■ List 44 H M a nn v • lecaj LVII. da ta boj jenju klanje uvidi. Slovencih zlasti v političnih krogih je boj podoben krvavemu mesar- z osebnostimi bolj razširjen, kakor kjer koli drugod in gladijatorsko je še prav posebno priljubljen pri tistih, katerim ga ka- In kakor j nekdanjih gladijatorjev. tako obudi osebni boj skrajno nevoljo, ker vsakdo toliška cerkev in njega vladar najstrožje prepoveduje da je v osebnem boju rabljeno orožje sicer manj krvavo, kakor gladijatorsko, pa tudi nemoralnejše in ne plemenitejše. In vender osebnostim » čelno Bojevanje z osebnostimi se nikdar nasprotje se pri nas še veliko laglje ognili kakor kjerkoli drugod, zakaj v resnici je na- obstoječimi političnimi strankami mej m smatra za moralno in dostojno, pač pa ie dokaz nemo- ostrejše nikjer ne tako malenkostno, da ga niti vpoštevati ni treba. Toliko ralnega mišljenja in pomankanja osebne dostojnosti Kdor pa je prav vsled tega obsojati osebnostni boj Će tudi hodita slovenski se bori z osebnostimi j tisti stranki na Kranjskem vsaka na svoji strani i zakaj nima pravico m pravičnosti svojo pot, hodita vzlic temu druga z drugo vštric, ker pravica in resnica zmagata sama je mej njima pri vsem osebnem nasprotju toliko dotike, , v politično re- in ne potrebujeta, da se jima pride na pomoč z osebnimi toliko skupnosti, da dejanski v načelnih napadi in grdenji. Pravica in resnica se sodita pred rumum zdrave pameti, pred tem forumum pa podtikanja vskriž snično važnih vprašanjih sploh ne moreta priti na 1 vr 374 * Radi tega pa je osebni bolj toliko bolj obžalovati nasprotja tam, kjer dejanskih na ker dela samo umetna čelnih nasprotstev niti ni. Naj bi boj za kmetijsko družbo tudi v tem oziru bil zadnji boj z osobnostmi. jako mnogo o dobljenih bitkah pri Glenkoete, preplavili so ves svet s poročili o vodjih vse sijajnih zmagah, resnica pa je, da sijajne zmage niso imele prav nobenega pozitivnega pomena Vzlic tem zmagam so se Angleži morali vedno umi- kati Buri pred Buri ) so se Bari iz Transvala srečno združili z iz Oranjedržave in obkolili središče Politični pregled. Ladysmith tako. da se vojska ne angleške ojske ore ganiti in je pre.rgann Državni zbor nekaj čitka. Sedaj mej njo in zunanjim svetom vsaka zveza. Predno dobe An se dni so zborovali poslanci in že so si dali več dui po kakor da nimajo prav nikacega dela. V zadnjih ma državni zbor sej. Le &leži Pomoč Je lahko že vse izgublj zaključila razprava o vladni izjavi, katera sejah razprava ni t. m z,„,„, ... *.; „,„.„.„. ® ® ® ® ® ® ® • • • « • « * • ® » « « a A & prinesla nikacega pojasnila političnih razmer, volili so se razni «=l m Obrtnija- odseki in končno se je izvolila delegacija. Ta izvolitev delega- VVVVÏ^^ cije se je izvršila šele po direktnem uplivanju krone Vndi* Vod j ministrskega predsedstva se je sicer na vse načine trudil, da doseže čim hitrejšo izvolitev, ali desnice se kratko ozirala na to in odlašala izvolitev izvolitev skoro do sndi novembra. malo ni Nameravala je, zavleči Pospeševanje malih obr to v (Dopis iz Kamne Gorice.) Vsled skrila za krono in izposlovala da tega se je vlada Naš župan krona snico, naj takoj izvoli delegacijo. Tej prošnj se zvala in naprosila de e desnica od dan gospod plem Kapus sklical je na 22 bila že naslednji dan izvoljena delegacija. Desnica se je postavila na stališče, da je cesar s svojo prošnj eksistenco desnice tarna večina priznal ampak tudi vse njene pravice kot parlamen oktobra meseca popolne shod obrtnikov. Pri tem shodu je predaval gospod cesarski svetnik Ivan Murnik o delovanju c. kr. trgovinskega ministrstva glede pospeševanja malega obrta. odpust desnice Posledica tega more biti po sodbi desnice samo Claryjevega ministrstva in Vse imenovanje ministrstva ministrstvo delovanje v ta namen vodi c kr trgovinsko Delegacija Letošnje zasedanje delegacij se bo vr- šilo na Dunaju. Delegaciji sta sklicani na dan 23 Za Kranjsko je bil novembra speševanje obrtništva cesarski svetnik Murnik kateremu je pri tem v pomoč „svet za po Član tega sveta je tudi gospod delegatom dr. Ferjančič volila Kvotna deputacija se je konstituirala te dni in je iz- lagal raz predsednikom grofa Schônborna Na rečenem shodu nam je predavatelj obširno da je na važneji in prvi namen razširjanje pozna Jaworskega in poročevalcem dr. Beera podpredsednikom viteza vanja skušenih, v malem obrtu vabljivih strojev in načina Izmej slancev je član kvotne deputacije posl. Povše. V obče vlada slovenskih po- maloobrtnega izdelovanja. Ta namen se doseza mnenje da pogajanja kvotne deputacije tuii zdaj ne bodo imela vspeha in da bo moral naposled cesar določiti visokost kvote. 1. Po strokovnih pojasnilih tehnologiškega obrtnega Srbija Ruskim in češKim listom lostne vesti glede žrtev Milanove osvetoželj dohaj jako v za- muzeja na Dunaju ; 2. Po stalnih in kalci umirajo v ječah Zlasti Obsojeni radi- male obrte ; začasnih razstavah strojev za slab. da bo živel samo še nekaj tednov Kosta Taušanovič je že tako bolj Z drugimi ni dosti Po prepuščanju takih strojev maloobrtnim za Kako kruto se ravna z zaprtimi radikalci, se vidi zlasti drugam pod posebno ugodnimi pogoji ? iz dejstva da si me vsak tat vsak razbojnik, v ječi pre Po podelitvi posojil surovinskim, magačinskim in skrbeti hrano za svoj denar, zaprtim radikalcem, bivšim mi- produktivnim zadrugam nistrom itd. pa se to ne dovoli. Ves svet strmi, da velesile zlasti da Rusija ne stori odločnega koraka proti Srbiji. 5. Po prireditvi mojstrskih tečajev na Dunaju » Italija parlament Vlado Tekom prihodnjega tedna se snide italijanski čakaj hudi boj začetek Vlada bila sedanj adnjc i se za- Ne- 6. Po prireditvi strokovnih tečajev s popotnim podukom : Dunaja in zgodi pod neugodnimi avspicijami, sedanje zaključila vsled obstrukcije radikalnih socialistov katere teh obstrukcionistov je dala zapreti, češ, da so z zadrževanjem parlamentarnih razprav storili hudodelstvo nasilnosti. Ti obstrukcionisti so bili več mesecev v zaporu javne a naposled jih vlada izpustila, uviděvši da prostovolj oplivanjem na vzgojo maloobrtniških učencev ; Razstavo strojev na Dunaju si je že več obrtnikov s Kranjskega ogledalo. Nekateri so dobili v ta namen tudi male podpore. Namerava se napraviti razstavo strojev tudi v Ljubljani in najbrž se bode to zgodilo konec pri- odstop od tožbe se vedno boljši, kakor če bi sodišče obtožence hodnjega leta ali pa leta 1901 oprostilo, o čemer ni bilo dvomov do obravnave. Vsled tega se zopet obstrukcijsko gibanje da se zgodi, ako pride Za in bati. j vlada že sama računa na to da postane v parlamentu prepustitev strojev vložili sta se da bo treba naposled raspustiti parlament i menda rešeni. doslej dve prošnji, kateri bosta brez dvoma ugodno Vojna v južni Afriki Iz angleških vladnih krogov Tudi za se pošiljajo skoro dan na dan prav romantično pobarvane vesti žile med temi o velikanskih vedno angleških vspehih v južni Afriki, v svet posojila so kranjske zadruge prošnje vlo- jedna kmetijska, katera bo med tudi se zgodi i nepovoljna resnica na ali da pride nekaj dni potem za Angleže jako drugim prevzela prodajo lesenih sodčkov za izdelke iz dan Dejstvo je, da sta na zapadni strani najvažnejši angleški postojanski Mafeking in Kiniberley skoro v burskih rokah in da bodo Buri gospodarji celega železa rabi. » jekla in drugih tvarin, katerih se mnogo tisoč v ze Več čevljarjev, krojačev in stavbnih mizarjev je z ogromnega teritorija na zapadu, če padeta ti dve mesti, slabše stoje za Angleže razmere v Natalu. Pripovedovali so dobrim vspehom obiskovale mojstrske tečaje za čevljarje stavbene mizarje in krojače » na c. kr. tehnologiškem 375 obrtnem muzeju na Dunaju. Dobili so menda vsi vožnjo v III. razredu osebnega vlaka na Dunaj in nazaj plačano po deželi. ustanovitvijo obrtnih šol za razne stroke tudi in pa podporo, katera znaša za čevljarske in krojaške mojstre 90 gld., za mizarske mojstre 120 gld. Vsi, katerim se podeli podpora, so šolnine prosti. Strokovna tečaja sta bila na Kranjskem le dva m sicer za čevljarje, drugi v Tržiču. Jederi tečaj se vršil v Ljubljani, 2. Z porazdelitvijo ali specijalizovanjem dela. 3. Z nabavo strojev. 4. S solidarnostjo dela. 5. S snovanjem obrtnih zadrug. Ko gospod cesarski svetnik Murnik končal svoja velezanimiva pojasnila, za katere smo mu vsi poslušalci jako hvaležni, začel se je razgovor o tem, ali bi ne bilo umestno, v Kamni gorici ustanoviti zadruge za žebljarske izdelke. Ker so se vsi navzočni obrtniki te stroke močno zanimali za to vprašanje in so izrekli, da bodo stvar dobro premislili, vplivanjem na merodajne faktorje, da se pri oddaji del v prvi vrsti jemlje ozir na domače obrtnike. v utemeljevanje teh velezani- Poslanec Lenarčič vih resolucij spisal obširno razpravo, katero priobčimo v prihodnjih številkah. ® ftft jfc it st.it it & * ** ftftftftftftftftftîfrftftftftftftftda ftft ftft drugo ) kar Shod mnogo upanja, da se združijo v za jim moglo samo koristiti. izrekel gospodu cesarskemu svetniku Mur S: (g € Kmetijstvo. » im m ■i* ft iT** niku zahvalo za trud, ga doslej imel in ga je pro Hrana in človeška sreča. sil, naj bi obrtnikom v Kamni gorici po svoji moči šel tudi takrat na roko, ako se bodo zjedinili v zadrugi, kar jim je seveda tudi obljubil. Svoboda, neodvisnost zmerno živi in vsaki dan zase vinarjev vporabi, si pridobi najvišja posestva in neodvisnost. Kdor 50 80 svobodo Narodna stranka in obrtni j a. Odkrižajmo se svojega poželjenja, ktero nas neiz merno tare, te sužnje navade, praznih mislij » prevzet Na shodu zaupnih mož narodne stranke dne 25. t. nosti, boječnosti. Živimo zadostno in mogli bodemo celo m. je bila po poročilu deželnega poslanca sprejeta naslednja, nekak obrtni program Lenarčiča seveda za ta trenutek obsezajoča resolucija : jeden ložaju sosedom Shod zaupnih mož smatra dober obrtni stan kot glavnih pogojev za obstanek slovenskega naroda. ozirom na to pa, ker ta stan danes še ni v poda bi mogel z uspehom konkurirati z močnejšim vso skrb obračati na povzdigo obrtnega žugajoči revščini nasprotovati, kajti to malo, kar zahtevamo, se zlahka dobi in naša malopotrebnost nam bode v boljših dnevih kak vinar prihranila. S tem se pa bomo tudi osvobodili proti drugim, pridobili si odo pravo svobodo, katera prekosi vse visoko cenjene politične tolikrát i i treba stanu kakor : z odpravo nedostatkov, ki se pojavljajo v njem, tako varljive prostosti. „Boječa misel boječa negotovost" nas ne bo motila, ostali bodemo mož beseda v vsem dejanji in nehanji. Čeravno vam je revščina določena, pokažite vsekako svoj pogum. Korakajte srečno mimo istih, ki do sedaj v pohotnem razkošju živé in bodi vam vaša zadovoljnost mera zmage nad njimimi. Kolikor več kdo zahteva, kolikor bolj razvajen, nezmeren in poželjiv . Pomanjkanje temeljitega znanja svoje obrti. 2. Pričetek samostalne obrti brez zadostnega ka- tem bolj se mora ponižati, vdati in prodati. Za čašico pitala. žganja, za kak zajuterk ali za mal denar proda brezvestni . Drage delavske sile in surovine. 4. Površnost v izdelovanju. . Visoki davki in razne previsoke davščine. . Prevelika konkurenca od večjih tujih podjetij. 7. Nesmiselna konkurenca med obrtniki samimi in spodbijanje cen. 8. Razvada prodajanja izdelkov na upanje. 9. Pomanjkanje strokovnih izobraževalnih društev. 10. Potratnost v obleki, pijači in jedi ter z dragimi zabavami. volilec, dasi prost mož svojo pravico onemu, koji mu največ ponudi ali obljubi, ali koji najbolj laže. Da si za- življenje, se prilizuje in hlini poželjivec in dobi dobro prilizenec, ponižuje se trgovec, pozabi svobodni meščan na svoj ponos Imenitni Franklin, jeden izmed najimeni menitnejših izgledov našega more preživeti s puiingom ta ne potrebuje nikakih dobrohotnikov." življenja pravi: „kdor se moke za kruh) in z vodo, Resnično svoboden mož, samostojen in vsled svoje lastne bode ne pomoči pri delu za družbo sam svoj gospod, nikedar sluga ali suženj drugih, njemu velja Go 11. Preveč obrtnikov jedne stroke v primeri s the-jev rek kot navodilo za življenje: potrebo. Dalje pa z zžoljšanjem proizvajalnih razmer na >Allen Gewalten zum Trutz sich erhalten Nimmer sich beugen, krâftig sich zeigen t < primer : ali po naše: 376 >Vsem oblastim vkljub se ohraniti Brez poklonov, čvrst, ponosen biti imenujejo isto > Skopost dela. Sreča velje adovoljnosti z malim seveda na po v prid gospodarjev, kapitalistov, posestnikov ii lesne počutke za i Očitalo se nam bode: „Vi delate pijač živé ako jednostransko in malovredno, za veselje izvirajoče iz vživanja jedil in zapovedovalcev. Ako vas ubogamo, se bode naše plačilo manjim zahtevam za življenje primerno znižalo in mi Mi potrdimo, da je to nego prej nismo slej nič boljši oporekanje na polovico opravičeno. Pri današnjih Ali je oni najsrečnejši, kteri najbolje in največ jé in pije? Bode se pa tudi izstradan delavec bolje počutil, ako se nekega dne pri polnej mizi mesto bogataša nadomesti. Blago mišljenje, dostojnost in prava oblika duha zaslužek j okol takozvani prosti in srca, notranji mir in veselje k življenji ni nikakoršna ščinah, ko strastni prekosljivi izber moči po postavah in poveljih še ni zadostno vrejen in omejen, ko ponudbe in vprašanja skoraj same delo in zaslužek odločijo, bi se morali delavski zaslužki v obče znižati, kakor hitro bi se druge vrste delavskega ljudstva odločile po vegetaričnih pravilih priprosteje in ceneje ži prednost umetnost bogataša, plemenitnikov, takozvanih omikancev življenja je vsakemu podarjena. Seveda je spodbujati, izumevati želodca. višja katere duševna tudi manj premožnemu naloga vedno nova poželjenja vstvarjati, toda ne slasti grla in nje so z malim najbolje zadovoljne, temveč srčna poželjena. Ako se delavcu glede veti Boj za obstoj med severnimi Amerikanci in Kitajci v Kaliforniji je zadosten izgled temu. Zato pa mora biti vegetarec, [kteri svoj uk dobro in pravilno premisli in kteri dohodek svo na večje in večje razširjenje vegetarizma ra čuni, povsem in popolnem zmeren socialist. To pa zato ker mi vegetarci se potegujemo najobširnejše misli na jedni strani posreči jega dela po okoličanih povišati, on pa po drugej strani najbolj priprosto živi, mu bode tudi mogoče, da si potrebno za olepšanje in opravo življenja prištedi. Kar mu » zato koršnega dobrega poštenega , da se plačilo vsa dela nikakor ne zniža je preveč, naj obrne za dobro, zdravo obleko stanovanje. j dostojno temuč da se to plačilo poviša i na vsotni dobiček po pravici in delavcu Nájslabejša aristokracija socialno mogočnejšega je pa de veseljem pa pozdravimo vegetarci Naša slednja želja za njega je, da si pridobi za ali pa vsaj, da se gledé svoj° rodbino zemljišče, vrt in hišico, in ta želja je opra- spolnjiva, gledé na pametno vzgojo in poduk pa ne mislimo na vzgojo ali vprid določi vičena otrok pri katerej priliki denarno vladařstvo omiko, ktera se na vsako preuredbo, ko jo hoče odsfraniti to denarno via- na Pravil»o oskrbo slepoto in ošabnost ozira, temveč telesa darstvo. Uradnik je delavec družbe in ona mora 7a svo- IVHPI BBBHMMH I po vilih poravnane pravice kolikor mogoče odobriti. Kmet krepilnega zraka in kopališč jega uradnika skrbeti in mu njegov zaslužek obražnost î vsled čitanja in vsled gibanja, vsled svežega na njegovo lastno višjo iz-potovanja, izletov v prosto naravo z ženo in otroci in slednjič vsled djanj ljubezni ima svoje posestvo kot fevd » pa lahko zgubi vsaka družba, vsako imetje. Delavci raznoterih kakor do bližnjega pri svojih bratih. Naj pa tudi pomisli obrtnij da vsled nravnega življenja ne gledé na zapravljivost v jedi se združijo, vsled česa se male obrtnije vedno bolj zmanj- in ne bode nič več ali vsaj zelo poredkoma zdrav šajo, in kapitalizem si pa podlago vtrdi itd. niku Pa tudi toliko časa ? razmerah sedanjega dokler smo še v nepopolnih gospodarstva i m vže sedaj bode lekarničarju svojih davkov plačeval, da ga bodo bolezni mnogo redkeje od dela zadrževale in ga na be- , ako ga raš ko palico spravile da bodo muke bolezni vegetarično življenje zadobilo dobre nasledke. Delavec vendarle obiščejo, ložej prenašal se bode ima vsak z gospodarjem v primeri srečnejšega štel i ker telesni in dušni napredek svoje plačilo in kaj življenja skrbi In če delavec za zboljšanje in oplemenitbo svojega » potem še mu drugače pomagalo, čeravno bi si vedno bo smel upati po vsem na več zaslužka pa ga ne bolje obrnil pridobil, sočutje vseh prijateljev človeštva in si bode tudi pridobil nego poprej pnpomoč socijalizem povspeševati ne pa ako je sužen Razven tega pa bi ljudstvo, ktero bolje po pravilih vege- svojim poželjnostim do mesnih jedih, akkohola in nikotina tarizma živi, samo zatiralo slabosti in grdosti naše mo- zastrupljen od teh, čmeren, nezadovoljen, poln nevošlji-derne kulture in socijalne čednosti v državi bolje raz širjalo in veljavnim storilo. Politika socializma nas tu uveljaviti nič ne briga, kar hočemo je še vsako politično tendenco vosti in sovraštva, ako hoče svoje zahteve na divji način vilih dela združljivo, kajti ta le prihaja iz okolščin in slučajev koli pa se ne da splošno deločiti. ni Kako se zaslužek dela obrne. Živeti umeti Delavec kakoršen mora biti. Kako naj delavec plačilo > Ne za nepotrebno mesno jed in pijačo, kajti za te nižje vedene nravnosti obstoječe človeško telo nagibe več vporabiti nego je potreba, bilo bi malovredno visoko omikanih kulturnih izziva upor pametnikov. Ako po naših pra- potem postane lahko najimetnejši obnovitelj bolne društvene skupščine. Vegetarizem ni vse, ni zdravilo vsega, ampak je posebna podlaga zdravstvu, katero si vsakdo želi. On pomore, da se ljubezen pri posameznih omogoči in uglobi, da postane živijenska sila človeškega da prodere, kakor dih življenja, kteri prešire in v pričetku za-In ravno pri rodu kojo mu gre, obrne? ogreje bodisi bolno in trohljivo ali še in sramotno. Boj se ne gre za uživanje življenja, čeravno iste z možnim stvarja narodih prodere najsilneje in i so bogati stanovi slab izgled ubogim in dobro življenje spolnujejo da pripoznava poglavitna vodila ■ 377 Vsak napredek omike, vsak socialni zboljšek mora najprvo zasebno pripravljen Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za dno more postati v obče veljavna razvit, dejansk postati, pre- četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah nravna postava in Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo predno zahteva državne pravice. Kdor hoče odgovoriti v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih kteri načrt zgodovine je li slednji? Sedaj naj vsakdo k boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih podlagi nravnega socializma pripomore y naloga mora najprvo vsak zasé » koj o in mesovnih > zatorej naj bi skrbela županstva, da do rešiti občne volje boljih j potem jo pa kot izraz vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in m neprevidnejih državi predložiti, živinskega in mesovnega oglednika Mnogi so načrt priznali in idejal jih vabi. Kdor pa hoče načrt doseči, naj tudi pripomočke [rab in naj gre vedno po poti, koja ga tje vodi. Prepoved o grehu in čednosti se marsikomu dopada, toda najlepša vodila koristijo malo Ivan Murnik y predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. brez praktičnega navoda m brez obred zveliča pomoči to pa Mogoče y da v istini premeščuje stori, ako dela stvarja in gorovje Naznanilo Mi pa mogoče pokažimo pot, po kterej je > da se voljnemu duhu (umu) tudi voljno ne več slabo telo podvrže. Ta pot vodi iz obsežja megle m mo Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decern, t. 1., in. sicer: 27. decern, skušnja iz podkovstva za kovače, -kateri niso obiskavali čvirja do svitlejših višav. Excelsior tjà, kjer so sreča, mir in svoboda domá Vedno višje do cilja podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in kťuuHfll jť 'j yJW^SB^'Jr/J MMMđBlLtfltM WW»lđBI IjI VWI ~ " ' naj mesa. Kovači, kateri hočej delati se oglase pri podpisanem vodstvu to do skušnjo, 15. dne ju Razglas. o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani ni j a t Vodstvo podkovske šole v Ljublj dne novembra 1899 Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kme tijske družbe kranjske v Ljubljani se prične nuvarja 1900. Poleg podkovstva se učenci tudi o ogledovanji*iivine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo za sprejem in naj ji priloži: Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški dne ja podkovske šole če i IIEBBB9SS 1 Novice « r» 5* ? naj vloži prošnjo 1. izpisek iz krstne knjige (ali krstni list) Osebne ženskem učiteljišču vesti Glavna učitelj na ljubljanskem . domovinski list, 3. šolsko spričevalo sta pomaknj . Jakob V o d e b v VII Činovni razred. Vilibald Zupančič t Cerkvene . učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, . župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem v č. g. Jakob M vesti. Umeščena sta bila 25 župnik v Rajhenburgu ob Savi, nijo Sv. Trojica nad Cerknico in č. g. Ivan L vitelj v Polomu na Kočevskem na Cerknico žup St oktobra na žup-upra- Vid nad veden y Zadarski nadškof Rajčević, izgleden duhovnik a Ubožni prosilci y ki ških morejo šolati ob svojih tro nasprotnik slovanske liturgij dni umrl niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi y Kmetijska zadruga4' je naslov priljudni in lični jo je izdal organizator spodnještajerskih zadrug Prosilec za podporo mora prilog priložiti še: 8V0J1 prošnji poleg navedenih govodstvo. Cena knjiži knjižici, Iv. Kač in kateri so pridejani tudi obrazci za zadružno 20 kr knj ubožni list y 8. potrdilo y da krem ar j Graška policija je te dni aretovala 15 meščanov sistematično skubili kmete in druge priproste ki močnika. Prošnje 15. decembra Ljubljani. že dve leti bil za kovaškega po- na semenj došle ljudi. Rečeni obrtniki so kmete zapeljevali v za t kvartanje ter jih tako odirali in sleparili. Dva goljufa sta sprejem v podkovsko šolo naj se do pošljejo vodstvu podkovske šole v pravočasno popihala čez me e pod ključ » druge že policija spravila Mrtvega moža so našli v Savi blizu Podloga, ne- Šola bo trajala do konca Kdor dobro junija 1900 daleč od železniške postaj Sava vodi Truplo kaka dva meseca prestane preskušnjo, more po postavi Shod >> iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra ; brez Gospodarske zveze44 se je vršil v Ljub- dne 26. oktobra. Sklenilo se vzlic svarilom č. g. Hla preskušnjo pa sedaj nihče ne more postati podkovski dûika' da se ustanovi vsrednja zadruga, ki napravi svoje skla mojster dišče in da se ustanovi domača zavarovalnica Nauk v podkovski šoli je brezplačen,' učenci morejo skrbeti za živež in za stanovanj ter za potrebne dne Za celjski okrajni zastop voli novembra veleobrt mesto in trgi veleposestništvo . in občine šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo novembra. Ako pridejo vsi slovenski veleposestniki na volišče bo v šolski sobi brezdvemno morajo vsi ! okrajni zastop v slovenskih rokah priti c?i'c — Dobavni razpis. C. kr. ministrstvo za domobran namerava za leto 1900 en del potrebnih oblačilnih in opravnih predmetov pri malih obrtnikih zagotoviti. Izmed predmetov, katere je dobaviti, se posebno na sledeče opozarja : bluze, dolge hlače, ulanke, kratke hlače za konjike, pasove iz volne, čevlje škornje, jermena za hlače, za puške in druge jermena, uzde etc. Ponudbe morajo po predpisanem uzorcu najkasneje do 15. decembra 1899 do 12 ure opoludne dospeti na ministrstvo za domobranstvo. Uzorci predmetov, ki je dobaviti, se dobe proti plačilu pri glavnem skladišču vojne uprave (Landwehr-Ausrustungs-Hauptdepot) na Dunaju. Razglas, obsegajoč natančne pogoje in zaznamek predmetov, ki je dobaviti, cenik ter ponudbeni uzorc leži pri trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani na ogled, katera ga tudi na zahtevanje strankam vpošlje. — Ravnopravnost na Goriškem. Te dni &e je vršila v Gorici porotna obravnava. Obtežena sta bila dva Slovenca, priče so bile vse slovenske, a vzlic temu so bili zapisniki preiskovalnega jezika pisani ' v laškem jeziku, je bila obtožnica spisana laški in se je obravnava vršila s pomočjo tolmača. Električen tramvaj v Ljubljani. Z zgradbo električne cestne železnice se torej vender začne. Firma Siemens & Halske je že poslala svojega inženerja v Ljubljano, da vodi pripravljalna dela. — Na skupščino stranke prava, ki se je letos vršila dne 25. oktobra v Brodu ob Savi, je bilo tudi iz slovenskih krajev poslanih mnogo brzojavnih pozdravov. — Nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki je služboval nekaj časa kot stotnik pri pešpolku št. 17., je premeščen k pešpolku št. 59. v — Otvoritev obrtne nadaljevalne šole v Smar-tnem pri Litiji se je izvršila minolo nedeljo. — Nadebuden mož Bivši profesor na ljubljanski realki, sedanji ravnatelj celovškega učiteljišča Boltežar Knapič je strasten Grrman. Njegov sin Oton je seveda še strastnejši in je te dni oglasil izstop iz katoliške cerkve. — Z nožem napadel je neki Zajec iz mirnopeške občine te dni|v železniškem vlaku iz Novega mesta se vračdjo-čega posestnika Štrajpaha Ranil ga je brez vsacega povoda v koleno in potem skočil z ^laka. — Najvišjo potrdilo je zadobil sklep kranjskega dež. zbora, da se dovoli ljubljanski mestni občini najeti posojila 800.000 gld. za občekoristne naprave. — Nova rudarska družba na Slovenskem. Družba železnatih rudnikov v Borovnici na Kranjskem, ki ima svoj sedež v Trstu, je imela one 25. m. m. prvi shod zadružnikov. Zbor je sprejel pravila ter volil v predsedništvo Frana Ber-gauerja kakor načelnika, Cezarja pl. Combija in Alojzija viteza Bernetich-Tommasinija. V imenovanem društvu je udeležen tudi slovenski kapital. — V Brazilijo nikar Zadnjo soboto sta se z Lloy-dovim parnikom „Orion" vrnili v domovino dve slovenski družini z Koroškega, skupaj 12 oseb, ki so se pred d verni leti izselile v Brazilijo. Tisočaki, katere so skupili za svoja zemljišča, so se kmalu razkadili v tujini. Na zadnje so bili brez denarja in brez dela. Avstrijski konzul jim je preskrbel brezplačno vožnjo nazaj v domovino. Rojaki ! Ako bi prišel kak brezvesten agent in bi vas vabil v daljno tujino, pokažite mu vrata ! — Volitve v okrajni zastop slovenjebistriški so preložene na negotov čas. Okrajno glavarstvo je namreč razpisalo manj sedežev za okrajni zastop, kakor jih je v resnici treba, Mi se čudimo, da je g. Kankovsky tako malo pozoren v teh zadevah. Kadar se gre za šulferajnsko šolo v Št. Ilju, tedaj pa je g. Kankovsky poosobljena pozornost. Mi bomo kmalu gospodu glavarju pripovedovali jako lepe in zanimive reci in o agitiranju za š. ntiljsko šulferajnsko šolo. Na svidenje 1 — Voditelj okrajnega glavarstva v Brežicah pač ne more zatajiti svoje velike ljubezni do nemškega jezika. Iz Sevnice se nam poroča, da je tjekaj dal poslati letos nemške pozivnice v odmero vojaške takse Zakaj se Slovencem vsiljuje nemščina? To ravnanje se nam zdi ravno tako neprimerno, kakor če si vsiljuje človek jed, ki ni zanj pripravna. Brežiško glavarstvo bi tudi opozorili, da so dvojezične tiskovine v našem glavarstvu popolnoma nepotrebne, ker ga ni Človeka, ki bi ne razumel slovenski. Škoda za denar, ki se izdaja za nemški stavek ! V sedanjih slabih časih je treba z denarjem štediti. — »Popevčice milemu narodu« II. zvezek, (Anton Hribar, Korinjski), je ravnokar izšel v tiskarni Dr. Hribarja v Celji. Krasno vezani iztis stane s poštnino vred 1 gld. 60 kr. — broširan pa 2 gld. 10 kr. Cel zvezek ima samo en spev: Županova Minka. — Tudi ta zvezek bode v kras vsaki knjižnici. — Anarhisti V Genovi so te dni zaprli tri nevarne anarhiste, dva moška in eno žensko. Poslednja se je pred očmi redarjev hotela umoriti, kar so pa isti preprečili. — Okameneni človek V reki Missouri v severni Ameriki nedaleč od izliva v reko Judit so pred kratkim našli okamenenega človeka. Roke so bile na prâih zvezane z jermenom, kar znači, da se je na njem izvršilo hudodelstvo, toda že pred več sto leti. Kajti vse truplo je obdano in prenapo-njeno s kremenino in je tako lepo in gladko, kakor bi je bil naredil kak kipar. Še celo fioe gube na rokah in v obrazu so dosledno izpeljane. Preiskave so dognale, da je ta človek zares okamenel in sicer v vodi Judit, v katero se steka polno vrelih studencev, kapnikov in kremenokislih studencev, katere vode imajo lastnost da se strdijo v hladněji vodi ali na zraku v kameno skorjo. Neki priprosti delavec, ki je tega okamenega človeka našel, je to čudo narave razstavil in dobiva toliko vstopnine, da utegne od tega obogateti. — Kako se obudi mrtvega k življenju? V eni zadnjih sej parižke „Akademie de Medicine" je poročal prof. Laborne a zanimivih opazovanjih na í toplencih in zadušenih mrtvecih Na 14 slučajih se mu je posrečilo obuditi mrtvega k življenju in sicer z vlečenjem mrtvečevega jezika. Posebno zanimivo je, pravi prof. Laborne, da še nekatere ljudi zbudi k življenju že v 20 — 40 minutah, ako se jim ritmično vleče jezik. Nekatere je seveda treba vleči 2 — 3 ure za jezik. Najvažnejše pri tem je seveda, da rešitelju življenja pri tem ne zmanjka samozavesti in moči, da zamorejo vztrajno tako dolgo vleči mrtvecev jezik kar je sila težko delo. Da se stvar olajša, iznašel je Laborde električni stroj, ki bode vlekel utopljence in zadušene za jezik Ta način obujanja mrtvih k življenju je vse hvale vreden, samo da marsikomu ne bode ljubo, da se ga zbudi iz večnega smrtnega spanja, katerega si je želel. — Aretiranje na meji. Bančnega uradnika, 321et-nega Antona Weinwurma, ki je na Dnnaju poneveril 17.000 goldinarjev ter zbežal, so dne 25. m m. v Pemunu prejeli v trenotku, ko je s pomočjo ponaverjenega potnega lista hotel čez srbsko mejo. — Denarni zakladi v Italiji? Iz Bolonije poročajo zaporedoma, da dobivajo v zemlji zakopane denarne zaklada. Ako je na tem kaj resnice, se ne ve, želeti bi bilo, da bi se našlo v Italiji toliko denarja, da se pokrije nje državni dolg in reši ljudstvo bede. Poiem bi se tudi nam bolje obrnilo pri nas, ko bi nam ostali vsi tisti kosi kruha, ki nam jih pojedo sestradani otroci Italije, morda bi bil tudi konec — irredente. 379 „Šiba novo mašo poje" Ne vemo sicer, da-li so taki je Švicarjem znan ta stari slovenski pregovor. Ali o tem Či- otroci, katere so popustili stariši in tretji oni, se že z doma takoj v prvi mladosti pečajo z beračenjem tamo v listih, da je novi šolski odsek v Bernu, po dolgih in tatvino. Prvi, sami sebi pripuščeni, se vadijo v tatvini, razpravah sklenil zahtevati od zaveznega sveta, da se učiteljem kakorkoli, da se prežive, drugi se vadijo pri tozadevnih „pro-vzakoni ta pravica, da bodo smeli, istotako kakor stariši, po- fesorjih", redne otroke kaznovati — z šibo. To pa bo se smelo goditi tatinstva imajo plačo delež ukradenega blaga. Ti učitelji in beraštva vživajo tako sloveče ime, da jih iščejo seveda le v najnujnejših slučajih. Ako bi se roditelji pritože- na daleč na široko „ukaželjni" dečaki. Nekateri teh učiteljev vali proti takim kaznim ter zahtevali sodno preiskavo, imela imajo zistematično urejene šole, v katerih praktično podučujejo bo imenovana šolska komisija se stvar sme odstopiti sodišču. naj poprej sklepati o tem, ali svoje učence. teh posebnih šolah se uče otroci pod let v praktičnem beračenju. Ta izvrstni poklic tirajo ti dečki s Kuga v Santosu. Kakor javljajo iz Rio de Ja- toliko neira, sta se dne 25 m. m. pripetila v Santosu dva nova obitelje. spretnostjo, Do 10 da ali od dobička zamorejo vzdržavati svoje 12 leta smejo otroci samo beračiti » slučaja kuge. Prejšnjim bolnikom se godi boljše, nego so pri- mej tem se jih polagoma tudi uči kras i. Ako ne pokažejo čakovali. našli v neki podrti bogatin. V Nantu na Francoskem so posebne sposobnosti, morajo beračiti še dalje do 15 leta. Na- vadno so pa ti mladi lupeži uprav talentirani. Saboj nosijo koči truplo berača Bonèma, ki je ležalo nahrbtno torbo in se klatijo po raznih premožnih hišah, kjer tamkaj že nekoliko dni, V raztrgani obleki mrliča je bilo zašitih bankovcev za 50 tisoč frankov. Strašanski umetnik. Slavnemu ruskemu zgodovin- neopaženi izmikajo, kar jim pride pod prste. V dveh, treh letih so ti mladi tatovi izurjeni v tatvini, da so sila nevarni skemn slikarju Brulowu splošnemu imetju. Na Japonskem je tudi v splošnem malo i je umrl 1842, je morala največ- razločka mej tatovi in berači. Kot dete že prične otrok bera- krat njegova lepa žena biti model. Kako brezobzirno je takrat čiti in v enem letu je tako izurjen tudi v kraji, da potem iz- Tokiju je tako urejeno, da se slikar na pred njim stoječo soprogo. Akoravno ni bila pištola nahajajo različne tatinske zadruge, katerim na čelu stoje ime-nabita s krogljo, si vsejedno lahko misli vsakdo, kako se je novani učitelji. Ti učitelji so plačani tako dobro, kakor malo- ravnal ž njo, svedoci sledeči slučaj : Nekega dne je ustrelil vršuje oba poklica h kratu. ustrašila uboga žena. Glasno je kriknila ter delala vsa gi- kateri evropejski profesor vseučilišča. Eden najboljših teh ta- banja in kretanja smrtno prestrašenega človeka. To pa je tinskih učiteljev je bil pred letom v vseh večjih evropskih ravno zadovoljilo Brulowa ter je izdelal ne mene se za svojo mestih kjer je študiral tatinske drušbe in njih upravo. Ko pa i H lep oris na papir. Brulow je bil zatorej kot slikar se je povrnil na Japonsko, soprogo vedno naraven in istinit v svojih delih. Odprava častnikarskega so ga tako obsipavali z učenci- în koledarskega da je mnogo njih moral odkloniti. Podučuje preko 100 učen. se hočejo pri njem izobraziti za profesorje tatinstva, cev, kolka. Vsled predloga avstrijske vlade, da se časniki in ko- Pravila tatinskih šol predpisujejo najmlajšim tatovom in be- ledarski kolek odpravi, se je tudi finančno ministrstvo ogersko račem, da si smejo obdržati le 10 po sto svojega „dobička". jelo baviti z načrtom, da se opusti koledarski kolek, škega kolka na ogerskem itak ni. Časni veščeji 30 — 40 po sto, a najvešceji 50 — 60 po sto. Drugo gre za vzdržavanje Šol itd. Lepa Japonska res, blažena Ruske železnice. Kakor javljajo iz Petrograda, je Italija, naj se pred njo kar skrije v kot! neka danska družba dobila koncesijo, da zgradi železnico med Orenburgom in Taškandom. Ta železnica utegne postati velike važnosti za gmotni razvoj Turkestana. Te dni se dovrši zveza med Petrogradom in Petropavlovskim v skupni dolžini 2383 km. V Škofovska iznajdba. Monsignor Loterijske srečke Brnu dne 31. oktobra t. 1.: 18, Angelo Fiorini 38, 65, 13, 75 i škof puntremolin s poslal italijanskemu ministru javnih del 36, 26, 70, 15 aparat nadzoruje sam ves promet na železniški progi Na Dunaji dne 28. oktobra t 1. : V Gradci dne 28. oktobra t. L: 46, 90, 72, 82, 70 Aparat je elektriški ter opozarja vlake na bližajočo da se ne zadenejo ob nevarnost, druzega, ponavlja vsa znamenja ob progi ter je živa kontrola vse službe na železnici. Škof trdi Tržne cene. i da se mogel rabiti tak aparat tekom 14 dnij na vse ita lijanskih progah. Samomor biv. avstro-ogerskega konzula. Bivši avstro-ogerski vicekonzul v Novem Yorku, Oton Eberhard, V Ljubljani dne 31. oktobra 1899. Pšenica 20 kr. 20 kr. 1 rž ajda ]e po ustanovitvi tamošnjega uradnega konzulata zavzemal gld. gld. 10 kr., ječmen 6 gld. 65 kr., oves 6 gld. proso 9 gld. 50 kr., turšica kr., fižol mesto javnega beležnika ter imel v tej lastnosti mnogo opravil, katera mu je zlasti v zapuščinskih stvareh dajal naš konzulat, je nedavno izvršil, samomor. Vzrok temu je bila neka kazenska preiskava, ker so Eberharda dolžili, da je poneveril znatne zneske svojih klijentov. I Borzni davek na Ogerkem, Finančni minister, dr Lukacs. je predložil parlamentu nacrt borznega zakona ter je v prihodnji proračun že uvrstil dotični dohodek v znesku 220 000 gld. Strokovnjaki pa menijo, da bodo dejanski dohodki iz borznega davka mnogo veči. gld. 75 kr., gld. 60 kr., leča 12 gld. ■ gld. 50 kr. Vse cene veljajo za 100 kilog.) kr., grah 10 gld. Življenjenje m navade tatov in beračev v Japonski. O tem objavlja ravnatelj sirotišca v Tokiju v listu „Shakarzaski" zanimiv Članek, v katerem pripoveduje nekako sledeče : V deželi se odgajajo na tri razne načine otroke za beraški in tatinski poklic. V prvi vrsti se rabijo oni otroci obžalovanja vredni otroci, vbeže svojim starišem ali vzgoji teljem, da se rešijo njihovega barbarskega ravnanja za njimi Blasnikova tiskarna r> 0 VI v Ljubljani na jtfregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizit cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v ©ni ali večih barvah. Vse po n-ijnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto ♦ ♦ ►