gorenj elnformator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje,!3. maja 1987 gorenje sestavljena organizacija združenega dela - 0 S to pesmijo na ustih in ob zvokih harmonike so delavci Gorenja Tiki, ki so se jim pridružili še mladi delavci Gorenja El-rad in Gorenje Muta, krenili na 31. Pohod po poteh partizanske Ljubljane. V soboto, 9. maja na dan zmage, je pohodnike pot vodila od tovarne Gorenje Tiki do Litostroja, kjer so se pridružili deset-tisočim udeležencem manifestativnega pohoda te veličastne prireditve v Ljubljani. Pot tovarištva in spominov je udeležence vodila tam, kjer je nekoč bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Po osrednji slovesnosti so se udeleženci Gorenjevih delovnih organizacij zbrali na prijetnem srečanju ob robu Tivolija. ..Takšnega druženja si še želimo..." smo slišali sredi popoldneva, ko so se člani tekaške sekcije Gorenja iz Titovega Velenja začeli pripravljati za enega najtežjih tekov v Ljubljani, tekmovalni partizanski marš Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Dve članski ekipi, vrsta veteranov in veterank, so uspešno premagali 28 in 14 km dolgo pot okrog Ljubljane. ! n' rr- VlšilfUI Iz vsebine: Zadovoljni, vendar ne povsem Srebrni znak sindikata Naši upokojenci Predlagaj nekaj koristnega Dopust naš (ne) vsakdanji Odslej samo še Gorenje Zgodovina Gorenja Kviz znanja o Gorenju utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- V skupni jugoslovanski prodaji pralnih strojev na tuje je bilo Gorenje lani udeleženo s 86,2 ocfctotki, oziroma izvozilo je šestkrat več kot vsi ostali jugoslovanski proizvajalci skupaj, saj je bilo od skupno izvoženih 197.008 pralnih strcjev Gorenjevih 169.765. Na domače tržišče pa je Gorenje lani prodalo dvakrat več pralnih strojev kot ostali proizvajalci skupaj. Z izvozom plinskih štedilnikov je Gorenje v skupnem jugoslovanskem izvczu teh izdelkov udeleženo z 98,3 odstotki, v skupni prodaji na domačem trgu pa s 55,7 odstotk, oziroma v celotni jugoslovanski realizaciji plinskih štedilnikovz 81,7 ocfctotkov. Prav tako je Gorenje z izvozom električni štedilnikov lani doseglo 82,6 odstotni delež v skupnem jugoslovanskem izvozu teh štedilnikov, kar je trikrat več kot ostali jugoslovanski proizvajalci skupaj. Delež Gorenjevih vgradnih aparatov v skupni jugoslovanski prodaji je znašal lani 99,9 odstotkov, v jugoslovanslem izvozu pa 100 odstotkov. Celotna lanskoletna prodaja mešalnikov v Jugoslaviji je realizacija Go renjeve delovne organizacije Mali gospodinjski aparati, prav tako je njen izvozni delež v jugoslovanskem izvozu teh izdelkov 100 odstoten. Visok delež v jugcslovendsi realizaciji imajo tudi varilniki vrečk z 80,7 odstotki, v izvozu pa 87,5 odstotkov. Čeprav se običajno izobraževala sezona v maju že izteka, pa se tokrat naši delavci intenzivno vključijejo v razne oblike izobraževanja, ki jih pripravlja Izobraževalni center. Tečaja za kontrolorje, kise zaključuje v tem tednu, se je udeležilo 32 kontrolorjev, med njimi so tud 4 delavci Gorenja Muta. S tečajem pa so pričeli tudi vozniki viličarjev, v tem tednu se bodo v Gorenju usposabljali še vzdrževalci sistema P LK 1000, ponovno so stekli tečaji na področju računalništva (obdelava besedi, obdelava tabel na Dialogu in osebnem računalniku). Delo zaključuje tudi skupina v seminarju o uvajanju CAD, CA M postopkov, v tečaje varstva pri delu in požarne varnosti pa so tokrat povabili delavce sektorja vzdrževanja in Galvane utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- gorenje rotaonp ©prema gorenjesems Zadovoljni, vendar ne povsem Poslovanje v prvem tromesečju so spremljale številne spremembe obračunskega sistema in bi le težko ocenili uspešnost svojega poslovanja, menijo v Gorenju Notranja oprema. Vendar pa so uspešno dosegali načrtovano proizvodnjo, zadovoljni pa so lahko tudi z doseženo kakovostjo in s produktivnostjo. V Gorenju Notranja oprema so v prvih treh mesecih letošnjega leta izdelali za 10 % več kot lani v tem času in izpolnili 24 % letnega plana. V tozdu Pohištvo so tako Glede na zastavljene cilje v letošnjem letu v Gorenju Notranja oprema ocenjujejo, da je prodaja zadovoljiva, čeprav se precej čuti nestabilnost ekonomskega sistema in vpliv inflacije. Zlasti so se pogosto spreminjale cene in pogoji pri nabavi osnovne surovine za proizvodnjo tozda Pohištvo. V prvem tromesečju seveda še ni povsem stekla realizacija investicij, kar pravijo, da je za začetek leta nekako običajno. Nekaj zapletov pri nabavi uvoženih strojev in opreme pa je povzročilo tudi pogosto menjanje predpisov, ki to urejajo. Vsekakor je v letošnjem l'>tu najpomembnejša rekonstruk cija lakirnice in prireza v tozdu ''/r letos naredili kar za 18 % več kot lani, v tozdu Gradbeni elementi pa za 6 %. Zlasti so v Gorenju Notranja oprema v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem povečali proizvodnjo kopalniških elementov. kar za 110 % ali 31 % letnega plana. Nekoliko slabše je doseganje izvoza, kjer so dosegli 19 % letnega plana, saj imajo v Gradbenih elementih še vedno nekaj težav pri proizvodnji keramičnih ploščic po novi tehnologiji. Lahko pa se v Gorenju Notranja oprema pohvalijo z višjo kakovostjo kot je bila lani, izboljšali so tudi odstotek izdelkov višjega kakovostnega razreda, saj je le-ta v obratu Keramika višji za 4,87 %, v obratu Sintetični marmor pa za 2,51 %. Tudi vrednost izmeta je manjša. Na tržišču, pravijo so težave predvsem zaradi nians pri keramičnih ploščicah in transportnih poškodb pri kopalnicah. V prvem tromesečju so v Gorenju Notranja oprema lahko zadovoljni tudi s produktivnostjo dela ali številom gotovih izdelkov proizvedenih na uro skupnega časovnega fonda, ki je v obeh tozdih večja za 5 % glede na lansko prvo tromesečje. Tudi sicer so časovni fond bolje izkoristili kot lani. V prvih treh mesecih lani so imeli namreč 81,9 % efektivnih ur od skupnega časovnega fonda, letos pa 82,5 %. Odstotek bolniških izostankov pa je enak kot lani, 8,7 %, enak je tudi odstotek nadur, 2,3 %. Pri tem je zanimivo, da imajo v delovni skupnosti komaj 0,1 % ali 24 nadur od skupnega časovnega fonda za letošnje leto. Pohištvo, medtem ko bodo v Gradbenih elementih, kjer so lani zaključili precejšnjo investicijo v posodobitev proizvodnje, z naložbami pričeli malo kasneje. V letošnjem prvem tromesečju so v Gorenju Notranja oprema ustvarili 3.010.665 tisoč din celotnega prihodka ali 20 % letno planiranega kar je za 110 % več kot lani. Porabljena sredstva znašajo 2.105.580 tisoč dinarjev, to je prav tako 20 % planiranih in 93 % več kot lani. Tako so dosegli 905.085 tisoč dinarjev dohodka, kar je 160 % več kot lani in 20 % načrtovanega dohodka za letos. Obveznosti iz dohodka, ki dosegajo 23 % letnega plana, znašajo 312.966 tisoč dinarjev, pri čemer so zlasti narastle obveznosti iz dohodka za skupno porabo, ki predstavljajo 30 % plana. Čisti dohodek znaša tako 592.11 9 tisoč dinarjev oziroma 18 % letno načrtovanega in 141 % več kot lani, od tega pa so za osebne dohodke namenili 419.306 tisoč dinarjev ali 20 % planiranega zneska in 123 % več kot lani. Indeks rasti osebnih dohodkov je tako precejšen, vendar še vedno zaostajajo tako za branžo kot za slovenskim gospodarstvom. Konec lanskega leta (kasnejših podatkov namreč še ni) so za gospodarstvom zaostajali kar za 11 %. Ne glede na relativno uspešno poslovanje v prvem tromesečju pa bo tudi v prihodnje, kot pravijo v Gorenju Notranja oprema, potrebno še veliko naporov za izboljšanje poslovanja in doseganje začrtanih ciljev, saj so pogoji gospodarjenja težavni, politika osebnih dohodkov pa zaostrena. bg Predstavitev kabelsko distribucijskega sistema Kabelsko distribucijski sistem kot pojem se uporablja za kratek besedni opis prenosa televizijskih in radijskih signalov po kabelskih omrežjih, pri čemer so danes mišljena omrežja, grajena s koaksialnimi kabli. Kabelska televizijska omrežja so po letu 1979 začeli graditi tudi v Jugoslaviji (v glavnem sistem Gorenje Elrad), predvsem v novih primestnih naseljih blokovne gradnje v Sarajevu, Splitu, Zagrebu, v zadnjih letih pa tudi v starejših, že zgrajenih komunalno urejenih naseljih v Mariboru, Rušah, Titovem Velenju in drugod. Kabelska televizijska omrežja, ki so trenutno v Evropi, omogočajo večinoma enosmerni prenos televizijskih in radijskih signalov. Seveda je koaksialno omrežje možno dopolniti z elementi, ki omogočajo povratni prenos za določene funkcije nadzora pri naročnikih (alarm ob vlomu, požaru itd.). Prednost kabelsko distribucijskega sistema je v tem, da omogoča sprejem boljše televizijske slike, boljši ton in sprejem večjega števila programov. Sprejemni sistem se postavi na najugodnejšem mestu v naselju (ali izven njega), kjer je možno sprejemati vse programe, katerim je določena minimalna kakovost sprejema. V dobi satelitske televizije predstavlja možnost širitve programov dograditev sprejemnih naprav samo v sprejemnem delu kabelskega sistema, omrežje pa ostane nespremenjeno. Enostavno je možno dodati v sprejemni postaji elemente za prenos lokalnih ter radijskih programov in obveščanja s pomočjo video strani teksta. Kabelsko distribucijski sistem sestavljajo: — antenski sistem s polpro- fesionalnimi antenami, odpornimi proti vremenskim vplivom, mehansko obstojnimi in nameščenimi na antenskem stolpu, vključno s parabolič-nimi antenami za sprejem satelitskih programov — glavna postaja skrbi za obdelavo vseh sprejemnih signalov, ki jih kakovostne pošlje v razdel ilno omrežje razdelilno omrežje sestavljajo koaksialni kabli z različnimi ojačevalniki. S koaksialnim kablom je ves spekter signalov doveden do naročniškega priključka — vtičnice in od tam do radijskega in televizijskega sprejemnika. Marjan Tofant (dalje v naslednjem Informatorju) Blagajna vzajemne pomoči Višina članarine Blagajne vzajemne pomoči ne zadošča več za zadovoljivo reševanje vlog občutno povečanega števila prosilcev. O novi višini članarine se je treba čim hitreje odločiti. Komisija BVP je bila že aprila prisiljena zavrniti 66 vlog, višino redno izplačanega posojila pa z 80.000 dinarjev zmanjšati na 60.000. Tako so vsaj delno zadovoljivo rešili sprejete vloge. Maja je bilo vloženih 518 prošenj, iz sredstev članarine in vrnjenih posojil pa ne bo zbralo dovolj sredstev za ugodno rešitev vseh vlog. Zato bo situacija podobna kot aprila. Da bi kar najhitreje odpravili te zagate in prosilcem izplačali zaprošene višine, bo treba povečati članafino za BVP na 1.000 dinarjev. Pobuda za novo višino članarine je bila dana na sestanku predsednikov IO OO ZSS Gorenje SOZD v Titovem Velenju in tudi posredovana vsem izvršnim odborom OO ZSS, da se o tem odločijo. Prvi koraki spodbudni Pri reševanju invalidske problematike v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju sodeluje tudi delovna skupina, ki opravlja ocenjevalno analizo delovnih mest. Kako rešiti problem razporejanja delavcev invalidov in preprečiti nastanek invalidnosti. Delavci invalidi so razporejeni na številnih delih in nalogah in delajo na različnih delovnih mestih pri nas, zato je nemogoče, da bi opravili analizo vseh delovnih mest naenkrat. Skupina, v kateri so dr. Majda Bezlaj, zdravnica specialistka medicine dela, Nevenka Meh, diplomirana psihologinja, Gregor Rupnik, inženir varstva pri delu ter tehnolog, ki podrobneje pozna posamezno delovno mesto, opravlja tako analize tistih delovnih mest, kjer je razporejanje delavcev-invalidov najbolj problematična. Ta delovna mesta skupini predlaga socialni delavec Boris Magdič. Kako to delo poteka? Socialni delavec zazna problem razporeditve delavca invalida na dela in naloge, ki bi ustrezala preostali delovni zmožnosti delavca. Ker invalida ne moremo in ne smemo razporediti na kakršnokoli delovno mesto, socialni delavec poda ustni predlog skupini za ocenjevalno analizo delovnih mest (OADM), da opravi pregled delovnega mesta in pripravi oceno. Skupina opravi ogled delovnega objekta, delovnih sredstev itd. ter naredi analizo in predlaga ergonomske rešitve. Delovno mesto tudi fotografirajo in to fotografijo priložijo k ocenjevalni analizi. Potem, ko lečeči zdravnik pregleda delavca za invalidsko komisijo, ima le-ta na voljo poleg medicinske dokumentacije tudi opis del in nalog, ki naj bi jih delavec opravljal, ocenjevalno analizo njegovega delovnega mesta in fotografijo tega delovnega mesta. Na osnovi vseh teh dokumentov invalidska komisija ugotovi ali delavec, ki je invalid, lahko opravlja ta dela in naloge ali ne. Na podlagi sklepa invalidske komisije pa socialni delavec predlaga razporeditev delavca na ustrezno delovno mesto v tozdu, kjer so prerazporeditev delavca tudi dolžni opraviti. Površni opazovalec bi glede na vse to lahko dejal, da gre predvsem za kurativno delo, se pravi za razreševanje že nastalih problemov, ne pa tudi za preprečevanje nastajanja invalidnosti. Vendar skupina, ki opravlja ocenjevalno analizo konkretnega delovnega mesta, predlaga tudi ergonomske spremembe tega mesta. Se pravi, da predlaga izboljšanje delovnega mesta in gre torej pri tem tudi za preventivne ukrepe. „Da bi omogočili delavci lažje delo, usposobili delavca invalida za druga dela, ki mu glede na njegovo invalidnost ustrezajo ter ga zaposlili v okolju, kjer je delal poprej, moramo mnogo več sodelovati in si pomagati," pravi Jože Angeli, ki projekt reševanja invalidske problematike vodi. „Delo terja še več strokovnega sodelovanja ter mnogo strpnosti. Vsekakor pa je takšno skupno reševanje invalidske problematike, korak bližje k našemu cilju, zagotoviti humanejše pogoje vsem delavcem. Vsak začetek je težak. Toda s skupnimi močmi bomo kos tudi tej zahtevni nalogi," meni Jože Angeli. Humano delo Veliko delavcev mora delati v neprimernih delovnih pogojih, v umazaniji, hrupu, opravljati monotono delo, v stresu. Prepričani so, da ne morejo postati gospodarji svoje lastne varnosti in svojega poklicnega dela. Te razmere je treba izboljšati. Ob vsem tem je predvsem potrebno poskrbeti za odpravo nevarnosti za zdravje in za boljšo organizacijo dela. Pravzaprav je vsak delavec izpostavljen določenim nevarnostim. Mnoge od njih so prikrite in je njihov učinek viden šele pozneje. Delavci so izpostavljeni vročini in toplotnem sevanju v emajlirnicah in lakirnicah, hrupu v obratih predelav« plastičnih mas in lesa. lesnemu prahu, vibracijam pnevmatskih orodij, razredčilom v barvah, ki škodljivo vplivajo na kožo in dihala, neprimerni osvetlitvi in tehnologiji dela - ergonomskih pogojev dela kot tudi omejenosti gibanja po proizvodnih površinah. Varnost dela mora biti torej obravnavana kot varnost pred telesnimi poškodbami in kot varnost pred nastajanjem gmotnih škod Higiena dela pa vsebuje vplive in bolezni povezane z delom. V zadnjem obdobju dveh ali treh let se je pri nas zmanjšalo skupno število poškodb pri delu. Obratno pa je s telesnimi poškodbami. Prišlo je celo do povečanja, ne le absolutno, temveč tudi relativno glede pogostosti. K zmanjšanju števila poškodb je prispevalo več dejavnikov, med njimi večja osveščenost o nevarnostih, vse večji pomen preventive, manj zaposlenih na nevarnih mestih, sodobna mehanizacija in uporaba avtomatizacije. Prav v uvajanju slednjih vidimo vsi, ki se v Gorenju ukvarjamo s humanizacijo dela, velik še neizkoriščen potencial za izboljšanje delovnih pogojev in s tem tudi produktivnosti, k čemur vsi težimo. Znanje - delo V letošnjem letu je študij ob delu končalo že 17 naših sodelavk in sodelavcev, ki so tako dopolnili svoja prejšnja znanja in razširili svoja obzorja. Študij elektrotehnike je 23. januarja končal Marjan Jelen iz Gorenja Elektronika Široke potrošnje in si tako pridobil VI. stopnjo izobrazbe, Ivica Videmšek je 3. februarja postala ekonomistka. Ne-na Mijoč iz DS Splošni po sli je 20. februarja letos opravila magisterij na jaedago-giki, Tinka Retko— Šalamon iz DS Splošni posli je 25. februarja končala visokošolski študij nemščine, Marjan Balant iz Gorenja Gospodin-ski aparati je 14.marca končal Dejstvo je, da se v našem delovnem okolju pogosto srečujemo z novimi delovnimi pripravami in napravami, ki so bile uvedene brez poprejšnjih analiz s stališča varstva pri delu Zaradi pomanjkljivosti delovnih priprav in naprav pretijo delavcem številne nevarnosti Tam. kjer so pravilno razumeli zahtevo po produktivnejšem delu in po večjih ekonomskih učinkih, so pričeli med drugim tudi z razpisom inovacij. Toda. kot že pogosto, je tudi tu področje varstva pri delu zanemarjeno in je drugotnega pomena V načrtu našega tehnološkega razvoja, v katerega vsi delavci Gorenja vlagamo napor in sredstva, bi morali biti vključena tudi varnost pri delu. Tega ni in je večina projektov preplačanih, če upoštevamo, da ne zajemajo vsega. Stroški se povečujejo, ker izvedeni tehnološki postopki, ne zagotavljajo predpisane varnosti. Najtežje pa je odpraviti konstruktorske in projektantske napake. Tehnologi in konstruktorji pozabljajo, da je v proizvodnji neprimerno več žensk kot moških in je zato potrebno delovne naprave in priprave, tehnologe procese in delovna okolja prilagoditi ženski telesni konstituciji. Prav tako je bilo pri nas do pred kratkim zanemarjena ergonomija kot znanstvena disciplina. Ergonomija je tista znanstvena disciplina, ki se ukvarja s študijem razmerij med človekom in delovnim okoljem. Ne omejuje se le na fizično okolje, v katerem človek dela. temveč se vse bolj usmerja na orodja, materiale uporabljene metode kot tudi na organizacijo dela, na higienske dejavnike, ki spremljajo delo, npr. hrup, vibracije. razsvetljava, temperature in podobno. Vsi ti dejavniki povzročajo splošno slabo počutje v delovnih okoljih (obratih, oddelkih), kar močno vpliva tudi na kakovost izdelkov. Pravilo je že, to kažejo izkušnje, da so varni stroji tudi visoko produktivni! Vojko Prelovšek gorenje (§© I Izobraževalni center šolanje na srednji šoli za obratne strojne tehnike, Vinko Prosenjak iz Gorenja Procesna oprema je 20. marca postal strojni tehnik, Zdenka Kapfer iz Gorenja Gospodinjski aparati je 14. aprila končala šolo za obratne strojne tehnike. Iz Gorenja Notranja oprema pa so Ivan Bašnec, Danica Jero-mel, Ivanka Jambrovič, Vera Kneževič, Darinka Mave, Marica Popraš k, Anica Raško, Brane Rep, Danilo Skoren-šek in Karel Veithauser 26. februarja končali III. stopnjo izobraževanja lesarske smeri. Nedvomno študij ob rednem delu terja veliko sa-moodrekanja, volje in zagnanosti, zato vsem njim veljajo tudi iskrene čestitke! gorenjegospodfajslko aparat Predlagaj nekaj koristnega! Na 4. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije , ..PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA", v tozdu Štedilniki kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: 2284 Zmanjšanje prireza za pekvo 500 P VerdevJože 1350 25.000 din 2516 Zamenjava obešal za žganje na pe- či emajliranje štedilnikov Novak Izidor 2612 25.000 din 2592 Dostava stekla za pečniška vrata v pred montažo Brodej Marija 2011 25.000 din 2897 Montaža šablon pri sestavi stekla za podlogo pečniških vrat Klug Peter 5063 25.000 din 2898 Ureditev in paletiranje polizdelkov iz galvanike v nakladalni coni Lamovšek Vili 13580 12.500 din Pudgar Rudi 1035 12.500 din 3037 Vijačenje kapilare na ,,L" profil, preden pride aparat na linijo Filipčič Olga 5730 25.000 din 3038 Nov način izdelave profila spodnjega-panoramskih vrat 500 Kovač Čedomir 4316 25.000 din 3039 Združitev I in II operacije orodje le- tev panoramskega stekla 500 Miheljak Ivan 13112 25.000 din 3040 Združitev I in II operacije orodje le- tev panoramskega stekla 600 Miheljak Ivan 13112 25.000 din 3044 Izdelava profila 0,6x20x38x340 Zagoričnik Stanislav 6083 25.000 din 3054 Sprememba na orodju za sprednjo steno 500—V Gračner Janez 14097 25.000 din 3119 Točkanje čelne plošče 500, 600 in 900 Konovšek Ivan 3369 6.250 din Hudournik Franc 322 6.250 din Polak Marjan 1020 6.250 din Kren ker Anton 15086 6.250 din 31 20 Zamenjava hidravličnega sistema električnega dvižnega vozička Kovač Herman 559 25.000 din 3121 Zamenjava plastičnih koles na električnih dvižnih vozičkih z železnimi Kovač Herman 559 25.000 din 3143 Opustitev Al folije na stekleni volni štedilnikov in pečic Piki Jože 22980 25.000 din 3173 Lepljenje dvodelnih ključev s cian-kol lepilom Jeromelj Drago 19542 12.500 din Vukosavljevič Vladi 24870 12.500 3332 Sprememba točkanja oboda pečice na upogibnem stroju 600 Smajič Enis 25333 12.500 din Meh Jože 1456 12.500 din 3333 Podaljšanje delovne mize za točkanje podloge 500 in EVP Smajič Enis 26333 25.000 din 3334 Izdelava tehnoloških lukenj na pokrovu predala 600—S Kovač Čedomir 4316 25.000 din 3387 Menjava točkalnika PEI 500 in 600 program Škrinjar Milan 9294 25.000 din (dalje v naslednjem Informatorju) Na 3. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ,,PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Pralno pomivalna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: 2432 Pritrditev stekla vrat PS—plastično Petrovski Boris 2626 12.500 din Mačkovšek Roman21532 1 2.500 din 2439 Sprememba pritrditve vhodnih izmeta čev Vauh Roman 494 3 25.000 din 2440 Sprememba upogibnega orodja—linija perforaci ja Vauh Roman 4943 25.000 din 2441 Sprememba zadnje blokade na obodu PS Vauh Roman 4943 1 2.500 din Podpečan Marko 7136 12.500 din 2532 Sprememba obešanja vsadnih korit Predovnik Anica 12594 25.000 din 2602 Racionalizacija ozemljitve PS Žager Albin 201 73 25.000 din 2603 Kabelski set za pralni stroj izločitev vod Koželjnik Peter 15542 25.000 din 2604 Novi spoji gumijastih cevi s kadjo Sevčnikar Emil 645 25.000 din 2605 Plastična skoba cevnega grelca Sevčnikar Emil 645 25.000 din 2607 Sprememba nosilca kontaktorja Riga Štefan 4090 12.500 din Sevčnikar Emil 645 12.500 din 2608 Zamenjava prstana s tračno spono Sevčnikar Emil 645 25.000 din 2675 Sprememba pritrjevanja odvodne cevi na rezervoar Verbič Marjan 17579 25.000 din 2676 Pritrjevanje ventila z enim vijakom Koželjnik Peter 15542 1 2.500 din Felle Bojan 18104 12.500 din 2690 Zamenjava 100 kg mlina z večjim 200 kg mlinom Hrastnik Brigita 22290 25.000 din 2692 Uporaba malonavitih kolobarjev v lastni proizvodni za manj zahtevne polizdelke Primon Franc 7314 12.500 din Košec Franc 8282 1 2.500 din 2694 Vgraditev mazalne naprave pred vsemi orodji na perforirki in obeh strojih Lovati Skledar Martin 8635 12.500 din Pejovnik Milan 25201 12.500 din 2722 Kondenzacija pare in odzračevanje v PS Petek Milan 19605 6.250 din Mačkovšek Roman21 532 6.250 din Felle Bojan 18104 6.250 din Camloh Ciril 3620 6.250 din 2773 Izdelava priprave za čiščenje valja na zavornem sestemu stroja Georg Pogorevc Anton 10639 12.500 din Kotnik Jože 26725 12.500 din 2776 Priključna spona Leber Ivan 11188 25.000 din 2780 Predelava spustne strmine pri emba-lirnem stroju klasični trak Fišer Mihael 5697 25.000 din (dalje v naslednjem Informatorju) Na 5. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ,,PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: 2498 Prestavitev čepov na vogalu celice ZO za povratno cev Sekavčnik Brane 1773 25.000 din 2735 Izdelava pokrova po celem transporterju Flovvlinka v lakirnici ZO Hladilniki Šikman Milan 11399 25.000 din 2766 Točkanje nosilca regulirne noge — opustitev vijačenja Žagar Bara 7557 25.000 din 2946 Montaža dodatne vzmeti za izravnavo krtačke na tokoodjemalnikih košar Kukavica Stojan 18623 25.000 din 294 7 Poglobitev stojišča pri prinašalcu in izdelava luknje za dvižno mozi za podstavke ZO Kukavica Stojan 18623 12.500 din Radikovič Ignac 21730 12.500 din 2955 Protivrata HBS, HTS, HTP Rakovnik Jakob 8132 25.000 din 2957 Hrbet z dnom hladilnikov HTS, HTP, HBS, in HBP Rakovnik Jakob 8132 25.000 din 2958 Dvižna naprava za hladilnike in zamrzovalnike Rakovnik Jakob 8132 25.000 din 2960 Varonanje letev pri brizganju proti izpadanju, z magneti Jakob Franc 9864 8.333 din Justi nek Peter 13007 8.333 din Rozman Miran 6811 8.333 din 2961 Rekonstrukcija hidravličnega kulija Benič Boro 23663 12.500 din Krsmanovič Joviša27096 1 2.500 din 2962 Namestitev kesonov za polivinil in postavitev podstavkov za obstoječe kesone Benič Boro 23663 1 2.500 din Krsmanovič Joviša27096 12.500 din 2969 Popravilo palet za polizdelke Ovčja k Anton 1616 25.000 din 2972 Izdelava podstavka, na katerem stojijo brizgalke v lakirnici ZO Berčon Zlatko 14356 25.000 din 2974 Vgraditev dodatnega mehanizma s številkami na numeator Krenker Marta 4500 12.500 din Mrak Leopold 9264 12.500 din 2975 Prihranek kvalitete in izvoza na liniji PUR Vasle Anica 8549 1 2.500 din Mrak Leopold 9264 1 2.500 din 2976 Obešanje sten uparjalnika na trak v mali lakirnici v ZO Pušnik Mirko 3987 25.000 din 2978 Povečanje nastavitvenega dela za varjenje gumbov za PS 800—1000 Gole Cvetka 3095 25.000 din 2984 Montaža antistatik palic na ekstru-dorjih Delčnjak Božo 7529 25.000 din 2985 Tiskanje polizdelkov za PS 800-1000 v kompletu Delčnjak Božo 7529 25.000 din 2987 Predelava dolivnih kanalov na orodju okvir HDS—uvesti samotrgalne doli ve Polenik Milan 17713 1 2.500 din Delčnjak Božo 7529 12.500 din 2988 Izdelava vodil za zlaganje raznih obodov za H L Jurič Milorad 25521 25.000 din (dalje v naslednjem Informatorju) Srebrni znaki sindikata Ivana Broz, delavka v surovinskem obratu tozda Pralno-pomivalna tehnika se je kot osemnajstletno dekle zapisalo Gorenju leta 1960. Na mestu sedanje tovarne Gorenjevih štedilnikov je nekoč stala njena rojstna hiša. Ivanina leta mladosti in zorenja so tudi leta vzpona Gorenja. Vseskozi je delala na težkih proizvodnih delih ob stiskalnicah. Ze na Gorenjevem starem „šahtu" je bila članica delavskega sveta, sedaj ji teče drugi mandat v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata v tozdu Pralno-pomival-na tehnika in v delegaciji tozda v zboru združenega dela. ,,Glede na to, da so sedanji pogoji dela neprimerno boljši kot so bili nekoč, imamo delavci tudi večje možnosti ne-posrednejšega družbenopolitičnega udejstvovanja. Menim, da je delo naše osnovne organizacije sindikata učinko- V Gorenju namenjamo precejšnjo pozornost organiziranemu letnemu oddihu delavcev. Res je, da se ne moremo ponašati z večjimi lastnimi počitniškimi zmogljivostmi. Toda o letnem oddihu vendarle lahko govorimo kot o eni izmed pomembnejših in uspešnih oblik organizirane skrbi za delavca. Kot nam je povedal Janez Pušnik, ki v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost skrbi za takoimenovani delavski turizem, zagotavljamo letni oddih z dogovorom s turističnimi organizacijami, v zadnjem času pa tudi večamo število lastnih zmogljivosti. „Pri dogovorih s turističnimi agencijami smo pozorni na cene in omogočamo obročno odplačevanje letovanja. Kompas, Slovenijaturist, Merx in drugi ponujajo letovanja od Ankarana do Ulcinja v vseh terminih, poleg tega pa nudijo zdravilišča in druga letovišča v notranjosti ter gorski turizem." je povedal Janez Pušnik. Med zdravilišči je najbolj iskan Lipik, pa tudi za Radence, Čateške Toplice in Bohinj !: vito, saj so delovne razmere, disciplina, vzdušje, razumevanje v tozdu dobri;enotni smo si ko gre za uresničevanje skupnih proizvodnih ciljev kot tudi razreševanje problemov delavcev. Naši upokojenci V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju se je aprila upokojilo dvanajst delavcev in delavk. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati sta se invalidsko upokojila Dragica Poš, v Gorenju se je zaposlila januarja 1969, in Danijel Hramec, ki je januarja dopolnil 31 let dela v Gorenju. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa se je invalidsko po sedemnajstih letih dela v Gorenju upokojila Frančiška Pačnik. Iz Gorenja Notranja oprema se je v tozdu Pohištvo invalidsko upokojila Jožica Mar-zel, v Gorenju je bila zaposlena od februarja 1974, v tozdu Gradbeni elementi pa se je invalidsko upokojila Lucija Nežmah, ki je februarja letos dopolnila 28 let dela v Gorenju. V Gorenju Procesna oprema se je po 27 letih dela v Gorenju starostno upokojila Tatjana Zakošek, v Gorenju Elektronika Široka potrošnja pa tudi starostno Marta Klinar, v Gorenju zaposlena od oktobra 1968. V Gorenju Commerce sta se invalidsko upokojila Milojka Dugalič, v Gorenju se je zaposlila oktobra 1973, in Števen Francuski, v Gorenju zaposlen od decembra 1955, predčasno starostno pa se je po dvaindvajsetih letih dela v Gorenju upokojil Slavko Geratič. V delovni skupnosti Splošni posli Gorenja sozd pa se je invalidsko upokojil Franc Urbanc, v Gorenju zaposlen od decembra 1961, starostno pa se je v tej delovni skupnosti upokojila Marija Klinar, v Gorenju zaposlena od avgusta 1963. dr Vabimo Dopust naš (ne)vsakdanji Vabimo je zanimanje vse večje. Po objavi razpisa se je za letovanja prijavilo letos nekaj manj delavcev kot lani. Cene so znatno višje, aranžmaji pa so sedemdnevni. Kljub temu pa je bilo prijav 316. Vse pomembnejše pa bodo lastne zmogljivosti. Zato je dvajset novih prikolic velika pridobitev. Postavljene so v avtocampu Straško v Novalji na Pagu. Večina prijavljenih delavcev bo prikolice dobila, težave pa so nastale v času kolektivnega dopusta. Vendar v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost upajo, da bodo lahko uskladili vse prijave. „V kampu bo za desetdnevne izmene organizirana rekreativna in družbena dejavnost," je povedal Janez Pušnik in nadaljeval: „Na letovanju bo poskrbljeno za šolo plavanja in bogato športno in rekreativno dejavnost. Naši delavci se bodo lahko tudi pridružili Kompasovemu klubu za naj različnejše dejavnosti — izposoja rekvizitov, srečanja in podobno." Lastna ponudba Gorenja so še šotori, ki jih je skupno kar 77 in bodo v času kolektivnega dopusta vsi izposojeni, za ostale termine pa se še lahko prijatite. Nekaj prikolic je bilo razpisanih tudi za letovanje v Rab-cu in Lanterni pri Poreču. Po dosedanjih ocenah se bo organiziranega letnega oddiha udeležilo 456 delavcev Gorenja z družinami, kar je nedvomno lep uspeh. Upoštevati je treba, da veliko delavcev iz drugih republik preživlja čas dopusta v svojem rojstnem kraju, poleg tega pa imajo nekateri delavci letovanje organizirano tudi preko delovnih organizacij svojih zakoncev. Pridite, prisluhnite! V jBtek, 15. maja, bo v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju ob 18. uri jubilejni končat ob 25-letnici moškega in 5-letnici ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje. Zbora sta pripravila svečani končat, vprcg-ramu pa bo sodeloval tudi moški pevski zbor Kajuh. Vstop prost. Ob 20. uri pa bo isti dan v knjižnici in galeriji v Titovem Velenju otvoritev Klubske razstave fotografij članov fotokluba Zmo. V kulturnem programu bodo sodelovali velenjski literati. Vstop prost. V soboto, 16. maja bo ob 20. uri v domu kulture v Titovem Velenju koncert tamburaškega simfoničnega orkesta ŽPD France Prešeren iz Celja. Orkester deluje že 41 let, dirigent Srečko Cizelj pa je obogatil osnovni tamburaški orkester in tako omogočil izvajanje vseh oblik glasbe, od klasike do jazza. Vse aranžmaje zaradi specifične zasedbe pše dirigent sam. Tokrat se bodo predstavili z Mozartovo Malo nočno glasbo, Straussovo Pizzicato poko, Bachovo II. suito v h-moju, Greenovo Sentimental Journey, Eltonovo Eltonovo Nakita in Slovanskimi plesi Gregorca Vstopnice (600 din) lahko po polovični ceni kupite v cbmu kulture pri organizatorju kulturnih prireditev od 13. do 15 ure, pa tudi uro pred koncertom na blagajni kulturnega doma. Zgodovina Gorenja Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. To seveda velja tudi za Gorenje, ki sicer z velikimi koraki stopa v obdobje tehnološke preobrazbe. Prav zato smo se že v preteklem letu odločili, da bomo temeljiteje raziskali preteklost posameznih delovnih organizacij Gorenja. V prihodnjem letu bo Gorenje praznovalo petintrideseti rojstni dan, nekatere njegove delovne organizacije pa bi imele v tem trenutku na praznični torti že kar nekaj sto svečk. Preteklosti vredne pozornosti je torej v Gorenju veliko, in verjetno je sedaj zadnji čas, da kar je vrednega iztrgamo pozabi, uredimo in prikažemo čim širšemu krogu ljudi. Vse ugledne firme v svetu, ki nekaj dajo nase, imajo urejene muzeje v katerih je prikazan njihov razvoj od prvih začetkov pa do moderne sedanjosti. Zgodovina je pomembna. Daje nam vedeti, da ima podjetje tradicijo, da so v njej vseskozi delali sposobni ljudje, saj so uspeli razviti velik sistem, ki se je ohranil in ki ga čaka zanesljiva prihodnost. Urejena zgodovina je nazoren učni pripomoček, ki prikazuje tehnološki razvoj ne samo posameznih izdelkov in podjetja, temveč celotnega okolja. I n ne nazadnje je urejena zgodovina tudi našemu poslovnemu partnerju dokaz o naših sposobnostih, še posebej, če je povezana s prikazom sedanjega proizvodnega programa. Kolektivni poslovodni odbor je za izvedbo projekta Zgodovina Gorenja imenoval Projektni svet katerega strokovni vodja je Štefan Matvoz. Že ob koncu leta 1986 smo z Muzejem Velenje podpisali pogodbo o sodelovanju, ki Muzej zavezuje, da do sredine prihodnjega leta pripravi študijo o zgodovini Gorenja, da sodeluje pri zbiranju in urejanju gradiva, pri zbiranju izdelkov Gorenja, ter pripravi vse potrebno za postavitev ..Muzeja". Muzej sam bo zasnovan po najmodernejših principih muzeološke stroke, to pomeni, da bo potrebnega zelo malo prostora, uporabljenih bo precej avdiovizuelnih sredstev in računalnikov, s čimer bomo na majhnem prostoru prikazali čimveč. Ker je zgodovina v tesni zvezi s sedanjim proizvodnim programom, naj bi bil prostor za ,,Muzej" del prepotrebnega razstavno prodajnega centra. Medtem, ko bo zbiranje in urejanje gradiva ter pisni del projekta končan v sredini leta 1988, je postavitev muzeja odvisna od prostorskih razvojnih načrtov v bližnji prihodnosti. Projekt je v polnem teku, strokovnjaki Muzeja brskajo po arhivih, navezali smo stike z vsemi Gorenjevimi Delovnimi organizacijami, v eni naslednjih številk bo izšel razpis s katerim bomo (pod ugodnimi pogoji) iskali stare izdelke Gorenja... Če veste karkoli zanimivega o preteklosti Gorenja, pokličite interno 329 (druga centrala) Štefana Matvoza, ki bo vsakega klica vesel. 4 \x\ Podpis pogodbe o sodelovanju. Stoječi zajtrk Jutranja radost Ko so ugasnile luči tovarniške razsvetljave in je sobotno jutro pokazalo svoj mehek pomladanski obraz, delavci tozda Gostinska enota hite dostaviti že priljubljen stoječi zajtrk. Na vhodu vsakega proizvodnega obrata Gorenja Gospodinjski aparati in v Gorenje Elektronika široka potrošnja so jih pričakale delavke, ki zajtrk razdeljujejo med delavce. Že pred šesto uro zajtrk dobijo delavci nočne izmene, ob 6. uri, nekoliko pozneje pa ga razdelijo delavcem dopoldanske izmene. Razdeljevanje stoječega zajtrka v tozdu Štedilniki opravljajo Gordana Fele, Vera Ramšak, Slavka Hudournik in Nevenka Tovrljan. Pravijo, da jim to dodatno opravilo ni težko. Nasprotno, celo veseli jih, ker svojim sodelavcem že na začetku delovnega dne prinašajo radost in dobro voljo. ..Prijeten je občutek, kadar za dišeč zajtrk v iztegnjeni roki dobiš v zameno sodelavčev nasmeh" pravi ena od delavk v snežno beli halji, druga pa dodaja „hudo bi jim bilo, če bi stoječi zajtrk iz kakršnegakoli razloga ukinili.." Urno so si napolnile košarice in odhitele med stroje in trakove, med sodelavce. Ko zajtrk razdelijo, jih že čaka njihovo redno delo. dz Prejeli smo... Odslej samo še Človeku se pa v življenju res lahko marsikaj zgodi. Prvi hip bi v zgodbo o televizorju, ki brezhibno služi svojemu namenu tudi potem, ko je bil skoraj uničen v požaru in nato še temeljito opran v pomivalnem stroju, skoraj podvomili. Pa se je ravno to zgodilo Francu Žnidariču iz Dobovca pri Trbovljah. Tudi sam je bil prijetno presenečen nad vzdržljivosfo našega televizijskega sprejemnika, pase mu zato zdi prav. da o tem zvedo prav tam, kjer so ga pred leti izdelali. V svojem pismu je napisal: ..Pred mesecem dni sem doživel pravo katastrofo. Vnela se mi je hiša, vendar je v njej vse bolj zoglenelo kot pa gorelo. Požar je povzročila trajno žareča peč in v hiši je bilo uničeno prav vse. Vrata, okna, vse pohištvo, stopil se je regulator plinske bombe, razni aluminijasti deli, popokala so notranja stekla. Vse, razen sten je postalo oglje. Gorenjeva stenska tehtnica je zdaj dolga skoraj 1 meter. V enem izmed popolnoma uničenih prostorov sem imel tudi vaš televizijski sprejemnik, na katerem, mislim, je pisalo Electronic 701. Celotno ohišje je deformirano. Televizor je bil skratka črna škatla in sem ga nameraval vreči Lstran. Ker pa sem dober prijatelj Gorenje fantov RTV oddajnega centra na Kumu, sem jim škatlo ponudil, da bi iz nje poskusili zase dobiti kakšen uporaben elektronski del. Takole so mi potem opisali potek čiščenja. Najprej so zlomili zadnjo steno sprejemnika, ga dali v banjo in ga prali pod tekočo vodo s pomočjo Četa in pralnih praškov. Tako so odstranili najhujšo umazanijo in prikazala se je klavrna podoba poškodovanih plastičnih delov. Vendar so bile posamezne enote še vedno nemogoče, celotno elektronsko vezje so dali nato še v pomivalni stroj Gorenje. Po končanem intenzivnem pranju so vse dobro osušili, očistili kontakte in vezja z WD 40 in sestavili sprejemnik. Nato so ga vklopili in pomislite — sprejemnik dela brezhibno. Seveda pa je brez pokrovov preklopnih tipk in še nekaterih plastičnih delov, zvočnika sta brez membrane, igra pa kot mora. Menim, da pri vas ni človeka, ki bi ne rekel, da je to čudež, ko bi to videl. Če so vsi vaši izdelki tako kakovostni, vam lahko samo čestitam, čeprav sem moral hladilnik Gorenje, ki je bil v kuhinji, kjer se je topilo vse, vreči stran. Če si bom v življenju še kdaj opomogel in prišel do denarja, iskreno zagotavljam, da bom kupoval samo še proizvode Gorenja." In kakšen bo po tem pismu odmev v Gorenju Elektronika Široka potrošnja? O tem prihodnjič! Šport in rekreacija Izobraževanje Varstvo pri delu V soboto, 9. maja je potekal v sejni sobi sozda obnovitveni tečaj iz varstva pri delu, ki ga je za vodilne in vodstvene delavce velenjskega Gorenja organizirala Služba varstva pri delu. Udeležba slušateljev govori, da se temu področju v Gorenju pripisuje poseben pomen. Pravno ureditev varstva pri delu je slušateljem predstavil prof. dr. Vladimir Korun, pomočnik glavnega republiškega inšpektorja za de- V primerjavi z letom 1985 se je lani izobrazbena struktura zaposlenih v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju nekoliko izboljšala. Tako je za približno dva odstotka manj (prej skoraj 49, lani 47,6 odstotkov) nekvalificiranih delavcev. Prav tako se je nekoliko zmanjšal delež delavcev s končano III. in IV. stopnjo izobrazbe (1985 27,4, lani 27.2 <§ŠI> lo, določila zakona o varstvu pred požarom pa dipl. pravnica Zdenka Drnovšek, strokovna delavka na Inštitutu za varstvo pri delu Maribor. Seminar za gradbenike Zavod za tehnično izobraževanje v Ljubljani pripravlja v torek, 26. maja 1987 seminar o oblikovanju cen gradbenih storitev, sistem, zasledovanja sprememb cen in vpliv nove zakonodaje na oblikovanje končnih cen v gradbeništvu. V četrtek, 28. maja 1987 pa bo na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukdj seminar o akustiki v gadbeništ-vu. odstotka), čeprav naj bi bilo po načrtih teh delavcev konec lanskega leta kar 30,6 odstotkov. Tako glede na leto 1985 kot tudi glede na načrte pa se je povečalo število delavcev s končano V. stopnjo izobrazbe. Teh je bilo konec lanskega leta kar dober odstotek več kot leto poprej, to je 18,7 odstotkov. Dejansko stanje zaposlenih pa se razlikuje pri zaposlenih s končano višjo in visoko izobrazbo, saj naj bi bilo teh konec leta 1986 skoraj dvakrat toliko kot leta 1985 (4,9 odstotkov), teh delavcev pa je bilo skupaj 5,4 odstotke. Prvenstvo Gorenja v vle čenju vrvi Ob koncu aprila je bilo še eno izmed številnih tekmovanj za pokal Gorenja. V Rdeči dvorani so najmočnejši vlekli vrv. Pri ženskah so zmagale Frešelj, Grešak, Lesjak, Berbst, Sosič. Mujakovič in Jeza za ekipo ZHT—Zs, druge so bile članice ekipe ZHT—ZO. Pri moških so zmagali Topolšek, Klančnik, Lužnik, Anzelc, Glo-bačnik, Golob in Kreki, ki so sestavljali ekipo PO I. Sledijo: ZHT vzdrževanje, DSSP, ZHT ZO, ZHT ZS in PO II. Namiznoteniška liga Končana je namiznotenika liga za leto 1 987. Med ženskami sta zmagali Tešanovič, Perše, za ekipo ZHT, med moškimi pa Rupnik, Prelovšek, Pungartnik in Goršek za ekipo DSSP I. Vrstni red: Ženske: ZHT 5, DSSS GA 4, Servis 3, Procesna oprema 2, DSSP 1, Interna banka 0 točke Moški: DSSP I. 10, Gostinska enota 9, DSSS GA I 9, DSSS GA II. 8, DSSP II. 6, ZHT 6, PO I. 4, Sektor Vzdrževanje 3, Servis 2, PO II. 2, PO 3. 2, PO 4. 1. KEGLJANJE Rekreativno kegljanje je vsak ponedeljek od 1 7.do 21. ure. Vendar bosta v tem času dve stezi zasedeni. Na njih bodo najboljši kegljači Gorenja trenirali za igre emajli r-cev Jugoslavije. Izlet na Golico V nedeljo, 24. maja 1987 odpelje ob 6. uri izpred Rdeče dvorane posebni avtobus do Planine pod Golico. Po približno treh urah hoje boste na vrhu Golice, od koder se odpira lep razgled na Julijce in Koroško ter na belo odejo narcis ob njenem vznožju. Cena izleta 1.000 dinarjev za posameznike, za družine pa je izlet brezplačen. Prijave za ta izlet, ki ga pripravlja naša planinska sekcija pa kot ponavadi sprejema Terezija Vocovnik, interna 142 (II ATC) Prvenstvo Gorenja v mini odbojki Končanoje tudi prwnstvoGorenja v mini odbojki. Prijavilo se je rekordno število dvojic, žal pa vsi niso redno prihajali na srečanja. Vrstni red: Moški A: Založnik — Plevnik (Servis), Vi-vod-Goropevšek (DSSS GA), Krenker-Klemenc (PPT), skupaj 18 uvrščenih, 16 odstopilo.) Moški B: Zajc— Pačnik (PO), Zajc—Svečko (Gal-vana), Puklič— Čižmek (Commerce), skupaj 15 uvrščenih, 16 odstopilo.) Moški C: Magdič— Prus (DSSP), Večernik-Stres (Štedilniki), Blagotinšek (DSSS GA), 1 5 uvrščenih, 8 odstopilo. Ženske A: Plevnik—Založnik (NO), Jeseničnik—Vivod (DSSS GA), Grudnik—Mičič (Galvana) 13 uvrščenih, 17 odstopilo. Ženske B: Vrtačnik—Jakop (ZHT), Oder—Svečko (Galvana), Lekše—Keršič Bandalo (IB), 6 uvrščenih, 10 odstopilo. Ženske C: Škrlin—Podbevšek (ZHT), Hojan—Sevčnikar (Galvana), Šinkovec (DSSP), 3 odstopile. Kolesarski maraton Dob Kolesarska sekcija Gorenje vabi na 90 km dolg maraton v Dobu, 17. maja 1987. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost (tel. 132 - IIATC). Turno smučanje na Komni Odbor Planinske sekcije Gorenje pripravlja za planince in ostale delavce Gorenja v petek, soboto in nedeljo, 15., 16. in 17. maja turno smučanje na Komni! Odhod posebnega avtobusa je v petek, 15. maja 1987 ob 15. uri izpred Rdeče dvorane. Pri smučanju bomo glede na vreme izbirali med različnimi turami, ali Dolniki, čez vratca na Lanževico, čez vrh nad Gracijo na Lanževico, na Kal in Čelo ali pa Komna, Triglavska jezera. Število udeležencev je omejeno, cena izleta je 4.000 dinarjev, prijave zanj pa sprejemata Milan Kretič, interna 965 (I. ATC) in Drago Erjavec, interna 273 (II. ATC). Malica OD ČETRTKA do četrtka malica četrtek fižolova juha, jabolčni zavitek petek ocvrt ali pečen piščanec, solata poneddjek ričet, kranjsta torek boranja, krompir v kosih sreda svinjska kisla juha, pecivo četrtek svinjski kare, solata dieta . enolončnica, jabolčni zavitek ocvrt ali pečen piščanec, solata ričet, govedna boranja, krompirv kosih piščančja obara, pedvo IN FORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974. SEMINARJI, PREDAVANJA • Priprava, potek in bonton v pogajanjih, Ljubljana 22.5.1987, namenjena delavcem zunanje trgovine, strokovnjakom, ki so zadolženi za sklepanje pogodb • Pravni problemi v mednarodnih ekonomskih odnosih, Radenci, 20.5.1987 • Kakovostne zahteve izdelkov, ki se izvažajo v Evropo, Zagreb, 20. in 21.5.1987 ali Ljubljana, 22. in 23. 5.1987 Totalna kontrola kakovosti, Zagreb, 18. in 19.5.1987 Izobrazbena struktura Nagradni kviz znanja o Gorenju Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Poznati preteklost pomeni bolje videti v prihodnost. Gorenje ima svojo preteklost. Gorenje ima tudi prihodnost. Nagrade: Vsak teden mali gospodinjski aparati!!! V oktobrskem finalnem žrebanju še enkrat upoštevani vsi kuponi. Velika presenečenja!!! Pravila kviza: -- kviz traja od začetka maja do konca septembra — v vsaki številki Informatorja bodo objavljena tri vprašanja — kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja — vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom — velja samo originalni kupon iz Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredništvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje) — zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig z datumom iste srede — žrebanje bo vsak petek v prostorih uredništva Informatorja — dobitnik nagrade bo objavljen v prvi naslednji številki Informatorja — v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat!) Shranjujte vprašanja in odgovore- V znanju o Gorenju se bodo na velikem fnalu v oktobru, ko bodoDnevi Gorenja, pomerili delavci delov nih organizacij Gorenja. Še vedno iščemo ime za priročnik kviza znanja o Gorenju. Nekaj izpolnjenih kuponov je že prispelo. Zakaj jih ne bi bilo še več! Iščemo ime za priročnik kviza znanja o Gorenju Obkrožite predlog, ki vam je najbolj všeč, pa po možnosti pripišite še svoj predlog. Lahko predlagate tudi več imen. Napišite jih. 1 — Dobro poznam Gorenje 2 — Veliko vem o Gorenju 3 — Kaj vem o Gorenju 4 ---------------------- 5 ---------------------- (ime in priimek) (delovna organizacija) (tozd) Obkroži, izreži, oddaj, ko boš šel na malico! Še je čas. Do 31. maja 1987! Izbrani predlog (morda bo prav tvoj), bo imel status inovacije. To pa je tudi denarna nagracfe! 2. kolo Vprašanje številka 1: Od šempeterskega Agroservisa je Gorenje leta 1954 prevzelo proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. To je bil pomemben mejnik. Proizvodnja je začela rasti, pokaže se potreba po širjenju in modernizaciji. Obstoječa lokacija v vasi Gorenje za širjenje ni bila najprimernejša. Tako se je Gorenje preselilo v Velenje in to v prostore vzdrževalnih obratov Rudnika lignita Velenje. Napišite letnico preselitve. Vprašanje številka 2: V Gorenju smo se zavedali, kako pomembno je, da smo pri delu vsi čim bolj ustvarjalni. Z akcijo ,,Predlagaj nekaj koristnega" skušamo prebujati in razvneti naš ustvarjalni potencial. Uspehi so dobri. Prvič so to akcijo izvedli v tozd Pralno-pomivalna tehnika. Napišite točen datum pričetka akcije ,,Predlagaj nekaj koristnega" v tozdu Pralno-pomivalna tehnika Vprašanje številka 3: Naš vsakoletni hišni sejem predstavlja pregled proizvodnih, razvojnih in poslovnih dosežkov. Hkrati pa se v njem zrcalijo tudi naši načrti za naprej. Fotografija je z lanskega, 11. hišnega sejma. Napišite vodilno misel, to je geslo lanskega hišnega sejma. Odgovore najdete v Relacijah, številka 1, letnik 1986, monografiji Dvajset let Gorenja pa tudi v uredništvu Informatorja, interna 494, referatu za zgodovino Gorenja, interna 329, v knjižnici Indok centra, interna 151 (vse II. ATC). Kličite, radi vam bomo povedali pravilne odgovore! nagradni kupon nagradni kupon nagradni x F C 2. kolo -F o 5 3 1. odgovor .................................... O) D C