 Skorba V-5 Trend pada 2014-2022 Trenda ni 9 nižja 3012 Spodnja Hajdina SHaj-1/14 Trend pada 3012 Šikole 1581 Trend pada 4016 Gančani Gan-1/14 Trend pada 4016 Odranci (Od-1/09) Trend pada 2017-2022 Trenda ni 6 nižja Legenda: VTPodV: vodno telo podzemne vode, 3012: Dravska kotlina, 4016: Murska kotlina Interpretacija rezultatov analize trendov Na koncentracije onesnaževal vplivajo številni dejavniki in sicer pedološke, geološke, hidrogeološke značilnosti vodonosnih plasti, meteorološki in hidrološki pogoji, lastnosti onesnaževal v danih pogojih, procesi v nezasičeni in zasičeni coni ter dinamika pretakanja podzemne vode. Bolj ranljivi in dovzetni za onesnaženje so plitvi, hidrodinamsko odprti, dobro prepustni vodonosniki. Za interpretacijo rezultatov analize trendov podajamo preprost osnovni hidrogeološki profil z zasičenim in nezasičenim območjem, v katerega pronica onesnaženje (Slika 1). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 9 Slika 1: Splošen prikaz širjenja onesnaženja v osnovnem hidrogeološkem profilu3 V odprtem vodonosniku ločimo dva dela, ki ju med seboj loči gladina podzemne vode, ki prosto niha. Zgornji del vodonosnika predstavlja nezasičeno območje. V tem predelu voda, ki se infiltrira skozi tla teče vertikalno navzdol skozi pore proti gladini podzemne vode. Pod gladino podzemne vode leži zasičeno območje, v katerem so vse pore zapolnjene z vodo. Zasičeno območje v spodnjem delu omejuje nepropustna podlaga. Prehod med zasičenim in nezasičenim območjem je postopen. Območje prehoda tvori cona kapilarnega dviga. V odprtem vodonosniku sta gladina podzemne vode in njena kemijska sestava pod vplivom klimatskih dejavnikov, ki povzročajo nihanja. Tok vode v odprtem vodonosniku, poleg vertikalnega pronicanja padavin s površja proti gladini podzemne vode, poteka tudi v obratni smeri, z evapotranspiracijo. Voda prehaja v obliki vodne pare iz gladine podzemne vode v atmosfero z evaporacijo. Iz poraslih površin prehaja v ozračje tudi skozi reže listov rastlin, s transpiracijo4,5 . Zaradi vzpostavitve reprezentativne merilne mreže državnega monitoringa, so merilna mesta locirana v čim bolj homogenih, obsežnih, zveznih, dobro izdatnih vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, v katerih ugotavljamo tudi trende onesnaževal. Vsako merilno mesto naj bi odražalo kemijsko stanje čim večjega dela vodonosnika. Vendar posamezna merilna mesta odražajo tudi lokalne značilnosti, saj vodonosniki v naravi niso popolnoma homogeni in zvezni. Zaradi tega je tudi ranljivost vodonosnika za onesnaženje v območju merilnega mesta do neke mere specifična. Konceptualno na obseg onesnaženja na merilnem mestu vplivajo:  količina vnosa onesnaževal na viru onesnaženja  oddaljenost merilnega mesta od vira onesnaženja  značilnosti vodonosnika v točki, kjer ga merilno mesto prebada in v njegovem vplivnem zaledju: - tla (tip, debelina, tekstura, struktura, zadrževalne sposobnosti) - tip vodonosnika (odprt/zaprt) - litološka sestava - raztezanje v prostoru, globine, debeline - zveznost/nezveznost v prostoru - poroznost - prepustnost 3 Brenčič, M. et.al., 2022: Novodobna onesnaževala v vodah Ljubljanske kotline, projekt boDEREC-CE, Ljubljana 4 Veselič, M. 1984: Hidrogeologija: skripta. FNT, VTOZD Montanistika, Odsek za geologijo, 296 str., Ljubljana 5 Dragašić, V., 1997: Opšta hidrogeologija, Rudarsko-geološki fakultet, Institut za hidrogeologiju, 434 str. Beograd Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 10 - omejenost  hidrološki in meteorološki pogoji: - napajanje (iz padavin, iz drugih vodonosnih struktur in površinskih voda) - evapotranspiracija v primeru odprtega vodonosnika - porazdelitev podzemne vode (gladina, smer, hitrost toka podzemne vode)  lastnosti onesnaževal v danih pogojih zasičenega in nezasičenega območja: - mobilnost in razgradljivost - hitrost širjenja vertikalno navzdol - hitrost širjenja vzdolž toka podzemne vode Zaključki analize trendov Dušik je najpomembnejši element v prehrani rastlin. Te sprejemajo dušik v obliki nitratnega (NO3-) ali amonijevega iona (NH4+). Zaradi intenzivne nitrifikacije v tleh, ob prisotnosti bakterij, je nitrat (NO3-) prevladujoča oblika dušika, ki jo sprejme rastlina. Nitrat je v zemlji zelo mobilen in se pri določenih klimatskih pogojih ter strukturi tal spira v podzemno vodo. Vir povečanja koncentracije nitrata v podzemni vodi je napajanje vodonosnika na območjih kmetijskih površin, ki so prejele dušikova gnojila. Zaradi dobre topnosti v vodi in ob slabši sposobnosti tal za zadrževanje vode je nitrat v tleh zelo mobilen. V tovrstnih tleh nitrat potuje približno enako hitro kot voda in zato ima onesnaževalo velik potencial spiranja v podzemno vodo. Za obdobje let med 1998-2022 se trendi za nitrat na določenih merilnih mestih še vedno statistično značilno znižujejo. Padajoče trende nitrata v podzemni vodi medzrnskih vodonosnikov znotraj tega obdobja let pripisujemo gospodarjenju z dušikom v kmetijskem sektorju, hidrološkim in kmetijskim sušam ter sušam v tleh6. Za posamezna podobdobja med leti 2005-2022 pa se vsebnosti nitrata v medzrnskih vodonosnikih ne znižujejo, ampak nihajo z določenim razponom. Vrednosti za atrazin in desetil-atrazin so v vodnih telesih podzemne vode večinoma že pod 0,03 µg/l. Analizo trenda za posamezna podobdobja smo izvedli zgolj nekaterih merilnih mestih. Prav tako v Dravski in Murski kotlini trendi za obdobje 1998-2022 padajo le na določenih merilnih mestih (Tabela 9, 10). Atrazin se na Dravski kotlini zadržuje veliko dlje časa kot na drugih vodnih telesih. Kaže, da ga je v vodonosniku še vedno več, kot njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina. K tej situaciji pripomore več dejavnikov. Eden od njih je zagotovo dejstvo, da je bila Dravska kotlina v primerjavi z drugimi vodnimi telesi v preteklosti daleč najbolj obremenjena z atrazinom. Ne gre izključiti starih bremen (ki so lahko na površju odprta, ali pa so na različnih globinah vodonosnika še vedno prisotna in se izpirajo v podzemno vodo), hidrogeoloških pogojev in počasne razgradnje, možna je pa tudi nelegalna uporaba atrazina po uveljavitvi prepovedane uporabe7. Razloge je potrebno iskati tudi v lastnostih atrazina. Razgradnja atrazina poteka bodisi s kemijskih razpadom, bodisi z razpadom s pomočjo mikroorganizmov. Reakcija razgradnje atrazina v tleh je odvisna tudi od drugih dejavnikov (npr. pH, specifična površina ter poroznosti delcev, delež organske snovi, prisotnosti mikroorganizmov, temperatura,..). Glavni faktorji, ki vplivajo na transport pesticidov skozi tla so hidravlična prevodnost tal, količina organske snovi in glin (zlasti montmorilonita in vermikulita) in vsebnost vlage v tleh. Na transport herbicidov iz zemeljskega površja do podzemne vode vplivajo še drugi faktorji - od rabe do obdelave ter lastnosti tal, klimatskih dejavnikov, 6 ARSO 2021-2023: Kazalci okolja (KM25, PP13, PP14, PP-15) 7 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja, A. Koroša, Geologija 62/2, 2019, Ljubljana Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 11 hidrogeoloških značilnosti (napajanje vodonosnika, globina do podzemne vode, značilnosti nezasičene cone)8. Za ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na spremenljivost vsebnosti atrazina in desetil-atrazina v medzrnskih vodonosnikih po času (in prostoru), bi bile potrebne kompleksne strokovne študije. PREGLED PARAMETROV KEMIJSKEGA STANJA V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni parametri, ki so del ocene kemijskega stanja podzemne vode za leto 2022 in sicer vsebnost nitrata, pesticidov in lahkohlapnih halogeniranih organskih spojin v podzemni vodi. Nitrati Vsebnost nitrata se v programu monitoringa podzemne vode določa na vseh merilnih mestih v spomladanskem in jesenskem vzorčenju. Analize smo izvedli na 173 merilnih mestih. Na 20 merilnih mestih smo ugotovili preseganje standarda kakovosti, kar predstavlja 11,6 % vseh merilnih mest. V tabeli 11 je prikazan procent ustreznih in neustreznih merilnih mest po vodnih telesih, v tabeli 6 pa preseganja po posameznih merilnih mestih v letu 2022. Tabela 11: Število merilnih mest in število ter procent neustreznih merilnih mest glede na vsebnost nitrata po vodnih telesih v letu 2022 Vodno telo podzemne vode Š t. M M Š t. ne us tr . M M g le de na v se bn os t n itr at a % n eu st r. M M g le de na v se bn os t n itr at a Savska kotlina in Ljubljansko barje 48 0 Savinjska kotlina 13 6 46,2 Krška kotlina 13 1 7,7 Karavanke 4 0 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 5 0 Spodnji del Savinje do Sotle 4 0 Kraška Ljubljanica 7 0 Dolenjski kras 22 0 Dravska kotlina 27 11 40,7 Zahodne Slovenske gorice 2 0 Murska kotlina 13 2 15,4 Vzhodne Slovenske gorice 4 0 Obala in Kras z Brkini 3 0 Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota 8 0 SKUPAJ 173 20 11,6 Legenda: MM: merilno mesto Najvišji delež neustreznih merilnih mest v letu 2022 je bil na Savinjski kotlini in Dravski kotlini, saj je bilo preseganje standarda kakovosti ugotovljeno na več kot 40 % merilnih mest (tabela 12). Bolj obremenjeno pa je tudi vodno telo Murske kotline. Tabela 12: Preseganje standarda kakovosti za nitrat po merilnih mestih v letu 2022 8 Sophocleous, M. et.al. 1990: Movement and aquifer contamination potential of atrazine and inorganic chemicals in central Kansas croplands. Ground Water Series 12, Kansas Geological Survey Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 12 Vodno telo podzemne vode Merilno mesto Nitrati mgNO3/L Savinjska kotlina Trnava Trn-1/14 71,0 Savinjska kotlina Šempeter 0840 66,5 Savinjska kotlina Žalec Žal 1/14 64,5 Savinjska kotlina Parižlje Par-1/14 68,5 Savinjska kotlina Levec AMP P-1 53,0 Savinjska kotlina Medlog, vodnjak A 58,0 Krška kotlina Drnovo 58,8 Dravska kotlina Prepolje, P-1 60,0 Dravska kotlina Podova Pod-1/10 64,0 Dravska kotlina Šikole 64,0 Dravska kotlina Kidričevo 55,5 Dravska kotlina Spodnja Hajdina SHaj-1/14 58,0 Dravska kotlina Draženci Dra-1/14 51,0 Dravska kotlina Lancova vas LP-1 75,0 Dravska kotlina Sobetinci Sob-1/14 58,0 Dravska kotlina Zagojiči ZP-3/01 62,0 Dravska kotlina Siget H-50 51,0 Dravska kotlina Bukovci Buk-1/14 64,0 Murska kotlina Gančani Gan-1/14 77,5 Murska kotlina Odranci (Od-1/09) 80,0 Standard kakovosti 50,0 Na grafikonu 1 so prikazane vsebnosti nitrata po vodnih telesih in razredih. Grafikon 1: Razvrstitev vsebnosti nitrata po razredih po posameznih vodnih telesih Z nitratom najbolj obremenjeno vodno telo je vodno telo Savinjske kotline, kjer je poleg najvišjega procenta preseganj standarda kakovosti (tabela 6) veliko tudi merilnih mest, ki presegajo 75% standarda kakovosti (4 merilna mesta, 31 %). Močno obremenjeni sta tudi vodni telesi Dravske in Murske kotline. Na drugih vodnih telesih je obremenjenost z nitratom nižja, najnižja pa je vodnih telesih s prevladujočimi kraško razpoklinskimi vodonosniki. Vsebnost nitrata po razredih je prikazana tudi na karti 2. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 13 Karta 2: Vsebnost nitrata v podzemni vodi v letu 2022 Že vrsto let velik problem glede vsebnosti nitratov predstavlja obremenjenost centralnega, južnega in jugovzhodnega dela Dravske kotline. Na tem delu se namreč nahajata dve večji črpališči pitne vode in sicer Skorba ter Šikole. V Šikolah so vsebnosti nitrata stalno presežene v plitvem, kvartarnem vodonosniku, v Skorbi pa je vsebnost nitrata narasla tudi v spodnjem, pliocenskem vodonosniku (Grafikon 2). Grafikon 2: Vsebnost nitrata na črpališčih pitne vode Šikole in Skorba v letih 2004-2022 Na Murski kotlini je bil nitrat presežen na treh merilnih mestih, eno merilno mesto na Apaškem polju in dve v centralnem delu vodnega telesa. Preseganja standarda kakovosti za nitrat so bila prisotna tudi na merilnih mestih v Krški kotlini vendar tu preseganje standarda ni bilo vzrok za slabo kemijsko stanje (karta 2). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 14 Pesticidi Vsebnost pesticidov se v programu monitoringa podzemne vode določa na merilnih mestih v spomladanskem in jesenskem vzorčenju. Od 173 merilnih mest, ki so bila vključena v monitoring spremljanja podzemne vode smo analize izvedli na 66 merilnih mestih. Na šestih merilnih mestih smo ugotovili preseganje standarda kakovosti, kar predstavlja 3,1 % vseh merilnih mest. Število merilnih mest in delež neustreznih merilnih mest po vodnih telesih je prikazano v tabeli 13, preseganje standarda kakovosti za posamezen pesticid po merilnih mestih pa v tabeli 14. Tabela 13: Število merilnih mest, neustrezna merilna mesta, število preseženih merilnih mest glede na posamezen pesticid po vodnih telesih Vodno telo podzemne vode Š t. m er iln ih m es t ( M M ) Š t. M M , k je r sm o an al iz ira li pe st ic id e Š t. ne us tr . M M g le de n a vs eb no st p es tic id ov % n eu st r. M M g le de n a vs eb no st p es tic id ov M et ol ak lo r (µ g/ L) A tr az in ( µ g/ L) D es et il- at ra zi n (µ g/ L) T er bu til az in ( µ g/ L) Savska kotlina in Ljubljansko barje 48 16 0 Savinjska kotlina 13 5 0 Krška kotlina 13 7 0 Karavanke 4 0 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 5 1 1 20,0 1 Spodnji del Savinje do Sotle 4 0 Kraška Ljubljanica 7 0 Dolenjski kras 22 5 0 Dravska kotlina 27 19 5 7,7 2 3 1 Zahodne Slovenske gorice 2 1 0 Murska kotlina 13 10 0 Vzhodne Slovenske gorice 4 2 0 Obala in Kras z Brkini 3 0 Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota 8 0 SKUPAJ 173 66 6 3,1 2 3 1 1 Legenda: MM: merilno mesto Tabela 14: Preseganje standarda kakovosti za posamezen pesticid po merilnih mestih v letu 2022 Vodno telo podzemne vode Merilno mesto M et ol ak lo r (µ g/ L) A tr az in ( µ g/ L) D es et il- at ra zi n (µ g/ L) T er bu til az in ( µ g/ L) Posavsko hribovje do osrednje Sotle Kamnje Š-1/92 0,13 Dravska kotlina PREPOLJE, P-1 0,12 Dravska kotlina KIDRIČEVO 0,21 Dravska kotlina SKORBA V-5 0,11 Dravska kotlina SPODNJA HAJDINA SHaj-1/14 0,102 Dravska kotlina DORNAVA (Do-1/09) 0,25 0,104 Standard kakovosti 0,1 0,1 0,1 0,5 Standard kakovosti je bil presežen na šestih merilnih mestih, od tega jih je kar pet na vodnem telesu Dravske kotline. Na treh merilnih mestih na Dravski kotlini je bila presežena vsebnost atrazina, kar je poleg nitrata tudi vzrok za slabo kemijsko stanje vodnega telesa Dravske kotline. Vsebnost atrazina je prikazana na karti 3. Razen na Dravski kotlini, preseganja atrazina nismo določili na nobenem drugem merilnem mestu. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 15 Karta 3: Vsebnost atrazina v podzemni vodi v letu 2022 Najvišje vsebnosti atrazina smo določili v vodnjaku v Kidričevem, problem pa predstavlja tudi preseganje atrazina na črpališču pitne vode v Skorbi (Grafikon 3). Grafikon 3: Vsebnost atrazina na merilnih mestih Kidričevo in Skorba V-5 v obdobju 2004-2022 Lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki V letu 2022 smo vsebnost lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov spremljali na 20 merilnih mestih. Vrednost praga za lahkohlapne halogenirane ogljikovodike je bila presežena na treh merilnih mestih. V nasprotju z nitratom in pesticidi, ki odražajo pritisk kmetijstva in urbanizacije, lahkohlapne halogenirane organske spojine odražajo industrijsko obremenitev. Presežene vrednosti praga so prikazane v tabeli 15. Tabela 15: Preseganje vrednosti praga za lahkohlapne halogenirane ogljikovodike po merilnih mestih v letu 2022 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 16 Vodno telo podzemne vode Merilno mesto T et ra kl or oe te n (µ g/ L) V so ta L H C H ( µ g/ L) Savinjska kotlina Levec VC-1772 3,5 Murska kotlina Rakičan (Ra-1/09) 62,0 121,3 Murska kotlina Gančani Gan-1/14 8,0 Vrednost praga 2,0 10,0 Našteta merilna mesta so že več let obremenjena z omenjenimi spojinami, ker pa gre za lokalno obremenitev, nobeno vodno telo zaradi preseganja vrednosti praga ni v slabem kemijskem stanju. OCENA KAKOVOSTI PODZEMNE VODE PO PRAVILNIKU O PITNI VODI Podzemne vode v Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode, saj se z njo oskrbuje približno 97 % prebivalcev v Sloveniji. Nabor parametrov, ki ga za preverjanje ustreznosti pitne vode predpisuje Pravilnik o pitni vodi je obsežnejši kot nabor parametrov v Uredbi o stanju podzemnih voda. V pravilniku o pitni vodi so parametri razdeljeni v tri skupine: mikrobiološki, kemijski in indikatorski parametri. Zdravstveno ustreznost pitne vode določajo mikrobiološki in kemijski parametri, indikatorski pa dajo informacijo o urejenosti sistema za oskrbo in imajo opozorilen namen. V poročilu prikazujemo le tiste kemijske parametre, ki niso navedeni v Uredbi o stanju podzemne vode, so pa navedeni v Pravilniku o pitni vodi. Obdelava podatkov je pokazala, da na nekaterih merilnih mestih, kjer spremljamo kemijsko stanje podzemne vode, presegajo mejno vrednost sledeči parametri: pH vrednost, amonij, arzen, železo in mangan. Mejne vrednosti so navedene v tabeli 16. Vsi štirje parametri, ki presegajo mejno vrednost za pitno vodo, so lahko naravno prisotni. Višje vsebnosti amonija, železa in mangana najdemo v vodonosnikih, kjer je malo kisika (anaerobne razmere). Arzen pa se ponekod nahaja v zemeljski skorji in je zato naravno prisoten tudi v podzemni vodi. Tabela 16: Parametri, ki presegajo mejne vrednosti glede na Pravilnik o pitni vodi Parameter Mejna vrednost Skupina parametra Koncentracija vodikovih ionov (pH vrednost) med 6,5 in 9,5 indikatorski Amonij (mgNH4/L) 0,5 indikatorski Arzen (µg/L) 10 kemijski Železo (mg/L) 0,2 indikatorski Mangan (mg/L) 0,05 indikatorski Vzorčenje v okviru monitoringa pitne vode poteka na pipah uporabnika. Državni monitoring kemijskega stanja podzemne vode poteka na surovi vodi, preden le ta vstopa v vodarne, kjer vodo iz različnih virov pogosto mešajo med seboj. Da bi lažje ocenili preseganja, še posebej pri globokih vrtinah, smo pri vrednotenju upoštevali tudi povprečje parametrov za obdobje 1998-2022 (Tabela 14). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 17 Tabela 14: Merilna mesta s preseganji mejne vrednosti po Pravilniku o pitni vodi Vodno telo podzemne vode Merilno mesto p H ( -) 1 99 8- 20 21 pH ( -) 2 02 2 A m on ij (m gN H 4/ L) 1 99 8- 20 21 A m on ij (m gN H 4/ L) 2 02 2 M an ga n (m g/ L) 1 99 8- 20 21 M an ga n (m g/ L) 2 02 2 Ž el ez o (m g/ L) 1 99 8- 20 21 Ž el ez o (m g/ L) 2 02 2 A rz en ( µ g/ L) 1 99 8- 20 21 A rz en ( µ g/ L) 2 02 2 Krška kotlina PB-20 0,23 1,65 0,30 1,13 0,02 0,35 Dravska kotlina Rače Rač-1/10 6,3 6,3 Dravska kotlina Šikole GV2 0,11 0,20 0,29 0,28 10,5 10,5 Murska kotlina Žepovci Žep-2/10 6,3 6,4 Murska kotlina Mali Segovci MSeg-1/14 6,0 5,8 Murska kotlina Rakičan (Ra-1/09) Murska kotlina Benica Ben-1/14 0,26 0,24 7,44 6,33 Murska kotlina Veščica (Ve-1/09) 6,3 6,2 0,47 0,44 3,91 4,85 Vzhodne Slovenske gorice Spodnji Ivanci 0,73 0,50 Vzhodne Slovenske gorice Žihlava Žih 2/04 0,40 0,44 Rezultati so pokazali, da so na merilnih mestih, kjer spremljamo kemijsko stanje podzemne vode, glede na Pravilnik o pitni vodi, večinoma preseženi indikativni parametri. Glede na povprečje meritev v letih 1998-2021 je bila na merilnem mestu PB-20 presežena vsebnost amonija, mangana in železa. Višje vsebnosti amonija, mangana in železa pripisujemo spremenjenemu režimu napajanja vrtin zaradi zajezitve HE Brežice. Vpliv zajezitve se kaže na padcu vsebnosti kisika, kar povzroča anaerobne razmere v vrtinah. Nekoliko višje so bile vsebnosti železa tudi na merilnem mestu Žihlava. Vsebnost arzena, ki spada med parametre, ki vplivajo na zdravstveno ustreznost pitne vode, je bila presežena le na enem merilnem mestu in sicer v globokem vodnjaku na črpališču Šikole. Vsebnost arzena ne odstopa od povprečja v obdobju 1998-2021. Preseganja arzena na splošno opažamo na objektih, ki segajo v globlje geološke plasti, kjer so povišane vsebnosti arzena po vsej verjetnosti posledica naravnega ozadja. PREISKOVALNI MONITORINGI Stanje podzemne vode kraških izvirov na ogroženih območjih človeške ribice Uredba o stanju podzemnih voda nam nalaga tudi spremljanje stanja voda na območjih, kjer je podzemna voda povezana s površinskimi vodami, koncentracije onesnaževal v podzemni vodi pa lahko škodljivo vplivajo na vodne in kopenske ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni. Slovenija je tako kot vse evropske države definirala območja NATURA 2000 z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanja naravnih habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pravno podlago za vzpostavljanje območij NATURA 2000 predstavljata Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic. Med območji NATURA 2000 so definirana tudi območja, odvisna od podzemne vode. Kot ogroženo je bilo definirano območje, kjer prebiva človeška ribica (Proteus anguinus) in obsega območje Dinarskega krasa južne in jugo-vzhodne Slovenije. Na tem območju so v skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda določena tri vodna telesa podzemne vode in sicer vodno telo Kraška Ljubljanica, Dolenjski kras in Obala in Kras z Brkini. Človeška ribica (v Sloveniji najdemo belo in Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 18 črno podvrsto) živi v kraškem podzemlju in celo življenje preživi v vodi. Glede na to, da lahko živi tudi preko 50 let je kakovost vode, v kateri živi še kako pomembna. Zato vsako onesnaženje, tako kratkotrajno kot tudi dolgotrajno vpliva na katerikoli razvojni stadij človeške ribice. Po navedbi stroke predstavljajo največjo grožnjo nitrati (preko 10 mgNO3/L), kovine, pesticidi in PCB9. Zakonodaje, ki bi predpisovala mejne vrednosti in sistem monitoringa še ni, je pa bila v okviru projekta LIFE Kočevsko izdelana študija, ki je določila vrednost nitrata 9,2 mgNO3/L kot ciljno mejno vrednost za ugodno stanje habitata človeške ribice10. Največji vir potencialnega onesnaženja z nitrati predstavljajo kmetijstvo, neustrezno očiščene komunalne odpadne vode ter lokalno, neustrezno vzdrževano kanalizacijsko omrežje. Merilna mesta, kjer spremljamo kakovost vode zaradi človeške ribice so navedena v tabeli 17. Tabela 17: Mreža za spremljanje kakovosti vode zaradi človeške ribice Vodno telo podzemne vode Merilno mesto Koordinata X Koordinata Y Prvo leto opazovanj Kraška Ljubljanica Malenščica - črpališče v Malnih - iztok 75630 442510 2003 Kraška Ljubljanica Tresenec, Otok na Cerkniškem jezeru 65110 452537 2007 Kraška Ljubljanica Veliki Obrh pri Ložu 61754 462286 2003 Dolenjski kras Radešca, Podturn 66422 503457 1994 Dolenjski kras Dobličca 45260 511590 1990 Dolenjski kras Jelševnik 47634 511988 2014 Dolenjski kras Otovški breg 49790 513383 2014 Dolenjski kras Pački breg 48591 513155 2014 Dolenjski kras Krupa 54521 517290 1993 Dolenjski kras Obrh Rinža 58000 486700 2007 Dolenjski kras Vir pri Stični 89419 486080 2016 Dolenjski kras Mali Podljuben 68959 509364 2016 Dolenjski kras Metliški Obrh 56485 525155 1992 Obala in Kras z Brkini Brestovica 75347 391448 2003 Na vseh merilnih mestih smo v letu 2022 vzorčili dvakrat. V vseh vzorcih smo določili osnovne fizikalne (temperatura zraka, temperatura vode, pH, električna prevodnost (20 0C), kisik, nasičenost s kisikom, redoks potencial) in kemijske parametre (amonij, nitrit, nitrat, ortofosfat), kovine, na nekaterih merilnih mestih pa tudi pesticide (Vir pri Stični, Otovški in Pački breg) in ostanke zdravil (Otovški in Pački breg, Krupa). V letu 2022 smo z namenom ugotavljanja vira onesnaženja uporabili metodo MST (Microbial Source Tracking) z digitalnim PCR (Polymerase Chain Reaction). Metoda lahko zanesljivo dokaže, ali so vir fekalnega onesnaženja vode človek, prežvekovalci (govedo, ovce, jelenjad, koze), samo govedo, prašiči ali ptice. Njena dodatna prednost je, da prispevke posameznih vrst onesnaženja tudi količinsko opredeli, kar je ključno za vzpostavitev ukrepov za odpravo onesnaženja. Ker trenutno zakonodaja, ki bi predpisovala mejne vrednosti in sistem monitoringa ni na voljo, smo pri oceni stanja kraških izvirov, kjer prebiva človeška ribica, uporabili naslednje podlage:  B. Kolar: Ocena tveganja, ki ga predstavlja nitrat za ekosisteme podzemne vode in za človeško ribico na projektnem območju LIFE Kočevsko (LIFE13 NAT/SI/000314), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, 2017  Uredba o stanju podzemnih voda  Uredba o stanju površinskih voda 9 Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive za področje podzemnih voda (Direktiva 2000/60/EC); Pregled ekosistemov odvisnih od stanja podzemnih vod; GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, 2014 10 B. Kolar: Ocena tveganja, ki ga predstavlja nitrat za ekosisteme podzemne vode in za človeško ribico na projektnem območju LIFE Kočevsko (LIFE13 NAT/SI/000314), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, 2017 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 19 Ocena stanja podzemne vode kraških izvirov na podlagi študije »Ocena tveganja, ki ga predstavlja nitrat za ekosisteme podzemne vode in za človeško ribico na projektnem območju »LIFE Kočevsko« V okviru omenjene študije je bila kot ciljna mejna vrednost za ugodno stanje habitata človeške ribice določena vsebnost nitrata 9,2 mgNO3/L. Mejna vrednost je bila določena na osnovi razpoložljivih ekotoksikoloških podatkov za vodne organizme in z upoštevanjem naravnega ozadja. V tabeli 18 je prikazana povprečna letna vsebnost nitrata v obdobju 2010 do 2022 na merilnih mestih, kjer spremljamo stanje voda na ogroženih območjih človeške ribice. S poudarjenim tekstom so označena letna povprečja, ki presegajo predlagano mejno vrednost za nitrat. Tabela 18: Letna povprečja nitrata na merilnih mestih v obdobju 2010-2022 Leto M al en šč ic a D ob lič ca K ru pa M et liš ki O br h O br h R in ža V el ik i O br h pr i L ož u B re st ov ic a R ad eš ca , P od tu rn Je lš ev ni k O to vš ki b re g P ač ki b re g V ir pr i S tič ni M al i P od lju be n T re se ne c 2010 2,8 2,4 5,0 7,3 3,0 3,0 5,4 5,2 2011 4,3 3,1 4,8 4,8 4,9 3,3 5,4 5,3 2012 3,6 4,6 4,9 9,9 4,3 4,4 5,4 7,0 2013 2,7 5,6 7,1 7,2 3,3 3,3 2,8 5,9 2014 3,3 2,9 4,2 7,0 3,4 3,2 2,7 7,9 3,6 13,2 11,7 2015 6,1 2,8 4,8 7,4 4,8 4,7 5,6 4,8 3,5 14,1 13,0 2016 4,5 3,2 5,4 6,4 4,0 4,0 5,4 4,8 3,5 15,7 14,2 11,8 8,7 6,6 2017 3,2 3,9 3,8 7,9 3,5 4,5 5,6 6,3 3,2 17,9 16,4 19,3 6,6 5,4 2018 3,9 3,4 4,8 6,9 5,9 3,6 5,0 6,1 3,2 17,0 14,2 14,0 10,6 6,3 2019 4,4 3,9 6,0 6,8 6,1 4,0 4,5 6,6 5,7 13,5 11,4 18,0 9,9 6,1 2020 3,0 5,3 5,8 6,6 5,9 3,8 5,0 6,2 4,2 17,5 14,9 13,0 6,7 4,4 2021 3,2 3,6 5,3 7,2 5,2 3,5 4,4 6,0 4,8 16,8 14,8 14,8 13,5 4,8 2022 4,4 3,8 5,5 7,8 3,2 4,6 5,9 5,9 4,1 10,9 10,5 17,7 9,8 4,5 Rezultati meritev so pokazali, da so glede na vsebnosti nitrata v letu 2022 v slabem stanju merilna mesta Otovški in Pački breg, Mali Podljuben in Vir pri Stični. Ocena na podlagi omenjene študije je neuradna, saj ugotovitve študije še niso bile prenesene v veljavno zakonodajo, ki bi poleg mejne vrednosti predpisovala tudi način izvajanja monitoringa in vrednotenja rezultatov. Stanje izvirov, ocenjeno na podlagi Uredbe o stanju podzemnih voda in Uredbe o stanju površinskih voda Parametri kemijskega stanja Mejne vrednosti za parametre kemijskega stanja iz Uredbe o stanju površinskih voda in mejne vrednosti iz Uredbe o stanju podzemnih voda v nobenem od naštetih izvirov v letu 2022 niso bile presežene, zato so vsi izviri v letu 2022 v dobrem kemijskem stanju. Parametri ekološkega stanja Uredba o stanju površinskih voda poleg parametrov za oceno kemijskega stanja površinskih voda, določa tudi standarde za posebna onesnaževala in splošne fizikalno-kemijske parametre, ki so del ocene ekološkega stanja voda. Standardi kakovosti za posebna onesnaževala, ki so določeni na nacionalnem nivoju, so postavljeni na osnovi ekotoksikoloških podatkov za vodne organizme, z namenom zaščite najbolj občutljive vrste vodnega ekosistema, pa tudi z namenom zaščite plenilcev pred sekundarnim zastrupljanjem in so praviloma strožji kot mejne vrednosti za pitno vodo. Ekološko stanje izvirov, kjer prebiva človeška ribica smo vrednotili na podlagi celotnega fosforja in posebnih onesnaževal. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 20 V tabeli 19 so prikazane referenčne in mejne vrednosti celotnega fosforja za zelo dobro/dobro (ZD/D) in dobro/zmerno (D/Z) ekološko stanje za posamezne ekološke tipe. S poudarjenim tekstom in obrobo so označene mejne vrednosti, ki veljajo za območje izbranih izvirov. Za izračun letne vsebnosti skupnega fosforja se izračuna mediana. Tabela 19: Referenčne (RV) in mejne vrednosti za zelo dobro/dobro (ZD/D) in dobro/zmerno (D/Z) stanje za celotni fosfor TP/NO3 tip RV ZD/D D/Z AL1 0,003 0,02 0,05 AL2 0,005 0,02 0,10 ED1 0,01 0,02 0,10 ED2 0,01 0,02 0,10 ED3 0,02 0,02 0,10 NIZ1 0,02 0,05 0,15 NIZ2 0,04 0,10 0,20 PN3 0,03 0,05 0,10 SM1 0,008 0,02 0,05 SM2 0,013 0,02 0,05 VR 0,01 0,05 0,10 V letu 2022 so bila glede na celotni fosfor vsa merilna mesta v dobrem ekološkem stanju. Mejna vrednost za dobro/zmerno stanje za celotni fosfor ni bila presežena niti na merilnih mestih, ki so v preteklosti izkazovala zmerno stanje (grafikon 4). Grafikon 4: Vsebnost skupnega fosforja na merilnih mestih Vir pri Stični, Otovški breg in Mali Podljuben v obdobju 2016-2022 Obremenjenost območja Semiča s polikloriranimi bifenili (PCB) zaradi proizvodnje kondenzatorjev v letih 1962 – 1985 v tovarni Iskra Semič še vedno predstavlja okoljski problem. PCB so umetne organske spojine iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov. Zaradi emisij iz proizvodnje in neustrezno odloženih odpadkov v okolje, je na območju Semiča prišlo z izcejanjem v kraško podzemlje do onesnaženja belokranjskega krasa, predvsem v zaledju izvira reke Krupe. Onesnaženje s PCB ostaja tudi po več kot tridesetih letih še vedno problematično. PCB spada med posebna onesnaževala. V letu 2022 povprečna letna vrednost vsote PCB za dobro/zmerno v izviru Krupe ni bila presežena (grafikon 5). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 21 Grafikon 5: Povprečna letna vsebnost PCB v izviru Krupe za obdobje 2010-2022 V letu 2022 so bila torej glede na vsebnost posebnih onesnaževal in celotnega fosforja vsa merilna mesta v dobrem ali zelo dobrem stanju. Ocena podzemne vode kraških izvirov na ogroženih območjih človeške ribice na podlagi skupnega fosforja in PCB je le informativnega značaja, saj je frekvenca zajemov v okviru monitoringa podzemne vode nižja, kot je predpisano v okviru monitoringa ekološkega stanja površinskih voda. Poleg tega napajalna zaledja nekaterih kraških izvirov (Vir pri Stični, Otovški breg, Pački breg), kjer se nahajajo habitati človeške ribice, niso najbolj obsežna in ne odražajo večjega dela vodonosnika oziroma vodnega telesa. Stanje izvirov glede na rezultate uporabljene metode MST z digitalnim PCR V zadnjih letih so v Centru za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano razvili metodo, ki lahko določi vir onesnaženja. Metoda MST z digitalnim PCR lahko zanesljivo dokaže, ali so vir fekalnega onesnaženja vode človek, prežvekovalci (govedo, ovce, jelenjad, koze), samo govedo, prašiči ali ptice. Njena dodatna prednost je, da prispevke teh živalskih vrst k onesnaženju tudi količinsko opredeli. V letu 2022 smo opravili vzorčenje na Jelševniku, Dobličici in Otovškem bregu, pri tem pa uporabili analize z metodo MST z digitalnim PCR. Vzorčenje smo izvedli v mesecu septembru. Rezultati vzorčenja na vseh treh izvirih so pokazali, da so vzorci fekalno onesnaženi ter da je človek najverjetnejši in edini vir kontaminacije. Živalskih markerjev namreč niso našli v nobenem vzorcu (tabela 20). Tabela 20: Rezultati analize vzorcev z uporabo metode MST z digitalnim PCR Merilno mesto Datum O zn ač ev al ec fe ka ln eg a on es na že nj a G en B ac 3 (k op ./1 00 m L) O zn ač ev al ec č lo ve ka B ac H (k op ./1 00 m L) O zn ač ev al ec č lo ve ka B ac H um (k op ./1 00 m L) O zn ač ev al ec p re žv ek ov al ce v R um -2 -B ac (k op ./1 00 m L) O zn ač ev al ec g ov ed a C ow M 3F (k op ./1 00 m L) O zn ač ev al ec p ra ši če v P ig 2B ac (k op ./1 00 m L) O zn ač ev al ec p tic A V 41 43 (k op ./1 00 m L) Dobličca 27.09.2022 23000 290 <70 <70 <70 <70 <70 Jelševnik 27.09.2022 3200 180 150 <70 <70 <70 <70 Otovški breg 27.09.2022 19000 140 170 <70 <70 <70 <70 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 22 Z enkratnim vzorčenjem ne moremo izključiti drugačnih obremenitev ob kakšnem drugem časovnem terminu vzorčenja, vzorec odraža namreč le stanje na dan odvzema. Lahko pa na podlagi rezultatov sklepamo, da so omenjeni trije izviri obremenjeni s komunalno odpadno vodo preko celega leta. Poleg mikrobiološke obremenitve se v te izvire izteka tudi vse ostalo, kar konča v komunalni odpadni vodi, kot na primer: ostanki zdravil, čistila, spojine, ki lahko vplivajo na hormonsko ravnotežje, … zato bi v izogib poslabšanja stanja vode na izvirih Belokranjskega krasa morali več pozornosti nameniti vzdrževanju komunalnega omrežja oziroma pogostejšemu in rednemu praznjenju greznic. Ostanki zdravil in kofeina v podzemni vodi Napredek medicinske in veterinarske znanosti ter posledično tudi farmacevtske industrije ima v zadnjih letih pozitiven vpliv na zdravje tako na humanem kot tudi veterinarskem področju. Zdravila imajo pozitivne in tudi stranske učinke na telo, vendar si brez njih življenja ne moremo več predstavljati. Malo pa je znanega o tem, kaj se zgodi takrat, ko te substance pristanejo v okolju in kako lahko vplivajo na vodne in kopenske ekosisteme ter nenazadnje preko pitne vode tudi na nas ljudi. Farmacevtske učinkovine in njihovi razgradnji produkti lahko končajo v okolju na več načinov (proizvodnja zdravil, uporaba zdravil, neustrezno odlaganje, gnojenje). Po ocenah največji delež prispeva uporaba zdravil tako v humani kot veterinarski medicini. Človeško ali živalsko telo namreč porabi le del zdravilnih učinkovin, preostanek le teh in njihovi razgradni produkti pa se izločijo preko ledvic ali črevesja in zato večinoma končajo v kanalizaciji, kjer preko čistilne naprave, ki jih pogosto odstrani le v sledovih, končajo v rekah, tleh in podzemni vodi. Veterinarski pripravki se s kmetijsko dejavnostjo preko gnoja ali gnojnice raztrosijo po njivah in vrtovih, kjer onesnažujejo tla, s spiranjem pa tudi vode. Nekatere spojine se v okolju razgradijo, nekatere pa so obstojne in jih v vodah lahko zaznavamo še mnogo let. V okviru monitoringa podzemne vode smo v letu 2014 pričeli s spremljanjem farmacevtskih učinkovin in njihovih razgradnih produktov v podzemni vodi. Kriteriji, ki smo jih pri izbiri merilnih mest upoštevali, so bili podatki o čistilnih napravah v zaledju merilnih mest, urbana poselitev (problem neustrezno vzdrževane kanalizacije) in kmetijska področja. Sprva smo farmacevtske učinkovine spremljali na bolj obremenjenih vodnih telesih z medzrnsko poroznostjo in večjih kraških vodnih telesih, kasneje pa smo merilno mrežo razširili tudi na ostala manj obremenjena vodna telesa. V programu smo spremljali farmacevtske učinkovine: • za zdravljenje bakterijskih okužb, antibiotiki • za zdravljenje srčno-žilnih bolezni • za uravnavanje krvnih maščob • ne-steroidna protivnetna zdravila • za zdravljenje astme • protibolečinska/protivročinska zdravila • nekatere hormone • v okolju zelo obstojen karbamazepin, ki ima širok spekter uporabe Vsa naštete farmacevtske učinkovine se uporabljajo v humani medicini, z izjemo antibiotikov in nekaterih protivnetnih in protibolečinskih zdravil, ki se uporabljajo tudi v veterinarski medicini. V program je tudi vključen tudi kofein. Največ kofeina se nahaja napitkih (kava, energetski napitki), dodan je tudi nekaterim protibolečinskim zdravilom. Kofein je indikator onesnaženja podzemne vode s komunalno odpadno vodo. V letu 2022 smo farmacevtske učinkovine spremljali na 28 merilnih mestih na dvanajstih vodnih telesih:  Savska kotlina in Ljubljansko barje  Kraška Ljubljanica  Dolenjski kras Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 23  Dravska kotlina  Murska kotlina  Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota Analize smo opravili v spomladanskem zajemu. Rezultati analiz so pokazali, da so nekatera merilna mesta bolj in stalno obremenjena. Večina obremenjenih merilnih mest se nahaja na vodnih telesih, kjer prevladuje kraški tip vodonosnika. V območjih kraških vodonosnikov se prepletajo sistemi pretakanja podzemne vode in površinskih voda. Slednje pritečejo iz nekraškega obrobja in na stiku s krasom poniknejo v podzemlje. Tako površinski kot podzemni tokovi so obremenjeni z onesnaženjem iz kmetijske dejavnosti in iz urbane poselitve. Onesnaženje v razpokanih in preperelih kamninah s padavinami in ponikalnicami hitro odteče v podzemlje ter pronica do gladine podzemne vode. Vire onesnaženja s farmacevtskimi učinkovinami v kraških izvirih gre iskati v njihovih napajalnih zaledjih, kjer onesnaženje največkrat povzročajo čistilne naprave in lokalno neurejena kanalizacija. V letu 2022 smo v vzorcih določili karbamazepin (v 17 vzorcih), diklofenak (v enem vzorcu), kofein (v dveh vzorcih), ketoprofen (v enem vzorcu) in sulfametoksazol (v dveh vzorcih). V tabeli 21 je prikazanih deset najbolj obremenjenih merilnih mest. Prikazano je skupno število vzorcev v obdobju 2014-2022, število vzorcev, kjer smo določili farmacevtske učinkovine nad mejo določljivosti, in število posameznih določenih učinkovin. Tabela 21: Bolj obremenjena merilna mesta, število vzorcev in zaznane oz. prisotne farmacevtske učinkovine za obdobje 2014-2022 Vodno telo podzemne vode Merilno mesto Š t. vz or ce v Š t. vs eh z az na ni h uč in ko vi n na d LO Q D ik lo fe na k K ar ba m az ep in S ul fa m et ok sa zo l Dolenjski kras Krka 14 26 2 12 12 Dolenjski kras Težka voda 14 15 14 1 Dolenjski kras Radešca, Podturn 14 12 10 2 Murska kotlina Rakičan (Ra-1/09) 12 11 11 Murska kotlina Žepovci Žep-2/10 12 11 11 Savska kotlina in Ljubljansko barje Vojkova Voj-1/14 6 9 6 3 Dolenjski kras Bilpa 14 8 6 2 Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota Miren 0330 5 8 5 3 V celotnem obdobju od 2014 do 2022 v vzorcih določili skupaj 215 farmacevtskih učinkovin od tega najpogosteje karbamazepin in sulfametoksazol (Grafikon 6). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 24 Grafikon 6: Število določenih farmacevtskih učinkovin v vzorcih v obdobju 2014-2022 Kraški izvir reke Krke v Krški jami izstopa po onesnaženju s farmacevtskimi učinkovinami, saj v njem določamo več vrst ostankov zdravil. Od leta 2007, ko je bil izvir Krke vključen v program monitoringa podzemne vode, v njem opažamo tudi povišane vsebnosti pesticidov. Vir onesnaženja v površinskem napajalnem zaledju izvira (porečje Dobravke in Podlomščice), predstavlja komunalna čistilna naprava in kmetijske površine. Na aluvialnih vodnih telesih po onesnaženju s farmacevtskimi učinkovinami izstopata dve merilni mesti na Murski kotlini (Žepovci in Rakičan). Vzrok onesnaženja podzemne vode s farmacevtskimi učinkovinami na aluvialnih vodnih telesih prvenstveno odraža urbano poselitev in posledično neurejeno kanalizacijsko mrežo. Obremenjenost merilnih mest s farmacevtskimi učinkovinami je prikazana na karti 4. Karta 4: Obremenjenost merilnih mest z ostanki zdravil v obdobju 2014-2022 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 25 Merilna mesta smo razvrstili v tri razrede. Neobremenjena so tista mesta, kjer v obdobju 2014-2021 nismo zaznali ostankov zdravil. Bolj obremenjena so tista merilna mesta, kjer smo v omenjenem obdobju zaznali osem (8) ali več ostankov zdravil. Ostala merilna mesta so uvrščena v skupino obremenjenih merilnih mest. Mejne vrednosti za vrednotenje kakovosti podzemne vode glede na vsebnost farmacevtskih učinkovin še niso določene. V zadnjih letih se na evropskem nivoju pojavljajo predlogi po širitvi obveznega nabora parametrov, ki jih bodo države morale spremljati v podzemni vodi. Med temi predlogi se pojavljata tudi karbamazepin in sulfametoksazol. Trenutno na nivoju EU poteka zbiranje podatkov o pojavljanju farmacevtskih učinkovin v vodah, ki bo v prihodnosti pripeljalo do mejnih vrednosti vsaj za nekatere učinkovine. Nekatere mejne vrednosti za farmacevtike so že določene v novi Direktivi 2020/2184 o pitni vodi. Nobeno merilno mesto podzemne vode v Sloveniji ne presega mejnih vrednosti iz nove direktive o pitni vodi. Analize perfluorooktansulfonske kisline in perfluorooktanojske kisline Perfluorooktansulfonska kislina (PFOS) in perfluorooktanojska kislina (PFOA) spadata med obstojna organska onesnaževala. To so strupene, slabo razgradljive spojine, ki se lahko širijo na velike razdalje po zraku in/ali vodi. So škodljive za okolje in zdravje, saj se kopičijo v organizmih, lahko povzročajo raka, vplivajo na hormonsko ravnotežje in lahko okvarijo imunski sistem. PFOS in PFOA sta industrijski kemikaliji, ki sta imeli zaradi svojih hidrofobnih in lipofobnih lastnosti v preteklosti širok spekter uporabe. Uporabljali sta se v čistilnih izdelkih, v penah za gašenje in kot impregnacijsko sredstvo v številnih izdelkih, kot so preproge, pohištvo, papir, tekstil in usnje. Danes je uporaba močno omejena, uporabljata se le tam, kjer niso našli ustrezne zamenjave, npr. v fotografski industriji, v industriji elektronike in polprevodnikov ter v hidravličnih tekočinah v letalih. V obdobju 2018-2022 smo skupno analizirali 412 vzorcev, od tega smo v 119 vzorcih (31,6 % vseh vzorcev) določili PFOS višji od meje določljivosti. Analize PFOA izvajamo od leta 2020, prisotnost PFOA pa smo potrdili v 20 od skupno 271 vzorcev (7,4 % vseh vzorcev). V tabeli 22 je prikazano število merilnih mest po vodnih telesih in število ter procent merilnih mest, kjer smo določili prisotnost PFOS. Tabela 22: Število merilnih mest in število ter procent merilnih, kjer smo določili PFOS in PFOA v obdobju 2018-2022 Vodno telo podzemne vode Št. MM PFOS št. MM > LOQ PFOS % MM > LOQ PFOA št. MM > LOQ PFOA % MM > LOQ Savska kotlina in Ljubljansko barje 49 33 67,3 20 40,8 Savinjska kotlina 13 1 7,7 Krška kotlina 14 6 42,9 3 21,4 Spodnji del Savinje do Sotle* 4 Kraška Ljubljanica* 7 Dolenjski kras* 22 1 4,5 Dravska kotlina 27 10 37,0 5 18,5 Murska kotlina 13 5 38,5 Vzhodne Slovenske gorice* 3 Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota** 9 (3) 2 22,2 1 11,1 SKUPAJ 155 58 37,4 30 19,3 Legenda: MM: merilno mesto, *: meritve so bile opravljene le eno leto, **: meritve so bile opravljene le na treh od devetih merilnih mestih Rezultati monitoringa so pokazali, da so najbolj obremenjena vodna telesa z medzrnsko poroznostjo (karta 5). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 26 Karta 5: Obremenjenost merilnih mest z PFOS v obdobju 2018-2022 Daleč najbolj je obremenjeno vodno telo Savska kotlina in Ljubljansko barje, kjer je kar bila na 67,3% merilnih mest določena vsebnost PFOS nad mejo določljivosti uporabljene analitske metode. Bolj obremenjeni sta tudi vodni telesi Krške in Dravske kotline ter nekaj merilnih mest na vodnem telesu Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota. Najvišje vsebnosti PFOS smo določili na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Dravska kotlina in Krška kotlina. Daleč najvišja vsebnost PFOS je bila določena na merilnem mestu na Krški kotlini (Sp. Stari grad NE-1177). V letih 2020 in 2021 smo prvič v vzorcih izvedli analize PFOA. Analizirali smo 235 vzorcev in v 42 vzorcih (17,8 % vseh vzorcev) določili prisotnost PFOA. Prisotnost PFOA je po podatkih monitoringa nižja kot pojavnost PFOS. Rezultati analiz kažejo tudi na to, da so vsebnosti PFOA nižje kot vsebnosti PFOS, nižja je tudi maksimalna vsebnost (0,0082 µg/L) (grafikon 7). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 27 Grafikon 7: Pojavnost PFOS in PFOA po različnih koncentracijskih razredih v obdobju 2018-2022 Večina merilnih mest, kjer smo v vzorcih določili PFOS in PFOA se nahaja na urbanih oziroma industrijskih področjih, kjer je bila verjetnost pojava v podzemni vodi tudi pričakovana. Na kraških vodnih telesih, razen v enem vzorcu na Dolenskem krasu prisotnosti PFOS nismo zaznali. Standard kakovosti za vrednotenje PFOS in PFOA v podzemni vodi ni predpisan. Metaboliti (razgradni produkti) pesticidov v podzemni vodi Vsebnost pesticidov v podzemni vodi spremljamo od začetka monitoringa podzemne vode in sicer od leta 1987. V prvih letih so bila v vzorcih pogosto določena preseganja pesticidov, pogosti so bili tudi vzorci, kjer sta standard kakovosti presegala več kot dva pesticida. V zadnjih dveh letih so preseganja standarda kakovosti redka, v letu 2022 smo preseganja ugotovili v devetih (3,6 %) od 252 vzorcev. Z leti upadajo tudi maksimalno določene vsebnosti pesticidov v podzemni vodi. Na grafikonu 8 je prikazano povprečje petih najvišjih vsebnosti pesticidov po letih. Na grafikonu niso prikazane tri visoke meritve in sicer dve v letu 2007 (onesnaženje vodnjaka Moste z bentazonom (8,4 µg/L in 7 µg/L) in ena meritev letu 2021 (dicamba 3,1 µg/L v vodnjaku Veščica, Murska kotlina). Grafikon 8: Povprečje petih najvišjih vsebnosti pesticidov v obdobju 1987-2022 Glede na upadanje vsebnosti pesticidov v podzemni vodi v zadnjih letih na nivoju EU pozornost posvečajo tudi metabolitom pesticidov. Metaboliti so produkti razgradnje ali produkti reakcije aktivne substance, delimo pa jih na relevantne in nerelevantne. Posebej pomembni so relevantni metaboliti, saj imajo podoben toksikološki vpliv kot osnovna aktivna substanca. Od leta 1991 v podzemni vodi Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 28 redno spremljamo dva metabolita atrazina (desetil-atrazin in desizopropil-atrazin) in od leta 2006 en metabolit terbutilazina (desetil-tebutilazin). Atrazin je od leta 2002 v Sloveniji umaknjen iz prodaje, medtem ko je terbutilazin še v uporabi. Metaboliti atrazina in terbutilazina se uvrščajo med relevantne metabolite. Tako kot vsebnost atrazina in terbutilazina tudi vsebnosti desetil-atrazina in desetil-terbutilazina v podzemni vodi upadajo (grafikon 9). Grafikon 9: Vsebnost atrazina, desetil-atrazina, terbutilazina in desetil-terbutilazina v podzemni vodi V letu 2021 smo v program monitoringa podzemne vode prvič uvrstili metabolit metolaklora in sicer metolaklor-ESA (Metolachlor Ethane Sulfonic Acid). Metolaklor je mešanica dveh stereoizomer (S in R). R izomera je praktično neaktivna, zato v fazi proizvodnje poskušajo doseči čim večjo vsebnost S izomere. V metolakloru se tako nahaja 80-100 % S in 0-20 % R izomere. Glede na to, da je aktivna le S izomera pogosto metolaklor označujejo po aktivni substanci kot S-metolaklor. Vsebnost metolaklora v podzemni vodi spremljamo od leta 1987. V tem obdobju smo v podzemni vodi vzorčili 7040 vzorcev, od katerih smo v 656 vzorcih (9,3 %) določili prisotnost metolaklora. Standard kakovosti 0,1 µg/L je bil presežen v 175 vzorcih (tabela 23). Tabela 23: Metolaklor- število vzorcev po vodnih telesih, število vzorcev preko LOQ in število preseganj standarda kakovosti v obdobju 1987-2022 Vodno telo podzemne vode Š t. vz or ce v Š t. vz or ce v> LO Q P re se ga nj a 0, 1µ g/ L v vz or ci h Savska kotlina in Ljubljansko barje 2095 80 28 Savinjska kotlina 731 50 21 Krška kotlina 681 40 0 Julijske Alpe v porečju Save 41 0 0 Karavanke 45 1 0 Kamniško-Savinjske Alpe 51 0 0 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 28 1 0 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 117 11 0 Spodnji del Savinje do Sotle 78 2 2 Kraška Ljubljanica 131 2 0 Dolenjski kras 464 64 10 Dravska kotlina 1207 307 86 Vzhodne Alpe 36 0 0 Haloze in Dravinjske gorice 30 0 0 Zahodne Slovenske gorice 56 0 0 Murska kotlina 690 82 23 Vzhodne Slovenske gorice 83 8 4 Goričko 23 1 1 Obala in Kras z Brkini 100 2 0 Julijske Alpe v porečju Soče 33 0 0 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 29 Vodno telo podzemne vode Š t. vz or ce v Š t. vz or ce v> LO Q P re se ga nj a 0, 1µ g/ L v vz or ci h Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota 320 5 0 SKUPAJ 7040 656 175 Metolaklor se v večini primerov pojavlja na večjih aluvialnih vodnih telesih. Večje število pojavljanj je tudi na vodnem telesu Dolenjski kras. Pojav metolaklora je večinoma lokalnega značaja, saj ga zaznamo le na določenih merilnih mestih. Prisotnost metolaklor-ESA v podzemni vodi Metolaklor ESA smo analizirali na vseh večjih aluvialnih vodnih telesih:  Savska kotlina in Ljubljansko barje  Savinjska kotlina  Krška kotlina  Dravska kotlina  Murska kotlina Poleg omenjenih vodnih teles smo v program vključili tudi posamezna merilna mesta na vodnih telesih:  Posavsko hribovje do osrednje Sotle  Kraška Ljubljanica  Dolenjski kras  Zahodne Slovenske gorice  Vzhodne Slovenske gorice Kriterij za uvrstitev merilnih mest v program spremljanja vsebnosti metolaklora-ESA je bilo pojavljenje pesticidov na merilnem mestu v preteklosti. Analize smo izvajali v spomladanskem in jesenskem vzorčenju. V letih 2021 in 2022 smo izvedli 352 analiz in v 168 vzorcih (47,8 % vzorcev) določili prisotnost metolaklora-ESA. V letu 2022 smo analize metolaklor-ESA izvajali le na mestih, kjer smo v letu 2021 potrdili prisotnost metolaklor-ESA, zato je procent pojavljanja v vzorcih višji kot v letu 2021 (v letu 2021 35,6 % vzorcev). V tabeli 24 so prikazana vodna telesa podzemne vode, vodonosni sistemi in njihova površina, delež njiv, število merilnih mest in merilna mesta, na katerih smo določili prisotnost metolaklora-ESA. Tabela 24: Prisotnost metolaklora-ESA na aluvialnih vodnih telesih v letih 2021 in 2022 Vodno telo podzemne vode Vodonosni sistem P ov rš in a V S ( km 2 ) D el ež n jiv ( % )* Š te vi lo M M Š te vi lo M M n a 10 0k m 2 Š te vi lo M M , k je r je p ris ot en m et ol ak lo r- E S A % M M k je r je p ris ot en m et ol ak lo r- E S A Savska kotlina in Ljubljansko barje Bled - Ribno 26 8,0 2 7,6 0 0 Savska kotlina in Ljubljansko barje Tržiška Bistrica 49 15,1 2 4,1 0 0 Savska kotlina in Ljubljansko barje Radoveljsko polje 63 8,6 2 3,2 0 0 Savska kotlina in Ljubljansko barje Kranjsko polje 121 35,6 8 6,6 5 62,5 Savska kotlina in Ljubljansko barje Sorško polje 68 35,2 9 13,3 3 33,3 Savska kotlina in Ljubljansko barje Vodice - Skaručna 34 15,6 1 2,9 1 100,0 Savska kotlina in Ljubljansko barje Ljubljansko polje 109 18,5 15 13,8 1 6,7 Savska kotlina in Ljubljansko barje Ljubljansko Barje 129 25,4 1 0,8 0 0 Savska kotlina in Ljubljansko barje Borovniški vršaj 6 9,2 1 16,1 0 0 Savska kotlina in Ljubljansko barje Iški vršaj 12 50,1 2 16,1 0 0 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 30 Vodno telo podzemne vode Vodonosni sistem P ov rš in a V S ( km 2 ) D el ež n jiv ( % )* Š te vi lo M M Š te vi lo M M n a 10 0k m 2 Š te vi lo M M , k je r je p ris ot en m et ol ak lo r- E S A % M M k je r je p ris ot en m et ol ak lo r- E S A Savska kotlina in Ljubljansko barje Prodni zasip Kamniške Bistrice 87 29,0 5 5,8 2 40,0 Savinjska kotlina Braslovško polje 26 37,6 4 15,6 3 75,0 Savinjska kotlina Spodnjesavinjsko polje 55 27,4 9 16,3 2 22,2 Krška kotlina Brežiško polje 16 37,2 4 24,9 1 25,0 Krška kotlina Čateško polje 5 31,5 1 20,7 0 0 Krška kotlina Krško polje 60 45,5 8 13,3 0 0 Dravska kotlina Območje Selniške Dobrave in Ruš 18 17,1 1 5,6 1 100,0 Dravska kotlina Dravsko polje 293 43,8 18 6,1 13 72,2 Dravska kotlina Ptujsko polje 91 61,5 6 6,6 4 66,7 Dravska kotlina Ormož - Središče ob Dravi 27 48,4 1 3,7 1 100,0 Murska kotlina Apaško polje 49 62,0 3 6,1 2 66,7 Murska kotlina Mursko - Ljutomersko polje 65 58,5 3 4,6 3 100,0 Murska kotlina Dolinsko Ravensko 449 56,4 7 1,6 5 71,4 Legenda: VS: vodonosni sistem, MM: merilno mesto; *: Vir: MKGP Grafični podatki RABA 2020 Rezultati prvega leta spremljanja metabolita metolaklora-ESA so pokazali, da je največ merilnih mest s preseganji na Dravski in Murski kotlini, kjer je tudi zelo visok delež njivskih površin. Na teh dveh vodnih telesih je praktično dve tretjini vseh merilnih mest, kjer smo določili prisotnost metolaklora-ESA. Prisotnost metolaklor-ESA visoka je tudi v Savinjski kotlini (Braslovško polje) in Savski kotlini in Ljubljansko barje (Kranjsko in Sorško polje), kjer tudi prevladuje višji delež njivski površin. Na nekaterih vodnih telesih smo izbrali le manjše število merilnih mest (tabela 25), vendar smo tudi tu ugotovili prisotnost metolaklor-ESA. Tabela 25: Prisotnost metolaklor-ESA na ostalih vodnih telesih Vodno telo podzemne vode Število MM Število MM, kjer je prisoten metolaklor-ESA Posavsko hribovje do osrednje Sotle 1 1 Kraška Ljubljanica 1 0 Dolenjski kras 7 3 Zahodne Slovenske gorice 1 1 Vzhodne Slovenske gorice 2 2 Legenda: MM: merilno mesto V letu 2022 je bilo od 104 vzorcev preseganje standarda kakovosti (0,1 µg/L) v 26 vzorcih (9,7 % vzorcev). Vsebnosti metolaklora-ESA v podzemni vodi so višje, kot so vsebnosti pesticidov. V tabeli 26 so zbrani vzorci, kjer je letno povprečje metolaklor-ESA presegalo 0,1 µg/L. Tabela 26: Merilna mesta, kjer je letno povprečje metolaklor-ESA presegalo 0,1 µg/L Vodno telo podzemne vode Merilno mesto Leto Letno povprečje metolaklor-ESA (µg/L) Savska kotlina in Ljubljansko barje Voglje Vog-1/14 2021 0,46 Savska kotlina in Ljubljansko barje Voglje Vog-1/14 2022 0,26 Savska kotlina in Ljubljansko barje Žabnica 0590 2021 0,22 Savska kotlina in Ljubljansko barje Žabnica 0590 2022 0,35 Savska kotlina in Ljubljansko barje Godešič SOV-5174 2022 0,15 Savinjska kotlina Trnava Trn-1/14 2022 0,11 Savinjska kotlina Latkova vas Lvas-1/14 2021 0,27 Dolenjski kras Krka 2022 0,16 Dolenjski kras Luknja - izvir Prečne 2021 0,12 Dolenjski kras Luknja - izvir Prečne 2022 0,80 Dolenjski kras Otovški breg 2022 0,13 Dravska kotlina Prepolje, P-1 2022 0,15 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 31 Vodno telo podzemne vode Merilno mesto Leto Letno povprečje metolaklor-ESA (µg/L) Dravska kotlina Rače Rač-1/10 2021 0,14 Dravska kotlina Rače Rač-1/10 2022 0,24 Dravska kotlina Starše Sta-1/10 2022 0,15 Dravska kotlina Podova Pod-1/10 2021 0,15 Dravska kotlina Podova Pod-1/10 2022 0,22 Dravska kotlina Šikole 2022 0,12 Dravska kotlina Kidričevo 2021 0,18 Dravska kotlina Kidričevo 2022 0,15 Dravska kotlina Dornava (Do-1/09) 2022 0,25 Murska kotlina Žepovci Žep-2/10 2022 0,13 Murska kotlina Mali Segovci MSeg-1/14 2021 0,53 Murska kotlina Mali Segovci MSeg-1/14 2022 0,93 Murska kotlina Rakičan (Ra-1/09) 2022 0,22 Murska kotlina Gančani Gan-1/14 2021 0,25 Murska kotlina Gančani Gan-1/14 2022 0,53 Murska kotlina Odranci (Od-1/09) 2021 0,16 Murska kotlina Odranci (Od-1/09) 2022 0,34 Murska kotlina Benica Ben-1/14 2022 0,24 Murska kotlina Veščica (Ve-1/09) 2021 0,58 Murska kotlina Veščica (Ve-1/09) 2022 1,53 Vzhodne Slovenske gorice Rajšpov izvir v Lokavcu 2021 0,11 Vzhodne Slovenske gorice Lukavci V3 2021 0,26 Vzhodne Slovenske gorice Lukavci V3 2022 0,61 Na karti 6 je prikazana povprečna letna vsebnost metolaklora – ESA v letu 2022. Karta 6: Povprečna letna vsebnost metolaklora – ESA v letu 2022 Najvišje vsebnosti metolaklora-ESA so bile v povprečju ugotovljene na Murski kotlini, Dravski kotlini, Savski kotlini in Ljubljanskem barju ter Savinjski kotlini. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 32 Glede na toksikološke študije je bil na Evropsko Agencijo za kemikalije vložen predlog razvrstitve S- metolaklora med substance, ki so lahko kancerogene in vplivajo na razmnoževanje. Aktivna snov S- metolaklor je trenutno še v zaključni fazi revizije na Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) oziroma na Evropski Komisiji. Na podlagi osnutka ocene in RAC mnenja lahko pričakujemo, da bo metabolit metolaklor-ESA razglašen za relevantnega in bo zanj veljal standard kakovosti 0,1µg/L. Prisotnost glifosata in razgradnega produkta AMPA podzemni vodi Savinjske kotline V letu 2022 smo na vseh merilih mestih na Savinjski kotlini v vzorcih podzemne vode analizirali glifosat in njegov razgradni produkti AMPA (angleško: AminoMethylPhosphonic Acid). Savinjsko kotlino smo izbrali na podlagi podatka, da se glifosat pogosto aplicira na hmeljiščih. Rezultati so pokazali, da tako glifosat kot tudi njegov razgradni produkti AMPA v podzemni vodi na Savinski kotlini v letu 2022 nista bila prisotna. Vsebnost niklja v vrtinah na Vojkovi Na vrtini Vojkova Voj-1/14 smo v okviru monitoringa podzemne vode občasno zaznali visoke vsebnosti niklja. Na grafikonu 10 je prikazana vsebnost niklja od leta 2014. V drugi polovici leta 2022 smo z vzorčenjem v mesečnih intervalih poskušali pridobiti boljši pregled nad vsebnostjo niklja in tako tudi nad morebitnim onesnaženjem. Preiskovalni monitoring smo zaradi pregleda in celostne slike izvedli tudi na plitvi vrtini Vojkova Voj-2/14. Pred začetkom izvajanja preiskovalnega monitoringa smo vrtino Vojkova Voj-1/14 tudi očistili. Grafikon 10: Vsebnost niklja na vrtini Vojkova Voj-1/14 v obdobju 2014-2021 Vzorčenje smo izvajali od meseca junija do decembra v mesečnih intervalih. Na grafikonu 11 je prikazana vsebnost niklja od leta 2014 do 2021 in vsebnost niklja v okviru preiskovanega monitoringa v letu 2022. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 33 Grafikon 11: Vsebnost niklja v obdobju 2014-2021 in v okviru preiskovanega monitoringa v letu 2022 Podatki o vsebnosti niklja v okviru preiskovalnega monitoringa v letu 2022 kažejo nižje in bolj stabilne vsebnosti niklja. Analize vzorcev v naslednjih letih bodo pokazale, ali bodo vsebnosti niklja ostale stabilne ali bo potrebno redno čiščenje vrtine. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 34 VIRI 1. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) 2. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2) 3. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) 4. Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) 5. Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) 6. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17) 7. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) 8. Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 8/18) 9. Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št. 31/09) 10. Program monitoringa stanja voda za obdobje 2016 – 2021 11. Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov 12. Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (Direktiva EU o pitni vodi) 13. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike 14. Direktiva o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem in poslabšanjem 2006/118/ES 15. Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES 16. Hidrogeološke razmere na Dravskem polju, L. Žlebnik, Geologija 25/1, 1982, Ljubljana 17. Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja, A. Koroša, Geologija 62/2, 2019, Ljubljana 18. Strokovno, digitalno gradivo Agencije RS za okolje: Tokovnice, območja napajanja in dreniranja aluvialnih vodonosnikov, simultane meritve med leti 1992-1995 ob nižjem hidrološkem stanju 19. Pliocenski vodonosniki – pomemben vir neoporečne pitne vode za ptujsko-ormoško regijo, L. Žlebnik & F. Drobne, Geologija 41, Ljubljana, 1999 20. Nacionalna baza hidrogeoloških podatkov za opredelitev teles podzemne vode RS, Geološki zavod Slovenije 2005 in 2006 21. Poročilo o kakovosti pitne vode na javnih vodovodih ter odvajanju in čiščenju odpadnih voda v mestni občini Krško in občini Kostanjevica na Krki v letu 2021 22. Brenčič, M. et.al., 2022: Novodobna onesnaževala v vodah Ljubljanske kotline, projekt boDEREC-CE, Ljubljana Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 35 23. Veselič, M. 1984: Hidrogeologija: skripta. FNT, VTOZD Montanistika, Odsek za geologijo, 296 str., Ljubljana. 24. Dragašić, V., 1997: Opšta hidrogeologija. Rudarsko-geološki fakultet, Institut za hidrogeologiju, 434 str. Beograd. 25. Kmetijski Inštitut Slovenije: Mineralne oblike dušika 26. Nitrate the Element: NAU-Northern Arizona University 27. ARSO 2021-2023: Kazalci okolja (KM25, PP13, PP14, PP-15) 28. Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja, A. Koroša, Geologija 62/2, 2019, Ljubljana 29. Sophocleous, M. et.al. 1990: Movement and aquifer contamination potential of atrazine and inorganic chemicals in central Kansas croplands. Ground Water Series 12, Kansas Geological Survey. 30. Jeremić, M. 2016: Odstranjevanje atrazina iz pitne vode z vlakni iz aktivnega oglja. Magistrsko delo., 2016, Maribor 31. Atrazine: PUBchem, NIH – National Library of Medicine, National Center for Biotechnology Information, An official website of the United States government: 32. Atrazine (Ref: G-30027): Pesticide Properties Database, University of Hertfordshire 33. Desethylatrazine (Ref: G-30033): Pesticide Properties Database, University of Hertfordshire 34. Ocena prispevnih zaledij izbranih kraških izvirov, M. Petrič, ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, september 2007 35. Ocena prispevnih zaledij izbranih kraških izvirov, N. Trišić et. al., interno poročilo Agencija RS za okolje, Ljubljana, februar 2008 36. Pritiski in varovanje podzemnega krasa, primeri iz Slovenije in Hrvaške, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: A. Hudoklin, Are we guaranteeing the favourable status of the Proteus anguinus in the Natura 2000 network in Slovenia, Postojna, junij 2011 37. Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive za področje podzemnih voda (Direktiva 2000/60/EC): Pregled ekosistemov odvisnih od stanja podzemnih vod, končno poročilo, Geološki zavod Slovenije, december 2011 38. Pliocenski vodonosnik Dravskega polja, M.Klasinc. Diplomsko delo, NTF, Ljubljana, maj 2013 39. Statistika v geologiji 1, N. Zupančič, univerzitetni učbenik, NTF, Oddelek za geologijo, 2013 40. Celovit nadzor obremenitev na območju belokranjskega in postojnskega krasa, ki predstavljajo tveganje za življenje človeške ribice, 13.12.2019, Inšpektorat RS za okolje in prostor Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 36 PRILOGA 1: Poročilo o preiskovalnem monitoringu kakovosti voda v vplivnem območju Križne jame Povzetek S preiskovalnim monitoringom podzemne vode in ponikalnic v vplivnem območju Križne jame smo v letih 2021 in 2022 ugotovili dobro kemijsko stanje podzemne vode in površinskih voda. Koncentracije kofeina in zdravil v sledovih kažejo na vpliv točkovnih virov onesnaženja. Višje vsebnosti sulfata in stroncija v izviru Žerovniščica kažejo na svojevrstne geološke značilnosti napajalnega zaledja tega izvira. Uvod V Agenciji RS za okolje smo v letih 2021 in 2022 vzpostavili preiskovalni monitoring kakovosti voda med Bloško planoto, Loškim poljem in Cerkniškim poljem, kjer se v osrednjem delu nahaja tudi naravna vrednota Križna jama (Slika 1). Namen raziskave je bil ugotavljanje vpliva točkovnih virov onesnaženja na stanje voda tega območja. V nadaljevanju predstavljamo program monitoringa, geološke, hidrogeološke, hidrografske ter hidrološke značilnosti raziskanega območja z rezultati in interpretacijo. Dodatno predstavljamo ovrednotenje višjih vrednosti sulfata in stroncija v podzemni vodi enega izmed izvirov (Žerovniščica) in sicer glede na smeri podzemnih tokov ter glede na geološko zgradbo v napajalnem zaledju. Merilna mreža Nabor merilnih mest, ki z napajalnimi zaledji odražajo vpliv na naravno vrednoto Križna jama, smo izbrali na ekspertni podlagi in na osnovi podatkov o smereh pretakanja podzemne vode, ki so zbrani v bazi sledilnih poskusov (Petrič, 2018-2021; ARSO, 2018-2021), katero smo v Agenciji v letu 2017 vzpostavili skupaj z Inštitutom za raziskovanje krasa iz Postojne (tabela 1-2, slika 1). V raziskavo smo vključili merilna mesta iz programov podzemnih in površinskih voda. V dveh izvirih in eni izmed jam, smo spremljali stanje kakovosti podzemne vode. Vsebnost kemijskih onesnaževal smo spremljali v ponikalnicah. Tabela 1: Merilna mesta preiskovalnega monitoringa podzemne vode Vodno telo podzemne vode Merilno mesto GKX GKY Kraška Ljubljanica izvir Šteberščica 67360 456866 Kraška Ljubljanica Izvir Žerovniščica 68934 456532 Kraška Ljubljanica Mrzla jama pri Bločicah 68523 457536 Tabela 2: Merilna mesta preiskovalnega monitoringa površinskih voda Vodno telo površinske vode Vodotok Merilno mesto GKX GKY VTJ Cerkniško jezero Farovščica Hudi vrh 68841 463419 VTJ Cerkniško jezero Farovščica Fara 69447 462182 VTJ Cerkniško jezero Bloščica Velike Bloke 71200 459594 Parametri in frekvenca vzorčenja Za program preiskovalnega monitoringa podzemne vode smo v šestih vzorčenjih letno v izvirih Šteberščica in Žerovniščica ter podzemne vode v Mrzli jami pri Bločicah, spremljali terenske in osnovne Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 37 parametre, kovine, pesticide ter ostanke zdravil. Terenske, osnovne parametre in kovine smo vzorčili ob vseh zajemih, pesticide vsako leto v dveh zajemih, ostanke zdravil pa v štirih zajemih na leto. Za preiskovalni monitoring kemijskih onesnaževal površinskih voda oziroma ponikalnic, smo na merilnih mestih Farovščica Fara, Farovščica Hudi vrh in Bloščica Velike Bloke v šestih vzorčenjih na leto spremljali terenske parametre, fizikalno-kemijske parametre in kovine. V Farovščici Fara in v Bloščici Velike Bloke so se dvakrat na leto spremljali triazinski pesticidi ter štirikrat na leto farmacevtiki. Viri onesnaženja V zaledju merilnih mest in Križne jame so prisotne kmetijske površine ter urbana območja z industrijo in komunalnimi čistilnimi napravami. V zaledju se nahaja tudi vojaško strelišče pri Bloški polici (Bole et.al., 2007-2009; Petrič et.al., 2021). Slika 1: Hidrogeološka karta z lokacijami merilnih mest in čistilnih naprav ter s smermi tokov podzemne vode med Bloško planoto, Loškim poljem in Cerkniškim poljem (Kogovšek et.al, 2008, Petrič, 2018- 2021; ARSO, 2018-2021) Lokacije merilnih mest odražajo glede na dokazane smeri tokov podzemne vode vplive točkovnih virov onesnaženja, tudi na Križno jamo. Na obravnavanem območju obratuje več komunalnih čistilnih naprav in sicer Velike Bloke (kapaciteta 280 PE, ponikanje v Bloščico), Nova vas (kapaciteta 350 PE, ponikanje v ponikovalnico gorvodno od ponora), Hudi vrh (kapaciteta 350 PE, v ponikovalnico in skozi nezasičeno cono posredno v podzemne vode (Čuk, et.al, 2022)), Bločice (150 PE, ponikovalnica), poleg tega pa tudi industrijski objekt JUB v Novi vasi z iztokom odpadnih vod v Sušico, ki je pritok Farovščice (ARSO, 2023 a) (slika 1). Sledenja so pokazala, da je dotok vode v Žerovniščico iz Bloške planote, za razliko od Šteberščice in Mrzle jame počasnejši in v manjšem deležu, zato bi lahko to mesto bolj odražalo vpliv onesnaženja iz ponora Bloščice (Bole et.al, 2007-2009; Kogovšek et.al, 2008)(slika 1). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 38 Geološke značilnosti Bloške planote Regionalno gledano gradijo večji del Bloške planote ter del njenega severozahodnega hribovitega obrobja zgornje triasni dolomiti (norijsko retijski glavni dolomit) (Bole et.al., 2007-2009). Glavni dolomit je del dolge in široke cone, ki se razteza v dinarski smeri od Loškega potoka in Ribnice čez Vidovsko in Rakitniško planoto do Barja ob Borovniščici. Vanj je skoraj v celoti vrezana dolina Bloščice do Velikih Blok ter Bloško in Farovško polje (Meze, 1983). Na jugozahodni strani jih obrobljajo jurski dolomiti tako, da tvorijo podlago severnemu delu Bločiškega polja, celotnemu polju pod Bloško polico, od tu pa zavijejo proti Metuljam na Blokah (Bole et.al. 2007-2009). Južno in jugozahodno obrobje je sestavljeno tudi iz jurskih apnencev. Severovzhodni del planote, kjer se porajajo vsi glavni dotoki Bloščice, sestavljajo spodnjetriasni dolomiti s plastmi skrilavca, sljudnatega skrilavca, lapornatega skrilavca, lapornatega apnenca, peščenjaka z oolitnim apnencem in dolomita s peščenjakom. Ponekod so prisotni tudi srednjetriasni dolomiti z vložki apnenca. Široke doline Bloščice in pritokov zapolnjujejo drobnoklastične kvartarne fluvialne naplavine holocenske starosti. Naplavino sestavlja pretežno svetla glina, avtohtonega izvora, nastala s preperevanjem dolomitnih kamnin. Debelino naplavine (okoli 5 m) razkrivajo požiralniki v akumulacijskih ravnicah. Bloško planoto prepredajo prelomi dinarske smeri. Na prelome je vezan del vodne mreže (Meze, 1983) (slika 1). Hidrografija Iz območja Bloške planote vodo danes skoraj v celoti odvaja Bloščica, na jugu pa tudi Farovščica, dalje kraška kotanja v Ravnah na jugovzhodu in Ravniščica na severu, ki izvira v nizkem razvodnem predelu Iške, v slabše prepustnih spodnjetriasnih kamninah in ponikne slabih 400 m pred Bloščico (Meze, 1983). Bloščica se napaja z dotoki med Zakrajem in Runarskim, ki imajo povirja v slabše prepustnih dolomitih. V zgornjem toku je poimenovana kot Blatnica in teče na vzhodnem delu planote v značilni dinarski smeri proti severozahodu, pri Šivčah pa ostro zavije ter nadaljuje svoj tok proti jugu ter pri Velikih Blokah že doseže zahodni del planote. Tam ob običajnem vodostaju tudi ponikne, ob višjem vodostaju pa svoj površinski tok prelije preko Bloškega polja do Nove vasi in do Fare. Tu skupaj s Farovčico in Sušico (pritok Farovščice ob višjem vodnem stanju) ponika v podzemlje na polju južno od Fare (Bole et.al., 2007-2009; Enciklopedija n.k.d. Slovenije, splet). Široke aluvialne ravnice na Blokah so zapolnjene s fluvialnim peščeno-ilovnatim ter glinastim nanosom, z majhnim strmcem in plitvimi strugami potokov, kar povzroča počasno odtekanje vode, v plitvejših depresijah pa njeno zastajanje in zamočvirjenost tal. Ravnice so majhnega strmca in v številnih meandrih. Tako je predvsem v vzhodni Bloški dolini z Bloščico in obema izvirnima krakoma, Runarščico in Blatnim potokom. Manj izrazit meandrski tok imajo Bloščica v zahodni Bloški dolini, Farovščica in Ravniščica pa v srednjem toku (Meze D., 1983). Vode se z Bloške planote podzemno stekajo proti Cerkniškemu in Loškemu polju. Ponovno se pojavijo na površju v pritokih Cerkniškega jezera, v izvirih Šteberščica in Žerovniščica ter v Podložu. Tečejo tudi skozi Mrzlo jamo in Križno jamo (Novak, 1969; Bole et.al, 2007-2009; Kogovšek et.al, 2008). Poleg imenovanih, je na Blokah še nekaj obdobnih potokov, ki oživijo le ob visoki vodi. Ob visoki vodi oživijo tudi občasni izviri (pri Metljah, Sušica, Rupa, Topolščica, Grdale, Kotla zahodno od Krampelj), ki veliko prispevajo k poplavljanju dolin na Blokah (Meze D., 1983). Pregled sledilnih poskusov s smermi in hitrostmi odtekanja podzemne vode Glavne smeri podzemnih tokov na območju raziskovalnega monitoringa potekajo od severovzhoda proti jugozahodu. Smeri odtekanja podzemne vode so bile določene na osnovi sledilnih poskusov v preteklosti. Prva sledenja iz leta 1939 so pokazala, da se je voda Bločice pri Velikih Blokah po 83 urah pojavila v izvirih Žerovniščica (s hitrostjo 3,3 cm/s) in Šteberščica (s hitrostjo 4 cm/s) (Novak, 1969). Leta 1946 so z Bloške planote sledili tudi Studenec na Ravnah. Barvilo naj bi se po 10 dneh pojavilo v Velikem Obrhu v Loški dolini. Hitrost naj bi znašala okoli 2 cm/s. Pri sledenju v Mrzli jami pri Bločicah Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 39 naj bi se sledilo po 22 urah (navidezna hitrost toka 3,9 cm/s) pojavilo v Šteberščici (Novak, 1969). Leta 1965 je Novak izvedel sledenje voda v Križni jami ob srednjem do visokem vodostaju. Sledilo se je po 130 urah pojavilo v izviru Šteberščica (z navidezno maksimalno hitrostjo 4,1 cm/s) ( Novak, 1969; Bole et.al., 2007-2009) V letu 2007 je Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne izvedel sledenje ponora Farovščice ob srednjih do nizkih pretokih. Ugotovljena je bila glavna povezava z vodnim tokom v Mrzli jami pri Bločicah (46 m/h), dalje z izvirom Šteberščica ( 48 m/h), nekoliko slabšo povezavo (stransko) z izvirom Žerovniščica (47 m/h) ter Blatnim rovom v Križni jami. Le v nizkih koncentracijah se je sledilo pojavilo v Križni jami 2 (tabela 3) (Kogovšek et.al, 2008). Tabela 3: Rezultati sledilnega poskusa na ponoru Farovščica (Kogovšek et.al., 2008) Mesto vzorčenja Cmax (ppb) t-maks. (h) t-dominant. (h) v-maks. (m/h) v-maks. (cm/s) v-dominant. (m/h) v-dominant. (cm/s) Mrzla jama 1,16 70 95 62 1,7 46 1.3 Šteberščica 0,50 102 113 53 1,5 48 1,3 Žerovniščica 0,32 102 117 54 1,5 47 1,3 Izvir v Podložu 0,05 94 53 1,5 Križna jama – Blat. rov 0,14 114 138 29 0,8 24 0,7 Križna jama 1. jezero 0,075 132 150 29 0,8 25 0,7 Križna jama 2 0,105 121 142 35 1,0 30 0,8 Legenda: (Cmax) - maksimalna dosežena koncentracija sledila, (t-maks) - čas do pojava prvih sledi sledila, (t-dom) - čas, ko je bila dosežena maksimalna koncentracija sledila, (v-maks) - največja hitrost pretakanja, (v-dominant) - dominantna hitrost pretakanja, ki je izračunana kot kvocient med zračno razdaljo od točke injiciranja do točke pojava sledila in časom od injiciranja do pojava maksimalne koncentracije sledila Hidrološke in geološke značilnosti merilnih mest Izvir Šteberščica v nižjem toku imenovana tudi Lipsenjščica, predstavlja najbolj izdaten izvir na obravnavanem območju. V izviru prihaja voda na površje iz sifona, dolgega 80 m in globokega 18 m (Petrič et.al., 2021). Povprečni pretok Šteberščice je na merilnem mestu pod mostom Žerovnica-Lipsenj med leti 1972-1975 znašal 1,3 m3/s, minimalni pretok 0,01 m3/s, maksimalni pretok pa 16,0 m3/s (Gospodarič in Habič, 1976). Razmerje med Ca in Mg v izviru (okoli 1,5-2,34) (Petrič et.al., 2021), kaže na nekoliko večje napajalno zaledje na dolomitu, čeprav ga občasno preseže apnenčasti del. V zaledju se v apnencih praktično povsod pojavljajo dolomitni vložki tako, da je delež napajanja s pretežno apnenčastih delov zaledja vsaj polovičen, drugo polovico pa predstavljajo triasni in spodnje jurski dolomiti z (obrobja) Bloške planote. Izvir dokazano napajata ponikalnici Bloščica in Farovščica (Novak, 1969, Kogovšek et.al, 2008) v izvir Šteberščica pa se stekajo tudi vode iz Križne jame (Novak, 1969). Pomemben del vode se ponikalnicam z Bloške planote priključi na podzemni poti z avtogenim ponikanjem skozi kraško površje. Po oceni je delež vode iz ponikalnic le približno četrtina, drugo je avtogeni dotok, ki lahko precej razredči morebitno onesnaženje (Petrič et.al., 2021). Izvir Žerovniščica predstavlja za sosednjim izvirom Šteberščico drugi najbolj izdaten izvir na območju med Blokami in Cerkniškim jezerom. Izvirna kotanja se nadaljuje v rov registriran kot kraška jama Žerovniščica z dolžino 420 m (Petrič et.al., 2021). Med leti 1972-1975 je imela Žerovniščica pri Žerovnici povprečni pretok 0,21 m3/s, minimalni pretok 0,01 m3/s, maksimalni pa 7,59 m3/s (Gospodarič in Habič, 1976). Razmerje Ca/Mg (okoli 1,4-2,1) (Petrič et.al., 2021) kaže pretežno dolomitno vodozbirno območje. Izvir dokazano napajata Farovščica in Bloščica (Novak, 1969; Kogovšek et.al., 2008) z zaledjem na poseljenem območju Bloške planote. S sledenjem Ravniščice na Blokah v letu 1981 povezava ni bila ugotovljena (Mencej 1983), tudi napajanje s strani Križne jame je bilo s sledenjem ovrženo (Novak 1969; Petrič et.al., 2021). Mrzla jama pri Bločicah se nahaja dober kilometer severno od Križne jame. Jama je dolga 132 m in globoka 19 m (del je pod vodno gladino). Razmerje med Ca in Mg znaša 1,5-1,9 in kaže na 61% zastopanost dolomitov v napajalnem zaledju, preostanek (39%) pa leži na apnencih (Petrič et.al., 2021). Voda glede na sledenja dokazano priteka s ponora Farovščice (Kogovšek et.al, 2008), po ustnih informacijah o sledenju v letu 1959 (Novak, 1969) pa odteka v izvir Šteberščica. Po oceni se v njej Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 40 pretaka od nekaj 10 do nekaj 100 l/s vode. Pri tem se voda ob letnih poplavah dvigne do 2 m, ob izjemnih poplavah pa naraste tudi preko 5 m in se z ocenjenim pretokom več kot 1m3/s prelije na Bločiško polje. V Mrzli jami je voda ponikalnic z Bloške planote najmanj razredčena zaradi pronicanja skozi kraško površje (avtogeno napajanje) (Petrič et.al., 2021). Merilna mesta v ponikalnicah Bloščica in Farovščica - Velike Bloke, Fara, Hudi vrh, so bila v naši raziskavi (z izjemo Hudi vrh) razmeščena gorvodno od iztokov komunalnih voda iz čistilnih naprav (slika 1) zaradi zabeležbe ničelnega stanja. Med leti 1972-1975 je minimalni pretok Bloščice znašal 0,02 m3/s, povprečni pretok je bil 0,42 m3/s, največji pretok je bil 15,9 m3/s (Gospodarič in Habič, 1976). Zaradi podobnih značilnosti, vendar manjšega povodja, bi moral povprečni pretok Farovščice znašati 0,09 m3/s (Prelovšek, 2012). Rezultati Preiskovalni monitoring kemijskega stanja voda je pokazal, da je večji del antropogenih onesnaževal (Arso, 2023) pod mejo določljivosti. Vrednosti parametrov, ki so nad mejo določljivosti so spremenljive po prostoru in času zaradi številnih dejavnikov, kot na primer hidrološke razmere, antropogeni pritiski, naravno ozadje itd. Merilna mesta za spremljanje kakovosti podzemne vode so bila v letih 2021 in 2022 glede na mejne vrednosti določene v Uredbi o stanju podzemnih voda, v dobrem kemijskem stanju. V Mrzli jami pri Bločicah in v izviru Šteberščica smo v sledovih zabeležili kofein (poživilo) in sulfametoksazol (antibiotik). Merilna mesta za spremljanje kakovosti površinskih voda so bila za leti 2021 in 2022 glede na mejne vrednosti določene v Uredbi o stanju površinskih voda v dobrem kemijskem stanju in hkrati ni bilo preseganj mejnih vrednosti za posebna onesnaževala. Na merilnem mestu Farovščica Fara so se pojavili kofein in zdravila: sulfametoksazol (antibiotik), diklofenak (protivnetno zdravilo), karbamazepin (antiepiletpik), teofilin (zdravilo za pljučne bolezni), paracetamol (protibolečinsko zdravilo) in klaritromicin (antibiotik) (graf 1-7). Kofein in ostanki zdravil v vodah kažejo na prisotnost in vpliv čistilne naprave v zaledju merilnih mest. V izviru Žerovniščica smo glede na druga merilna mesta, med osnovnimi parametri v večini vzorcev beležili višje vsebnosti sulfata, med kovinami pa višje vsebnosti stroncija. Povprečna vrednost sulfata je v izviru Žernovniščica približno do 5,2 krat višja, povprečna vrednost stroncija pa približno do 5,7 krat višja kot na ostalih merilnih mestih (tabela 4, graf 8-9). Na merilnem mestu parametra statistično značilno pozitivno korelirata. V letu 2022 sta se na tudi v Farovščici Hudi vrh pojavili dve višji vrednosti sulfata in sicer dne 21.9.2022 - 12,30 mg/L in dne 25.10.2022 – 11,70 mg/L (graf 8-9). Tabela 4: Povprečne vrednosti sulfatov in stroncija v podzemni vodi Merilno mesto Sulfat (mg/L) 2021 Sulfat (mg/L) 2022 Sulfat (mg/L) 2021-2022 Stroncij (µg/L) 2021 Stroncij (µg/L) 2022 Stroncij (µg/L) 2021-2022 Žerovniščica izvir 18,16 16,05 17,10 195,82 169,52 182,67 Mrzla jama (Bločice) 3,48 4,16 3,82 38,27 35,38 36,83 Šteberščica izvir 3,19 3,71 3,45 38,57 36,45 37,51 Bloščica Velike Bloke 3,27 4,28 3,78 38,42 35,30 36,86 Farovščica Fara 3,36 3,12 3,25 32,56 30,98 31,86 Farovščica Hudi vrh 3,47 6,46 4,96 34,32 31,33 32,83 Na osnovi nekaterih dosedanjih raziskav (Mezga, 2014, Ogorelec 1992, 2009) in rezultatov monitoringa (graf 10-11) predvidevamo, da sta parametra spremenljiva v mejah naravnega ozadja. Mezga (2014) je z geokemijskimi in izotopskimi raziskavami podzemne vode Slovenije za slovenske podzemne vode ocenila mejo naravnega ozadja za sulfat (SO42-) - 6,93 mg/L. Poleg tega avtorica v raziskavi navaja oceno vsebnosti naravno prisotnega sulfata drugih avtorjev (Hounslow 1995; Hem 1985; Todd in Mays 2005), ki naj bi bila v vodah nižja od 300 mg/L, v padavinah pa do 10 mg/l. Višjo vsebnost sulfata (30,45 mg/l) je avtorica ugotovila v izviru Mošenik, katerega izvor je pripisala evaporitom v trasnih karbonatnih kamninah Karavankah. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 41 Stroncij je v karbonatnih kamninah je ena najbolj zastopanih prvin v sledovih. Vzrok temu je njegova relativno visoka koncentracija v morski vodi - 8 ppm (Wedepohl, 1966) ter da lahko kot dvovalentni ion dobro zamenjuje kalcij ali magnezij v kristalih kalcita (Ogorelec, 2009). V fizikalno-kemijskih in/ali biokemijskih procesih formiranja kalcita in aragonita je stroncij vgrajen v mrežo teh mineralov (Berner 1971; Ogorelec 1992). Ogorelec (1992, 2009) je raziskoval mikrofacies, daigenezo in geokemijo zgornje triasnih daschsteinskih apnencev in norijsko retijskega glavnega dolomita v jugozahodni Sloveniji, v Preserju pri Borovnici pa geološki profil zgornjetriasnih pasovitih dolomitov, ki zvezno prehajajo v spodnjejurski dolomit in plastovit apnenec z vmesnimi plastmi laminiranega dolomitiziranega apnenca. Ugotovil je, da je porazdelitev posameznih elementov v apnencih, dolomitih in dolomitnih apnencih, različna. Najvišje ravni stroncija so v čistih apnencih (90 do 465 ppm, 115 in 260 ppm), nekoliko nižje v zgodnjediagenetsko dolomitiziranih apnencih (od 65 do 245 ppm, 65 do 220 ppm), v poznodiagenetskih čistih dolomitih še nižje (40 do 230 ppm). Na splošno je ugotavljal zmanjšanje stroncija od Z proti V, kar je pripisal vplivu diageneze. Graf 1: Vrednosti kofeina v podzemni in površinski vodi Graf 3: Vrednosti sulfotmetaksazola v podzemni in površinski vodi Graf 5: Vrednosti diklofenaka v podzemni in površinski vodi Graf 2: Vrednosti karbamazepina v podzemni in površinski vodi Graf 4: Vrednosti teofilina v podzemni in površinski vodi Graf 6: Vrednosti paracetamola v podzemni in površinski vodi Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 42 Graf 7: Vrednosti klaritromicina v podzemni in površinski vodi Graf 8: Vrednosti sulfata v podzemni in površinski vodi Graf 9: Vrednosti stroncija v podzemni in površinski vodi Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 43 Graf 10: Sulfat v nekaterih vodonosnikih med leti 2017-2022 Graf 11: Stroncij v nekaterih vodonosnikih med leti 2017-2022 Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 44 Zaključki in interpretacija rezultatov preiskovalnega monitoringa Sledovi kofeina in zdravil v vodah so posledica odvajanja neprečiščenih komunalnih odpadnih voda in odpadnih voda iz čistilnih naprav v vplivnem območju merilnih mest. V največji meri se pojavljajo v Farovščici na merilnem mestu Fara, manj v Mrzli jami in v izviru Šteberščica. Vrednosti ostalih onesnaževal so pod mejo določljivosti. Merilna mesta na ponikalnicah smo razmestili izven vpliva lokacij ponikanja iz čistilnih naprav, z izjemo merilnega mesta v Hudem vrhu (slika 1). Vzorce smo zajemali ob srednjih do nižjih hidroloških stanjih, ko Bloščica ponikne že na Velikih Blokah in ne razliva naprej proti Novi Vasi, Fari in Farovškem polju. Glede na to lahko sklepamo, da je obremenitev s kofeinom in zdravili, ki smo jih v sledovih zabeležili v Farovščici na merilnem mestu v Fari, posledica izpustov iz čistilne naprave Hudi vrh, ki ponika v ponikovalnico in skozi nezasičeno cono (Čuk, et.al, 2022) proti strugi Farovščice. Iz ponora Farovščice, v bližini katerega se v ponikovalno polje odvajajo izpusti iz komunalne čistilne naprave v Novi vasi (Mlakar, 2020), je poleg glavne podzemne vodne smeri proti Mrzli jami in Šteberščici, dokazana tudi stranska povezava pretakanja proti Križni jami (slika 1), sicer s počasnejšim tokom in manjšim deležem sledila (tabela 3) (Kogovšek et.al, 2008), vendar je vpliv na naravno vrednoto vsekakor možen. Ker se ponikalnicam na podzemni poti priključi še pomemben delež vode, ki pronica skozi kraško površje (Bole et.al., 2007-2009, Petrič et.al., 2021), je povsem verjetno, da je vpliv točkovnih virov onesnaženja na opazovanih merilnih mestih tudi razredčen in zato višjih koncentracij onesnaževal z raziskovalnim programom, nismo zaznali. Glede na raztros vrednosti, ki jih za sulfat in stroncij beležimo z državnim monitoringom podzemne vode v kraških in razpoklinskih vodonosnikih (graf 10-11) predvidevamo, da so višje vrednosti (povprečje sulfat - 17,10 mg/L, povprečje stroncij - 182,67 µg/L) v izviru Žerovniščica (tabela 4, graf 8 - 9) spremenljive v mejah naravnega ozadja. Višje vrednosti kažejo na specifiko geoloških plasti v napajalnem zaledju izvira, oziroma na raznovrstnost kamninske sestave ter litoloških enot iz katerih se merilna mesta raziskovalnega programa napajajo. Glede na sledilni poskus iz leta 2007, ko je bila dokazna nekoliko slabša (stranska) povezava med ponorom Farovščice in izvirom Žerovniščica (s počasnejšim tokom in manjšim deležem sledila) (slika 1, tabela 3), je verjetno, da merilno mesto bolj odraža vpliv iz ponora Bloščice (Kogovšek et.al, 2008). Korelacija med stroncijem in sulfatom v izviru Žerovniščica lahko pomeni, da je podzemna voda znotraj napajalnega zaledja na poti proti izviru, v kontaktu s kamnino določene litološke enote v kateri se pojavljata oba elementa. Druga možnost je ta, da je tok podzemne vode na poti proti izviru zajel dve sosednji litološki enoti, ki sta nastajali v paleokolju geološke preteklosti pod podobnimi pogoji. V eni je lahko izvor sulfata, v drugi pa stroncija. Korelacija bi lahko bila v tem primeru posledica podzemnega pretakanja v isti smeri. Če se na Osnovni geološki karti - OGK, 1:100.000 (Buser et al., 1965, 1970) osredotočimo na napajalno zaledje izvira Žerovniščica v smeri ponora Bloščice opazimo, da jurski apnenci in dolomiti v bližnjem zaledju od jugozahoda proti severovzhodu prehajajo v triasne dolomite. Prevladujejo zgornjetriasni norijsko retijski dolomiti, nekaj manj je spodnjetriasnih skitskih lapornatih apnencev, lapornatih dolomitov s peščenjakom in sljudnatim skrilavcem. V manjšini so srednjetriasni ladinijski zrnati dolomiti z vložki apnenca. Prisotne so tudi zgornje triasne karnijske plasti: argilit, peščenjak, breča, ooliten boksit, tuf, v zgornjem delu dolomit s plastmi laporja. Da v zaledju izvira prevladujejo dolomiti dokazuje tudi razmerje Ca/Mg (okoli 1,4-2,1) (Petrič et.al., 2021). Po Ogorelcu (Ogorelec 1992, 2009) so najnižje vsebnosti stroncija v dolomitih, kar je posledica diageneze, ki je zajela apnence in katere stopnja v regionalnem pogledu od zahoda proti vzhodu, narašča. Izvor višjih vsebnosti stroncija v izviru Žerovniščica je lahko v organski biogeni komponenti karbonatne kamnine, ki je pozna diageneza še ni zajela. V karbonatnih kamninah se lahko pojavlja celestin (SrSO4) Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 45 kot nadomestni mineral za lupine biogene komponente in kot avtigeni akcesorni mineral v evaporitnih faciesih (Ščavničar 1979). Po Mezga (2014) so v Sloveniji maksimalne vrednosti sulfata v: kvartarnih naplavinah - 42,10 mg/L, v triasnih karbonatnih kamninah - 35,70 mg/L,v apnencih - 35,70 mg/L, v dolomitih - 21,90 mg/L, v karbonatih s klastiti - 12,60 mg/L, v magmatskih kamninah - 10,70 mg/L, v jurskih karbonatnih kamninah - 6,18 mg/L, v ladinijskih magmatskih kamninah - 5,02 mg/L. Izvor višjih vsebnosti sulfata in stroncija v izviru Žerovniščica je lahko na podzemni poti do izvira v kateri koli od, v zaledju opisanih, litoloških in litostratigrafskih enot. Glede na maksimalne vrednosti sulfata, ki smo jih z raziskovalnim monitoringom izmerili v izviru (2021 - maksimum 23,6 mg/L, 2022 - maksimum 28,0 mg/L) (graf 8) pa predvidevamo, da je podzemna voda v kontaktu s karbonatno kamnino, ki lokalno vsebuje višje vsebnosti sulfata in stroncija. To so lahko kamnine v katerih vpliva diageneze še ni ali pa je stopnja diageneze nižja. Izvor sulfata v karbonatnih kamninah je lahko v evaporitih - v vodi dobro topnih sulfatnih mineralih (sadra - CaSO₄x2H₂O, anhidrit - CaSO₄), ki so nastali s kemijskim izločanjem iz naravnih koncentriranih slanih raztopin ob izparevanju in evaporaciji. Z biogeno dejavnostjo bakterij, ki reducirajo sulfate se v nadplimskih močvirskih okoljih ob izločanju karbonatov, lahko izloča tudi pirit (FeS2) (Tišljar, 2001). Prisotnost sadre kaže na oksidacijske razmere, za razliko od pirita, ki nastaja v značilno redukcijskih okoljih (Jeršak, Marijino stelklo, splet). Na Rakitniško-Bloški planoti je dokazan srednjetriasni do zgornjetriasni ladinjsko-karnijski vulkanizem (Buser et al., 1965). S tem v zvezi je pojav sulfidnih mineralov možen v tudi karnijskih skladih (klastiti, karbonati, boksit), kot tudi v spodnjetriasnih skitskih plasteh (laporni apnenec, laporni dolomit s peščenjakom), na katere karnijske plasti ponekod nalegajo (Buser et al., 1965). V Farovščici v Hudem vrhu sta bili vzorčeni dve nekaj višji vrednosti sulfata in sicer konec septembra ter konec oktobra (21.9.2022 - 12,30 mg/L in dne 25.10.2022 – 11,70 mg/L). Ker sta pod mejno vrednostjo za zelo dobro ekološko stanje (15 mg/L), sklepamo, da nista posledica človekovega vpliva. Viri 1. ARSO 2018-2021: Podatkovna baza sledilnih poskusov. Agencija Republike Slovenije za okolje: 2. ARSO 2023 a: Komunalne čistilne naprave. Agencija Republike Slovenije za okolje: 3. ARSO 2023 b: Baza podatkov o kakovosti podzemne vode. Agencija Republike Slovenije za okolje 4. Berner R.A. 1971: Principles of Chemical Sedimentology. Mc Graw-Hill, 240 p., New York 5. Bole M., Druks Gajšek P., Petrič M., Kogovšek J., 2007-2009: Pehotna strelišča kot dejavnik tveganja za okolje s poudarkom na ekološki sanaciji pehotnega strelišča na vojaškem poligonu Poček: Ranljivost vodnih virov na vplivnih območjih pehotnih strelišč. ZRC SAZU, IZRK Postojna, Erico Velenje 6. Buser S., et al., 1965: OGK 1:100.000, Tolmač za list Ribnica, L33-76, Geološki zavod Ljubljana, 60 str., Beograd 7. Buser S., et.al., 1970: OGK 1:100.000, Tolmač za list Postojna, L33-77, Geološki zavod Ljubljana, 62 str., Beograd 8. Čuk T., et.al., 2022: Poročilo o obratovalnem monitoringu za KČN BČN Hudi vrh za leto 2022, Nigrad d.o.o, Maribor 9. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem 10. Gospodarič R., Habič P., 1976: Underground water tracing. Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute Karst Research, 312 p., Ljubljana 11. Hem J. D., 1985: Study and interpretation of the chemical characteristics of natural water. 3rd edition. VA Department of the interior, U.S. Geological Survey, Water supply paper 2254: 263 p., Alexandria 12. Hounslow A. W., 1995: Water quality data. Analysis and interpretation. Boca Rato. Lewis Publishers: 397 p., London Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2022 46 13. Jeršak M., : Marijino steklo 14. Kogovšek J., Prelovšek M., Petrič M., 2008: Underground water flow between Bloke plateau and Cerknica polje and hydrologic function of Križna jama, Slovenia. Podzemni tok med Bloško planoto in Cerkniškim polje in hidrološka funkcija Križne jame. ZRC SAZU, IZRK Postojna, Acta Carsologica, 37/2-3, Postojna 15. Mlakar B., 2020: Hidrogeološko poročilo o vplivu ponikanja prečiščene odpadne vode na vode in tla. Priloga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Geologija d.o.o. Idrija 16. Mencej Z., 1983: Poročilo o hidrogeoloških raziskavah na širšem območju Velikih Blok. Tipkano poročilo, Arhiv GeoZS, 7 str., + priloge, Ljubljana 17. Meze D., 1983: Poplavna področja na Blokah. Flood areas on Bloke. IZCR SAZU, GI Antona Melika, Ljubljana 18. Mezga K., 2014: Natural hydochemical background and dynamics of groundwater in Slovenia. Dissertation. 226 p., + appendices, Univeristy of Nova Gorica, Nova Gorica 19. Novak D., 1969: O barvanju potoka v Križni jami. Geografski vestnik XLI, Manjši prispevki, 75-79, Ljubljana 20. Ogorelec B., 1992: Mikrofazies, Diagenese und geochemie des dachsteinkalkes und hauptdolomits in süd-west – Slowenien. Mikrofacies, diageneza in geokemija dachsteinskega apnenca ter glavnega dolomita v jugozahodni Sloveniji. Geologija 35, 81-181, Ljubljana 21. Ogorelec B., 2009: Spodnje jurske plasti v Preserju pri Borovnici. Geologija, 52/2, 193-204, Ljubljana 22. Petrič M., 2018-2021: Podatkovna zbirka rezultatov sledenja toka podzemne vode. ZRC SAZU, IZRK Postojna 23. Petrič M. et.al., 2021: Strokovne podlage za nadgradnjo in pogostitev merilne mreže za spremljanje kemijskega stanja podzemne vode v vplivnem območju točkovnih virov onesnaženja v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo – 1010 Kraška Ljubljanica in 1011 Dolenjski kras. ZRC SAZU, IZRK Postojna 24. Prelovšek M.,, 2012: The dynamics of the present-day speleogenetic processes the stream caves of Slovenia. Carsologica 15, ZRC SAZU, IZRK SAZU Postojna 25. Ščavničar B., Ščavničar S.,1979: Autigeni celestin u vapnencima donjeg trijasa i evaporitnim sedimentima permotrijasa u Damaciji. Geološki vjesnik 31, 279-286, Zagreb 26. Tišljar J., 2001: Sedimentologija evaporita i karbonata. Institut za geološka istraživanja - Zagreb,375 str., Zagreb 27. Todd D. K., Mays L.W., 2005: Groundwater hydology. 3rd Ed. John Wiley & Sons Inc., U.S.A., 6 p., Hoboken 28. Wedepohl, K. H., 1966: Die geochemie der gewässer. Naturwissenchaften 53, 352-35, Berlin Nabor slik: Slika 1: Hidrogeološka karta z lokacijami merilnih mest in čistilnih naprav ter s smermi tokov podzemne vode med Bloško planoto, Loškim poljem in Cerkniškim poljem (Kogovšek et.al, 2008, Petrič, 2018- 2021; ARSO, 2018-2021)