-----------  y	iTI	tli
ZBILJE
Moribopshi kulturni vestnih.
V potu obraza ...
Izdaja uprava »Slov. narod, gledališča".
Uadivoj Ji c ha r
V potu obraza so kmetje orali njive, jaz sem ležal pod drenom, zamišljen v oblake sive ...
Zdaj je jesen. Zlatega žita prepolni škripljejo proti vasi vozovi ali nad mano v solncu jesenskem zorijo samo le trpkega drena trpki sadovi.
/Jan c n lij ■
«3»
Ti.
Nekoč sem sanjal, da se snideva v samoti, a še kot nekdaj hodiva dve razni poti.
Ob sebi čujem iti tvojih nog stopinje, kot da življenja tujega mi glas odmeva; Sele ko sama sva zvečer po hrupu dneva, med sabo najdejo sc misli golobinje...
Ureja dr. Pavel Strmšek v Mariboru
I5.I.19Z1.
Črtice k zgodovini glasbene umetnosti.
Znanosti in umetnosti so činitelji kulture. Smoter vsake vede je stremljenje po resnici, smoter vsake umetnosti izraževanje lepote. Vede se vsebina našega umstvenega življenja. Kakor je vsaka veda do svoje današnje izpopolnitve hodila dolgotrajno pot razvoja, tako je tudi vsaka umetnost v svoji sedanji obliki rezultat rasti in razcvetja, podobno kakor pri organizmu. Različni uplivi so ta proces pospeševali, pa ga tudi ovirali. V raznih dobah razvoja so poedini veleumi začrtavali takorekoč pot razvoja in razni kulturni narodi so v času največjega blagostanja in politične moči spopolnjevali zgradbo. Prevrati v socijalnem in političnem življenju, nastop novih osnovnih idej so uplivali ali v pozitivnem, pa tudi v negativnem smislu na razcvet umetnosti. To velja za vsako panogo umetnosti, za upodobljajoče, kakor za govoreče. Od zadnjih je glasba v največji meri subjektivnega značaja, ne* materijalna ter takorekoč pristni izraz človeškega čuvstvenega življenja. Uprav radi tega je bila glasba vselej v najožji zvezi z drugim kulturnim življenjem poedinih narodov in najdemo jo pri vseh, še tako na nizki stopnji prosvete stoječih narodih. Njen izvor in njen nastanek leži torej v človeški psihi. Iz tega dejstva sklepamo lahko na način glasbenega življenja v prvih dobah človeštva, na početke glasbene umetnosti v pradobi. Razne najdbe (primitivna godala iz votlih kostij in živalskih rogov, ko-vinaste plošče, enostavne piščali i. dr.) nam pričajo, da je že človek v tej dobi poznal instrumentalno glasbo. Istotako gotovo tudi petje v najenostavnejši obliki. Iz načina, kako goji* še dandanes divji in na najnižji stopnji prosvete stoječi narodi glasbo, sklepamo lahko na kakovost najstareje glasbene umetnosti. Vsekakor je bila glasba v tej dobi že v najožji zvezi s početki drugih umetnostij, osobito pa z govorico, z ritmičnim delom in plesom. Kretnje v taktu, rožljanje in udarjanje na razna glasbila stojijo v prvi vrsti, med tem ko je petje vsled omejenega tonskega obsega le nekaka mešanica z govorico. Z vstopom v zgodovinsko dobo dobimo i prve podatke za glasbeno zgodovino in baš sedaj se javljajo prvi početki smotrenega delovanja na polju glasbene umetnosti. I*e t j e kot neposredni izraz čuvstvenega življenja stopa polagoma v ospredje in to v zvezi z razvojem umstvenega življenja. Poda nam tudi nekako vsebino in smernico razcveta celokupne glasbene umetnosti. V glavnih potezah razločujemo v glasbeni zgodovini tri veke: muzikalni stari, srednji in novi vek. Prvi obsega dobo e n ogl a s n e ga petja oz. enoglasnega glasbenega proizvajanja v obče. Nerazvito uho še ni prenašalo večglasnosti. Glavni muzikalni izraz je bil v melodiji. Ta doba sega približno do konca desetega stoletja po Kr. Še-le sčasoma je našlo uho v istočasnem proizvajanju dveh ali več melodij, ki so v posebni medsebojni zvezi, nov način muzikalnega izraževanja. Nastopila je doba večglasnosti (polifonije)
ali muzikalni srednji vek, ki sega približno od 10. do 17.stoletja. Od istočasno proizvajanih melodij (bodisi pevskih ali instrumentalnih) se je postajala najvišje ležeča sčasoma samostojnejša; pridobila je na vrednosti, med tem ko so druge nekako izgubile na veljavi ter se spremenile v spremljajoče glasove. To je doba spremljevane melodije (homofonije) ali muzikalni novi vek. Muzikalna zgodovina nam poda torej potek razvoja glasbenih oblik od prvih početkov pa do današnjih velikanskih umotvorov človeškega duha. In to pot razvoja hočemo v glavnih fazah očrtati v naslednjih razpravicah ter s tem vzbujati zanimanje in smisel za našo tako lepo in veličastno, da, božjo umetnost.
Dr. Ljudevit 1‘ivko:
Dramatsko pesništvo.
Žaloigra, igrokaz, veseloigra.
Dramatskc igre izvirajo brez dvoma iz verskih obredov, ki jih nahajamo pri vseh narodih, tudi pri primitivnih. Dolga je pot od priprostih obredov, kakršni so obredni plesi na Polineških otokih, do vzorne grške obredne tragedije. Grška drama pa ni pozabila niti v najlepši dobi razvoja svoje zveze s kultom bogov.
V	grškem gledišču je stal oltar na prostoru, ki ga dandanes zo-vemo partčr (parterre frc. pii zemlji, pritličje).
Početke grške tragedije iščejo v obredih ob Dionizovih (Makovih) slavnostih, v dobi vinske trgatve. Ime »tragedija* izvajajo iz besed t^avo^ kozel, in <]>8ii), petje; tragedija je torej dobesedno ^kozlovsko petje“. Ob vinski trgatvi so namreč žrtvovali kozla, opustoševalca vinskih goric. Krog žrtvenika, na katerem so žgali (darovali) kozla, je stal zbor, ki je prepeval slavospeve (himne in ditirambe) na vinskega boga Dioniza. laki slavospevi so dobivali polagoma dramatsko obliko.
Kot iznajditelj tragedije se imenuje Thespis, ki je določil (“S34. pr. Kr.), da naj voditelj zbora predstavlja boga (junaka), in ki je uvedel baje tudi dialog med voditeljem in med zborom, s Čimer je dal obredu dramatsko obliko..
O	pesniku Arlonu trd«?, da je dal dialogu (slavospevu) resen značaj.
Grška tragedija je dosegla vrhunec popolnosti po pesnikih Aischvlos, Sophokles in Euripides.
Dionizov praznik so slavili tudi v poznejših stoletjih z dra-matskimi igrami. Pesniki tragedij so ob tej priliki tekmovali med seboj. Nastopali so v tekmi s štirimi dramami, in sicer s tremi žaloigrami ( trilogija)'In z eno satirsko dramo, t. j. z nekako tragično dramo, v kateri je nastopal zbor satirov. Satiri spominjajo na bajne spremljevalce vinskega boga Dioniza na njegovih potili po zemlji. Vse štiri drame skupaj so bile „ tetralogija-.
Zbor (/or-o;) je posebnost grške drame. V novejšem slovstvu Ra nahajamo le izjemoma.
Drama se je razvila naglo in nenadoma pri Grkih, ravno tako naglo pozneje pri Angležih in Špancih, nato pri Francozih, Nemcih in v drugih literaturah.
Tudi pri nas nahajamo prve sledove dramatske poezije v podobnih obredih (narodnih običajih), kakor pri Grkih. Pomislimo na pustne, svatovske, pogrebne, otroške in druge igre, v katerih nastopajo ljudje v živahnem dialogu šaljive ali resne vsebine.
Umetna slovenska drama se pa razvija pod vplivom tujih dramatskih literatur s precejšnjimi težavami.
+
* ♦
Igrokaz si išče snovi kakor žaloigra v življenju, v socialnih razmerah, v zgodovini i. t. d.
Krivo je naziranjc, da igrokaz v našem zmislu ni bil znan antičnim pesnikom. Grki sicer niso imeli posebnega imena za igrokaz, igra te vrste jim je pa bila znana. Aischylos in Sophoklcs imata v nekaterih igrah ugoden izid (n. pr. Ajant, Filoktet), v mnogih drugih „žaloigrahu pa tragičen izid nikakor ni utemeljen, temveč je le slučajen in nenaraven.
V	naših dneh ima igrokaz. več upravičenosti ko nekdaj. Laskamo si, da so naša čuvstva nežnejša, da umevamo človeško naravo svobodneje in plemeniteje, tudi da znamo bolje zapletati in razvozlavati, slikati človeške borbe. Mrtvecev ne gledamo radi na odru, kakor si odpravljamo postopno tudi v zakonodajstvu smrtno kazen.
Toda ni dovoli, če ostane junak drame živ — z vsemi moralnimi porazi in udarci. To ni igrokaz. Junak mora biti v igro-kazu nazadnje zmagovit ali sc pa naj pošteno pobota 7. nasprotniki brez možnosti očitkov, da je neznačajen. Kadar prebije občinstvo po vsem sočuvstvovanju z junakom toliko strahu, se mora ob izidu pomiriti. Ob koncu igre so duše gledalcev čistejše in svobodnejše. To duševno osvoboditev, ki se ga udeležuje tudi telesni organizem, je imenoval že Aristoteles po pravici „očiščenjeu t(bv	Zgledi na odru nam pomagajo, da uvidimo
nevarnosti, ki nam groze kot posledica naših lastnih strasti.
Jasen je torej namen dramatskih del, da nas imajo boljšati, povzdigovati in blažiti. Ako nas igra samo spodobno in pošteno /abava, je sicer tudi deloma izpolnila svojo nalogo, ni pa dosegla najvišjega smotra dramatske igre. Vsekakor je pa obsojati one igrokaze, ki ne dosezajo niti višine, da bi nas pošteno zabavali, temveč bude in dražijo v gledalcih le strasti in podle misli.
Stritar označuje namen gledišča tako (Zbrani spisi VI. 74): Gledišče bodi pravo odgojevališče, kjer se v živih podobah kaže, kakošno je življenje in kakošno ima biti. Svetišče, kjer sc trudna duša pogosti in napoji z blagimi Čuti, plemenitimi mislimi, svetimi resnicami, a ne visoka šola popačevanja, da bi se smešilo, kar je svetega v življenju, poveličevalo lahkoživstvo, iZ’ prijenost, prešeštovanje in vse napake.
♦
♦ *
Veseloigra, šaloigra, komedija, nas spominja satire.
Beseda komedija znači radostno pesem (/.<»;j.o; slavnostni sprevod, (porj pesem). Začetek komedije je v nagajivih posmeho-valnih pesmih ob Bakovih slavnostih; iz teh so se razvile dra-matske igre, v katerih so smešili človeške slabosti in čudaške osobine.
To tendenco si je ohranila veseloigra do dandanes. Vendar ima tudi komedija očiščujočo moč, ker biča brezobzirno naše napake in slabosti.
Vesel značaj vsebine se kaže v živahnem razgovoru, v do-vtipnosti in šaljivosti. Glavno pesnikovo sredstvo so kontrasti, v katerih slika osebe in dogodke.
Najboljše so veseloigre, ki obsegajo globoko glavno misel in ki slikajo skrbno in lepo značaje oseb.
Igra z razposajeno vsebino, ki si jemlje za snov nižje, često robato smešne dogodke, se zove burka. Taka igra nima namena učinkovati kot umetniško delo, temveč hoče buditi smeh; ne kaže napak, pregreškov srca in uma, temveč išče snovi samo v smešnih spletkah in zaplctkih navadnega življenja; ne razvija značajev, temveč kaže le karikature značajev in kreše dovtipe iz slučajnih neprijetnosti ali komičnih položajev. Burka prestopa često meje verjetnosti in kaže človeške slabosti v hujši in pretirani nagoti, samo da jih laže biča.
Burka je torej naivna, bolj robata, ljudska. Ne sme se pa spuščati predaleč v robatost in navadno neotesanost.
V	krajevne burke, ki kažejo življenje in običaje kakega določenega kraja (n. pr. Nestroyeve burke) vkladajo radi narodno pesem ali kuplele. V kupletih je često glavna moč burke.
Podobne satirične igre so poznali že v starem veku (Ari-stophanes). Tudi pustne igre (srednjeveške in nove) štejemo k burkam; repertoar marionetnih gledišč sega najrajši po burkah.
Burke so našle najugodnejša tla v laških ljudskih gledališčih, ljubila sta jih tudi Moli^re in I lolberg.
7- S.:
Utisci sa I. mariborske umjetničke izložbe.
(8. XII. 1920	2.	I.	1921.)
Več u prvoj sobi izložbe opazio sam pred jednom slikom rpu ljudi, kako ju znatižeijno promatra. Pogledam interesirano, kakova je to slika, koja privlači poglede tolikih ljudi i na moje Ugodno iznenadjenje razaberem, da je to slika: ^Guslar pjeva narodu" (br. 28.) od našeg umjetnika Ivana Karloiča-Janovskog. Ugodno sam bio iznenadjen /bog toga, Sto je ta slika umjetnina rodjena u našem narodu, pročučena u našem duhu a sva puna paše narodne jugoslavenske poezije i Ijepote. I u su naše gusle javorove, tu starac-guslar iz „pjcsmc na Kosovu1, tu šareni ve-*ovi i blistavilo narodne nošnje!
Starac guslar je glavna figura kompozicije, te impomra u svom priprostom odijelu a s neizrecivo blagom i dobrom na-
rodnom dušom na licu, pjevajuči narodne pjesmc. Oko njega vidje se skupine: domači s jedne strane, a gosti s Črnogorcem na čelu s druge. Obje skupine dobro veže lijepa figura nevjesle Hercegovske, koja peče kavu i daje Črnogorcu valru s „maši-camiu sa ognjišta. Ona, guslar, stara baka i umik najljepši su tipovi slike. Umik je prikazan, kako zancšcn starčevom junačkom pjesmom hvala za pojasom noži? buduči junak! U bližini jc kolijevka, ikona s vječnim svjetlom, a kremenjara i liandžar daju naslučivati dugotrajnu borbu za opstanak. Posudje, „obliku, £dževza“, „cikarett, mlinac za kavu i orijentalni ukrasi na nošnjama, oružju i orudju dokazuju, kako su Osmanlije djelovali na razvitak umjetnog obrta u našim krajevima.
Iza Janovskyevog „Starca guslara44 pala mi u oči majstorska radnja slikara Žabote. Slika br. 183 komponirana u modemom duhu odlikuje se istfnskim prikazivanjem života. Na slici je prikazana soba veselih studcnata, koji su sakupljeni oko stola. Svjetlo lampe žari na licu srednjega od njih, dočim tamna silhueta drugoga sakriva puno svjetlo Što djelnje vrlo efektno. Tehnika odaje rutiniranog koloristu dobre škole i majslora u svakom pogledu, što je dokazano i pejsažem br. 184 sa donckle previsokim horizontom ta sa monotonim akordom zelenila.
Iznad Žabotove genre- slike nalazi se „Jesentt (br. 15) od prof. Cotiča, koja se ističe sjajnim bogatstvom boja i tehničkom savršenošču. Ovu sliku, punu verve i snage, treba ubrojiti mcdju najljepše slike ove izložbe. I študija „Prvi snijeg“ (br. 10) ne-zaostaje za prvom, ali vrliunac dobrog i ozbiljnog rada je „Portrait“ moje matere14 (br. 25) za kojega je velika šteta, da ne visi na boljem svjetlu. Vidmarjeve študije odaju nježnu pjesničku dušu ali velika je pogreška, da su* ti nježni magleni motivi uokvircni u tako neukusne, grube, teške okvire. „Gozd iz Koroške44 (br. 12.) i „Križ študija" (lir. 00.) u crtežu i boji odaju upravo majstora. Najljepše su mu radnje *Prvi snijeg44 študija (br. 22.) „Samotno drevo44 študija (br. 8.) i „Jesenu študija (br. 102.) Radnje mu odaju suptilnu dušu, ter obečavaju mnogo, ako nastavi smjcrom usa-vršivanja moderne tehnike.
Akvareli A. Santelove su usavršeni u tehnici. Uljene slike su solidni radovi stare škole sa ukusnim sujctima.
Prolazečl sve prostorlje zaustavio sam se kod autoportrnita
I	. Janovsky (br. 00.) koji sječa na kombrarultovu školu, jer i/ tame blistajuče lice sa sjajnim izrazom očiju na prvi pogled tako reči frapira. Radnja je odlična i odaje vilo rutiranu tehniku i lini ukus. I „Narančeu (br. 70.) jesu remek-djelo svoje vrsti, a „Auto-portrait44 (br. 40.) (mezzotinja) je izvrstno uspjela, simpatična radnja. Isto tako su uspjeli i bakrorezi „Slovenkatt, „Dalmatinacu i „Se-oska hiša44, koji su vrlo jeftini u cijeni, te bi si ih mnogi od vns lahko mogao nabaviti, da nam naše narodne stvari rese domove, umjesto kojekakvih tudjinskih neukusnosti.
*Stekla“ od J. Tscharre-ja (br. 117.) velika je i uspjela radnja, ali predmet sam - koji je teško tako dobro prikazati u akva-
relnoj telmici ncoslavlja dugotrajuoga dojmn. /ato su upravo majstorski crteži istoga umjelnika i bolji su od bojadisanili njegovih slika.
Akvareli K. Baumgartncr-a puni su umjetničke verve pa su to solidne, dobro po naravi študirane raduje. Od erteža figuralne struke dominira ostalim sa izrazom mistične svetosti „Ecce homou (br. 34.) od J. K. Janovskog. Ciklus „Passion“ od J. Petelna je mnogo bolji od ciklusa „ Ljubezen". „Judita“ (br. 108.) je dobra u liniji i pozi, ali „Magdalena11 odbija karikiranim glasom i ab-surdnom pozom čitave figure.
Od modernih je karakteristična Rita Passini. Njezina „Profil-Stndijaw (br. 17) je dobro črtana u konturama, a „pejsažu (br. 5) odaje u boji i u širokom potezu kista več ustaljenu tnaniru. »Tihožitje** (br. 1) i „Cvetje“ (br. 6) oil Klein-Bros nedotjerani su nulovi, zato je lesorez »Usnjarska ulica11 (br. 131) dobar.
Akvareli S. Vokač a (br. 125 i br. 138) vrijedni su pažnje. «Pokrajinau Od Mladičeve i druge njezine radnje obečavaju mnogo za budučnost, ako ustrajnim i marljivim radom dotjera svoju tehniku. „Jutro po burji“ (br. 74) je obsegom največa slika izložbe. Umjetniku Janovskom uspjelo je prikazati more u praskozorju nakon burne noči. Slika ima dobru perspektivu i koloristički od-Rovara naravi kao svoje vrsti vrlo uspjelo djelo, koje odaje zre-loga majstora. Jgra valovu (br. 65) u večernjeni štimungu je pravo razburjeno more. „Otok Biševott (br. 68) je pjesma žarkog, •jetnog dana, pa daje gledaocu osjetiti dojam podmukle tišine mora sa mirnom i glatkom pučinom, koju je njemački pjesnik Goethe u svojoj pjesmi „Meeresstille“ znao majstorski rastumačiti. »Ishod mjeseca“ (br. 71) u izradbi malo zaostaje za drugima, ali
11	ejelini rasprSeniin srebrnim svjetlom mjeseca dobro djeluje. Sve manire Janovskog prikazuju kao dobrog poznavalca mora, koje 0,i znade u svim fazama svjetla i gibanju valovlja istinito i vjerno Prikazati.
Nestor štajerskih slikara Pistor podao je mnogo dobrih pordita i slika stare Skolo. Portret (br. 149) je najbolj!, zatim umjet-nikova djeca (br. 112) i *Moja malatt (br.113) sa pozom i izrazom ‘■ta vrlo uspjele radnje. ^OtroSki portrait1* (br. ()8), „Noč“ (103), "'ntcrleuru (155) harmoničnim bojama i pomnom radnjom oda-vaju solidnoga, vrlopa i gotovoga majstora. Kakova razlika s,i posestnikom s &lajerskeu (br. 70)! Mnogo nezrelih a koji put potpuno nesposobnih adepta umjetnosti sakrilo se pod baijakom Joderne struje i pod kritikom sesesije zavaravaju sami sebe i .ri|ge. Slikarica V. Simonič Blumcnau pokazuje mnogo talenta, ali trebati, da udari drugim pulem da postigne svoj umjetnički cilj. . Karikature U. Hamb6k-a i njegove slike Jz moga dnevnika* vrlo uspjelih pejsaža en miniatur, koji su vrlo uspjeli, trebalo ' drugom prillkom potankije ocijeniti.
V. RoHmanit imade portreta, krajolika i erteža, vi5o ili manje sPjelih radnja, od knjili je najbolj! „lntcrieur“ (br. 14) a vrlo sim-
patičan akvarel (br. 166) „Božji dar", koji po načinu njemačkih slikara veoma realistički i nježno prikazuje majku sa djetetom.
Ciklus „Monastir Ostrog (br. 5b) je naslikana pjesma o tillom životu kaludjera u miru samostana. Samostan je sagradjen špiljama strme stijene nad morem u Crnoj gori. Slikar-umjetnik Janovsky predočuje nam u skupu od 11 slika detailistički vjerno, a sve te slike imadu svoj osobiti koloristički čar i pokazuju si-gurnu ruku ertača-majstora. Uopče se taj umjetnik kao i njegova gospodja supruga odlikuje mnogim umjetničkim vrlinama; kod njih nema niti šablonskog akademizma, niti onog čudnovatog i pretjeranog hipermodernizma, pa se njihovi radovi odlikuju sigurnošču majstora, koji su postigli svoj cilj ozbiljnim radom imajuči pred očima stare majstore i narav!
Imao bih dužnost spomenuti još mnogo toga a napose ki-para Napotnjka, koji je sa svojim lesorezima ukrasio izložbu i druge, koji su pokazali mnogo dobre volje i talenta a svrŠavam s vručom željoin, da ovoj izložbi brzo sledi druga i mnogobroj-nija |)0 številu i još bogatija umotvorima._______________________ ’_____________
Druga redna sezona ..Slov. narod, gledališča v Mariboru1*.
Nadaljevanje dosedanjih predstav:
HO. Dne u.decemb. 1 <>20: A. Strindberg: „Vampir" (II. del) Oostov. v Ptuju. mi.	„	12.	„	„	:	Pop.: Shakespeare: „Sen kresne noči". Izv. abon.
82.	„	IX	„	„	:	Zvečer: „Mam'zelle Nitonchc". Izven abon.
M8.	„	11.	„	.,	:	V. Parma: »Caričine Amaconke". Ab. B-t2.
m4.	„	Ui.	„	„	:	„ Pohujšanje v dolini Šentflorjanski". Ab. C-10.
, Hfi,	„	1«.	„	„	:	„Ko80vo“ in Koncert. Svečana predsta. Izv. abon.
Hfi.	„	18.	„	„	:	II. Ibsen: „t1cda (Jabler". Ab. B-13.
m7.	„	l!».	„	„	:	Pop.: „Morala gospe Dulska". Izven abon.
8H.	„	m.	„	„	:	Zvečer: Dr. I. Lan: „Nof na Hmeljniku". Ab. A-12.
8!i.	„	21.	„	„	:	V. Parma : „Caričine Amaconke". • Ab. C-11.
ih>.	„	2^.	„	„	:	Dr. I. Lah: „Noč na Hmeljniku“. y Ab. C-12.
•il.	„	211.	„	„	:	F. Molnar: „Vrag". l/ven nbon.
02.	„	2’i.	„	n	:	Pop.: »Županova Mieika“ in „Pot v Betlehem". 11-15.
5i8.	„	26.	„	„	:	Zvečer: ,,1'les v operi". Izven abon.
04.	„	20.	„	„	:	Pop.: „Žunanova Midka" in »Pot v Betlehem". A-H.
ori.	„	211.	„	„	:	Zvečer: „Mam'zelle Nitoucne". Izven abon.
'.ut.	„	2M.	„	„	:	F. Molnar: „Vrag“. Ab. A-14.
07.	„	20.	„	,,	:	V. Parma: „Carlcine Amaconke". Izven abon.
08.	„	3i).	„	„	:	II. Ibsen: »rleda Oabler". Ab. A-15.
mMRAK“	7*
Drama v treh dejanjih. Spisal Petai Petrovič. Poslovenil Milan Skrbinick. Uežiser: Milan Skrbinick.
Osebe:
lliia Vujin.......................................................R.	Mikulič
Ickica, njegova hčerka iz prvega	zakona.......................E.	Kraljeva
larta Vujin, prej poročena Stanič, njegova druga Jena . . . S liragullnu\IM*
Vasilij Stanič, njen sin iz prvega	zakona.......................F.	Orom
Nada Stanič, njegova fena.........................................M.	Voukova
Vojak ............................................................ L	Oabrlč j
Vest uredništva: Od strokovujaka-sllkarja obljubljenega poročila o umetniški razstavi le doslej nismo dobili; ker pa /a to nikakor ne smemo dalj*1 odlagati, smo primorani povzeti poročilo po „Taborn".
luka tlakama a*. ( lil la v Mailboru