A A arheologija na avtocestah Slovenije SK 08 Šentjakob-Blagovica Šentpavel pri Domžalah Matjaž Novšak Šentpavel pri Domžalah Ana Plestenjak, Jožica Hrustel, Iris Bekljanov Zidanšek, Zdravka Hincak, Metka Culiberg, Tomaž Verbič, Alenka Miškec Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 26 Šentpavel pri Domžalah Uredniški odboi Avtoi Sodelavci Recenzent Bojan Djurič, glavni in odgovorni urednik Matjaž Novšak Ana Plestenjak dr. Jana Horvat Vanja Celin, tehnična urednica Arhej, d.o.o. Arhej, d.o.o. Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni Robert Žvokelj, likovni urednik Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica center SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Boris Vičič, član arhejdoo@siol.net ana@plestenjak.si Biserka Ribnikar, članica Lektor Jožica Hrustel Martina Rotar Izdajatelj Jožica Hrustel, s.p. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Kersnikova 1, SI-3320 Velenje Tehnična priprava publikacije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana jozica.hrustel@gmail.com Vanja Celin, Nives Spudič, Rok Kovačič Zanj Iris Bekljanov Zidanšek Računalniška obdelava in priprava slik Jelka Pirkovič, generalna direktorica Arhej, d.o.o. Ana Plestenjak, Mate Božinovič, Samo Hvalec, Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Dejan Češarek, Luka Šorli iris.bekljanov@gmail.com Fotografije - terenski posnetki Zdravka Hincak Arhiv najdišča, Rafko Urankar, Jure Krajšek, Odsjek za arh eologiju, Srečko Firšt Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Ivana Lučka 3, HR-10000 Zagreb Načrt najdišča zdhincak@inet.hr Sašo Poglajen Metka Culiberg Geodetske izmere Biološki inštitut Jovana Hadžija, Arhej, d.o.o. Znanstvenoraziskovalni center SAZU Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana Risbe predmetov culiberg@zrc-sazu.si Simona Tomažič, Katarina Vladimirov, Larisa Skalerič Tomaž Verbič Arhej, d.o.o. Fotografije predmetov Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica David Badovinac tomazver@gmail.com Konservacija predmetov Alenka Miškec Saška Colnarič Narodni muzej Slovenije Prešernova 26, SI-1000 Ljubljana Tisk alenka.miskec@nms.si DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, april 2012 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Šentpavel pri Domžalah) NOVŠAK, Matjaž Šentpavel pri Domžalah / Matjaž Novšak ; [sodelavci] Ana Plestenjak ... [et al.] ; [fotografije arhiv najdišča ... [et al.] ; načrt najdišča Sašo Poglajen ; risbe predmetov Simona Tomažič, Katarina Vladimirov, Larisa Skalerič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2012. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 26) Dostopno tudi na: http://www.zvkds.si/sl/kulturna dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6420-85-3 ISBN 978-961-6420-86-0 (pdf) 260780032 Kazalo Uvod 5 Geomorfološki in geološki oris območja Tomaž Verbič, Ana Plestenjak 6 Arheološka podoba prostora 8 Metodologija in potek del 11 Izsledki 19 Gradivo 24 Kovinski in stekleni predmeti Jožica Hrustel 24 Lončenina Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek 25 Opis struktur 28 Grobovi 28 Jarki 31 Stojke 32 Katalog najdb 39 Analize 66 Analiza novcev Alenka Miškec 66 Antrakotomske in karpološke analize Metka Culiberg 67 Analiza žganih kostnih in zobnih ostankov Zdravka Hincak 67 Literatura 69 Sklep 27 Uvod Pri arheološkem nadzoru zemeljskih del na avtocestnem odseku Blagovica-Šentjakob, pododsek Krtina-Šentjakob (med avtocestnimi profili 498 in 502) je Draško Josipovič odkril več rim-skodobnih najdb. Posledično je bila na parcelah št. 529/327 k.o. Študa (469576,099; 107878,299; 285,429) na 2000 m2 zamejena lokacija z delno ohranjenimi arheološkimi plastmi. Po sklenitvi pogodbe (167/2001) med naročnikom (DARS, d.d.) in izvajalcem (ZVNKD Kranj) je arheološke raziskave za izvajalca opravilo podjetje Arhej, d.o.o. Dela so se izvedla med 8. marcem in 10. majem leta 2001 (Sagadin et al. 2001). Pri raziskavah so sodelovali Nikša Vujnovič, Gojko Tica, Bojana Rozman, Simona Tomažič, Sašo Poglajen, Srečko Firšt, Jure Krajšek, Rafko Urankar, Ana Plestenjak, ekipa delavcev ter podjetje A&K, d.n.o. Obdelava in analiza gradiva je bila končana po sklenitvi poizkopavalnih pogodb v decembru 2008 in januarju naslednjega leta. Gradivo sta konservi-rala in restavrirala Saška Colnarič in Davorin Prah. Analize lesa je opravil Martin Zupančič, numizmatične opredelitve Alenka Mi-škec, radiokarbonski analizi dveh vzorcev oglja pa so izvedli v laboratoriju Christian-Albrechts univerze v Kielu. Ostali sodelujoči predstavljajo svoje prispevke v nadaljevanju. Vse faze raziskav je usklajevala Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). Strokovni nadzor je izvajal konservator ZVNKD Kranj Milan Sagadin, nadzor naročnika pa Milovan Tija-nič (DDC). Arhiv najdišča je od izkopavanj dalje hranil izvajalec raziskav. Z zaključkom obdelave je bil arhiv inventariziran in prešel na mesto končne hrambe v pristojni muzej, Medobčinski muzej Kamnik. Geomorfološki in geološki Tomaž Verbič, Ana Plestenjak oris območja 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. Najdišče Šentpavel 20011 leži na aluvialni ravnini, ki jo sestavlja peščeni prod Kamniške Bistrice (sl. 2). Vanj so vrezana številna erozijska korita, zapolnjena z muljasto glinenimi zasipi. Slednja se pojavljajo tudi zahodno od najdišča, proti cerkvi sv. Pavla in južneje (pozicija najdišča glede na vodotoke in še vidne depresije; sl. 3-5). Potek korit je z geomorfološkega vidika nenavaden, saj je padec terena (proti jugu) ocenjen na 4 m/1 km ali manj, kar 1 Na ožjem območju Šentpavla so se izkopavanja zaradi različnih gradbenih posegov izvajala v letih 1997, 1998, 1999, 2001 in 2004. Dela sta naročala dva naročnika (Občina Domžale in DARS d.d.), izvajali pa so jih trije različni izvajalci (ZVKDS, Magelan, d.n.o., in Arhej, d.o.o.). Ker ni možna identifikacija posameznih lokacij z ledinskimi imeni ali karakteristično izpovednostjo arheološkega gradiva, bodo lokacije zaradi razumljivejše razlage v obravnavi opremljene z letnico raziskav. 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 3 Položaj najdišča na trasi AC odseka Blagovica-Šentjakob, M 1:10 000; 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. podlaga TTN5 list E242700 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. pa za nastanek erozijskih vodnih korit po naravni poti ni dovolj velik gradient. Če upoštevamo še litološko sestavo podlage, je njihov položaj še bolj zanimiv. Pričakovali bi, da meteorna voda pronica skozi tla in kot podtalnica odteka skozi prodnati zasip Kamniške Bistrice. Če so korita naravnega nastanka, je morala biti podtalnica v času njihovega nastanka bistveno višja kakor danes, skorajda na nivoju terena. Glede na razporeditev korit pa obstaja tudi manjša možnost, da so primarno antropogenega nastanka in so jih naknadno preoblikovali naravni procesi. Zanesljivo je, da je bilo eno od korit, ki je z vzhodne strani potekalo ob najdišču, pretočno že v rimskem obdobju. Dno korita je bilo zapolnjeno s temno sivim peščenim muljem, v katerem so bili najdeni odlomki lončenine in gradbenega materiala, ohranili pa so se tudi rastlinski ostanki žit, plev in močvirnic. Med ostanki lesa je bilo največ jelše, hrasta, bukve in rdečega drena. 5 Trasa AC Blagovica-Šentjakob in območje najdišča na Franciscejskem katastru; M 1:10 000; AS 3000/L47, L047a02; 3000/L280, L280a01; 3000/L253, L253a01; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. / i\W Sfj'//l>jfh V Arheološka podoba prostora 6 Karta prazgodovinskih najdišč (po Železnikar 1999, karte 2-5, 24, 31, 33, 38); M 1:100 000; podlaga - vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. B mlajša kamena in bakrena doba H mlajša železna doba Q naselbina depo bronasta doba H latenska/zgodnja rimska doba Q posamična najdba bronasta/železna doba H večperiodno najdišče starejša železna doba ^ grobišče Q podatki od 1999 dalje neraziskano Južni del kamniškobistriške ravnine je šele pred dobrim desetletjem razgalil nedrja svoje bogate arheološke preteklosti. Vzporedno z odkritji prazgodovinskih naselij na avtocestni trasi Drago-melj, Krtina, Podrečje in Podgorica (Turk 2003, 126; Snoj 2003, 167; Novšak 2003, 216; Horvat 2003, 219) se je leta 1997 izvedelo tudi za prve najdbe iz Šentpavla. Dotlej znanim najdiščem v srednjem delu porečja Pšate (Mengeš, Komenda, Žeje pri Komendi...)2 se je pridružila nova skupina najdišč ob izlivu Pšate v Kamniško Bistrico. Ko so se v naslednjih letih raziskale še lokacije Suhadole, Gobavica nad Mengšem, Onger nad Trzinom in Šmartno pri Vodicah, je bila sklenjena veriga naselij ob Pšati vse od njenega izvira do izliva. Velik naravni potencial je v rodovitnih poljih, stalnem vodnem viru, ki nima takšne rušilne moči kot npr. Kamniška Bi- 2 Topografija najdišč je povzeta po Železnikar (1999, karte 2-6, 24, 31,33, 38,47) in dopolnjena z novimi odkritji; zadnje Železnikar 2009. O informacijah z novih izkopavanj, Šmartno 2006, mi je izčrpno poročal Draško Josipovič. strica, in verjetno še v kakšnih naravnih bogastvih, ki so jih cenili že v prazgodovini (sl. 6). Kontinuiteti poselitve nekaterih lokacij sledimo od neolitika (npr. Dragomelj). Bronastodobna in starejšeželeznodobna naselja so postavljena tako na obronkih, s katerih se je nadzorovalo ravnico (npr. Onger nad Trzinom in Gobavica), kot neposredno ob reki (Šmartno, Dragomelj, Podgorica, Mengeš). Nekaj redkejše so najdbe iz mlajše železne dobe. Z okupacijo Rimljanov se ponovno poveča gostota poselitve (sl. 7). Območje je sodilo v ager Emone in je bilo z mestom povezano z mrežo cest. Glavna cesta je preko Rodice vodila do Lukovice (Ad Publicanos) in naprej proti Trojanam. V Rodici se je odcepil cestni krak, ki pelje mimo Šentpavla proti Šentjakobu (Sagadin 1999, karta 6, 47). Potek viae publicae skozi Šentpavel še ni bil neposredno ugotovljen. Glede na obseg odkrite antične arhitekture, nekropole in najdene lokalne ceste pa lahko sklepamo, da se je to naselje razvijalo ob dobri cestni povezavi. 7 Karta rimskodobnih najdišč (po Železnikar 1999, karta 6, 47); M 1:100 000; podlaga - vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. domnevni poteki rimskih cest I I naselbina ^ vila rustika I rimska doba neraziskano javna pot lokalna pot O posamična najdba i^l cestna postaja ^ grobišče rimski most Q podatki od 1999 dalje OHiiM t U* SM ARCASIN Vife-- / h riniij Vat i , . ■ ■ . _l Wm i . RADOMLJE i " 'M [Ž t j "kOLltEUO jNft^W 5»|\. c4 '.■■■■ 'j,. , Vlft r ■• —fi-utft'im umi rm W^W^Mm -JMsm j \ DIH ; UAitmkA . , ■ - v. m / '. ' • ON ■ " 9rMj»#.L.>|( j , ZastfftWrrA ■ • " A..-, 1 X / 1 IV*-*-,/' i \ / -NI/ i /r ' / V L / i - K n r *__J_^ - 2irhtt L h M. ■ ^ ( ; -. S \ W KiMNIC Prvi arheološki informaciji iz leta 1997 so sledile zaščitne raziskave v letih 1997, 1998, 1999, 2001 in 2004 (sl. 8). Izkazalo se je, da cerkev sv. Pavla s pripadajočim pokopališčem in okoliške hiše stojijo na rimskodobnih ruševinah. Leta 1999 smo vzhodno od cerkve, pod površino 56 m2, našli dobro ohranjene ostanke stavbe z mozaikom in hipokavstom. Objekt z dvema gradbenima fazama, iz 2. in začetka 4. st., je bil postavljen ob paleostrugo, ki s severovzhodne strani predstavlja rob urbanizacije v tem delu (Jerončič/Novšak 2006, 204). Strugi smo sledili tudi na območju, raziskanem v letu 1998, kjer je prav tako zamejevala pozidavo. Izkopavanja ozkega kanala ob gradnji plinovoda v letu 2004 pa so poleg nadaljevanja arhitekture proti jugu dala nekaj struktur tudi severno od omenjene struge, na oddaljenosti skoraj 100 m. V zasutju struge se je nahajal še oltar, posvečen vodnim božanstvom (Jerončič 2005, 43-45). Območje je danes zavarovano kot villa rustica (EŠD 10649). Metodologija in potek del V avgustu leta 2000 se je ob nadzoru gradbenih del našlo nekaj rimskodobnih najdb. V okviru arheološkega nadzora so bili izkopani trije prečni testni jarki (sl. 9 - sonde 1-3) za definiranje arheološkega potenciala in obsega najdišča. Izkopavanja so se pri- čela spomladi 2001. Vrhnji sloj ruše in tudi del premešane plasti pod njo smo odstranili strojno, z vmesnim strganjem in površinskim pregledom v mreži. I Sektorska razdelitev najdišča in lokacija sond s preseki; M 1:500. raziskano območje presek sonda S7 sonda 7 S15 S3 S14 S12 S6 S10 S2 286.5 S9 S7 S1 Arheologija na avtocestah Slovenije Šentpavel pii Domžalah S4 11 S5 9 9 8 6 C A 10 Presek sonde 1 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 6 - geološka plast, sivorjav prod SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod hod; M I 11 Presek sonde 2 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 6 - geološka plast, sivorjav peščen prod SE 11 - grob 1 SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod I SE 8 - siva glina SE 7 - temnorjava peščeno muljnata plast les keramika A8 Spodnji del premešane plasti in kulturno plast smo izkopali ročno. Vrh prodnate geološke osnove smo postrgali in običajno nekaj centimetrov pod njenim površjem izsledili obrise vkopanih struktur. Po odstranitvi depozitov v vkopih smo s štirinajstimi sondami preverili geološko osnovo (sl. 9). Koordinatni sistem raziskovalne površine, vpet v absoluten geografski sistem, smo razdelili v mrežo kvadrantov 5 * 5 m. Kvadranti so predstavljali zbiralne enote za distribucijo najdb. Najdbe, ki so bile že med izkopavanji prepoznane kot opredeljive, in strukture so opremljene z merskimi podatki. Med izkopavanji se je gradnja avtoceste v neposrednji bližini že približevala zaključni fazi, zato je bilo treba pospešiti raziskave v vzhodnem desetmetrskem pasu znotraj avtocestnega telesa. Še preden smo ta del zaključili, je bila na utrjeni cestni ustroj okoli najdišča že položena prva plast asfalta. Naročniku smo območje kvadrantov A in B predali 5. 4. 2001, v nadaljevanju pa dokončali še raziskave na ostali površini. V dokumentaciji ni izrisa sonde 3, izkopane med arheološkim nadzorom. 12 Presek sonde 4 v smeri severozahod-jugovzhod; M 1:50. SE 8 - geološka plast, siva glina SE 8a - geološka plast, siva glina SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod od-ju t 13 Presek sonde 5 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod I SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod z = 285,05 5 14 Presek sonde 6 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 21 - geološka plast, sivorjav peščen prod kamni z = 284,79 15 Presek sonde 7 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 20 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 22 - tlak rimske ceste SE 23 - jarek C3 22 -/- 2 z = 285,32 5 2 5 20 16 Presek sonde 8 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 20 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 23 - jarek E3 D3 C3 2 17 Presek sonde 9 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 20 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod I 2 20 5 z = 285,44 18 Presek sonde 10 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod zhod; I z = 285,56 19 Presek sonde 11 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod glina zhod; I E13 D13 D13 z = 285,85 20 Presek sonde 12 v smeri jug-sever; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod SE 21 - geološka plast, sivorjav peščen prod SE 24 - geološka plast, prod E10 z = 285,61 2 5 21 24 21 Presek sonde 13 v smeri jug-sever; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod r; M 1: It E7 E8 2 5 22 Presek sonde 14 v smeri jug-sever; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE 4 - geološka plast, rjav peščen nanos SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod r; M 1: t 23 Presek sonde 15 v smeri jug-sever; M 1:50. SE 2 - geološka plast, rumenkastorjav peščen prod « SE 6b - geološka plast, sivorjav peščen prod SE 21b - geološka plast, melj SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod glina E14 E15 21b 5 ---- 5 5 Izsledki 24 Digitalni model paleoreliefa; M 1:500. 285,527-285,695 284,690-284,857 285,360-285,527 284,522-284,690 285,192-285,360 284,355-284,522 1 285,025-285,192 ■ voda 1 284,857-285,025 UUU paleostruga Arheološko najdišče se razteza na dvignjenem prodnatem hrbtu (sl. 24; višina nad 285 m n. m.), ki ga oklepajo nekdanja vodna korita (nivo pod 285 m n. m). Opredeljive arheološke strukture izvirajo iz rimskega obdobja, obstajajo pa tudi sledovi še starejše človeške prisotnosti na tej lokaciji (sl. 25). Obravnavo po sklopih je zaradi lažjega razumevanja smiselno pričeti z odkritji, vezanimi na paleoreliefno dinamiko. Vsi kasneje predstavljeni posegi so bili ugotovljeni šele na nivoju prodnate podlage (grobovi, stojke, cesta z jarkoma in paleoko-rita). Muljaste naplavine so se v vzdolžne kotanjaste poglobitve odložile v rimskem ali porimskem času, kar potrjujejo posamične najdbe, odkrite na dnu korit (sl. 24). V kasnejšem obdobju se je teren z vodnimi nanosi postopoma še izravnaval. Z najvišjih delov prodnatega »otoka« se je material, ki je vseboval fragmentiran rimski inventar, transportiral v niže ležeče predele in prekril muljaste naplavine. Debelina tega sloja z vključki proda (SE 2) sega do 0,3 m. Naknadno je bil celoten teren prekrit z 0,15-0,25 m debelo naplavinsko peščeno-mivkasto usedlino (SE 1a). V zadnji, recentni fazi se je na površju najdišča tvorila tanjša, do 0,15 m debela plast ruše (SE 1), s katero je bilo površje terena izravnano, sledovi paleoreliefnih odklonov pa so bili skoraj povsem zabrisani. Iz natančnega gledanja reliefa v okolici (sl. 24) pa se lahko razbere, da so med našim najdiščem in vasjo Šentpavel še opazne blage depresije, ki se proti jugu združijo v mrtvico v trikotniku med Mlinščico in Gobovškom. Prav v bližini najdišča pride do pravokotnega križanja depresij. V izkopanem območju pa relief geološke osnove (sl. 24) kaže na nadaljevanje tovrstnih križanj v preteklosti proti vzhodu s še bolj izrazitimi reliefnimi odkloni. Ti so se s sedimentacijo zabrisali šele v porimskem času. Eno takšnih korit je prepoznano v sondah 6 in 12 - kv. E/12, D/11. Ostanki oglja iz sedimenta (SE 21), ki so zapolnjevali korito na zahodnem robu izkopišča, so datirani v 3.-4. st.3 Zgoraj opisani paleorelief je gotovo pogojeval izrabo tega prostora. Tako so za poti, bivalne objekte ali nekropolo prišle v upo-štev le rahlo napete površine na prodnati osnovi. Ena takšnih, ob vzhodnem robu, v kv. B/7,8, je krajši čas rabila za grobišče. Našli smo štiri deloma ohranjene pokope, vkopane v prodnato osnovo (sl. 24). Gre za enostavne žgane grobove s pravokotnim ali ovalnim vko-pom (sl. 26). Pokojnike so neznano kje sežgali in pri tem uporabili pretežno bukova drva. Sežgane ostanke pokojnika so razsuli po jami (grob 1) ali pa so jih shranili v žari (grob 2, morda tudi 3 in 4). Med pridatki je prevladovalo namizno in pivsko posodje (sl. 27-29). Na staroselsko tradicijo nakazuje običaj prilaganja nožev (G4, G13 - iz grobov, G50 - iz plasti). Med ostanki darovane hrane 3 KIA 22960 Vz. 5, SE 021, E12: BP 1720 + 27; cal AD 263, 275, 338; 1 Z cal AD: 259-282 (21,2 %), 289-299 (6,8 %), 321-358 (29,4 %), 368-381 (10,9 %), 2 Z cal AD: 250-399 (95,4 %). 25 Kompozitni načrt najdišča; M 1:300. H raziskano območje prazgodovina rimska doba H rimska cesta 19 stratigrafska enota Arheologija na avtocestah Slovenije Šentpavel C B A so se našle kosti okončin in glave mlade svinje, v grobu 2 pa (še) zob manjšega prežvekovalca. Tegula v bližini pokopov predstavlja edini element, ki bi ga lahko razlagali kot del grobne arhitekture (sl. 26, kv. C7, in sl. 30). Grob 3 je imel sicer dobro viden vkop in zanimive pridatke (sl. 26), vendar je bil povsem brez antropoloških ostankov. Grob 4 so prekopali ob izkopu za grob 2 na skoraj istem mestu. Ob grobni jami 2 je bila neobičajna koncentracija najdb, ki smo jih kot sklop 2a pripisali naknadno odkritemu grobu 4. Prepoznavanje grobnih jam je bilo težavno, ker so bile jame zvrha zapolnjene z materialom, ki so ga pred tem izkopali. In ker je šlo za prodnata zasutja vse do površja, se je z vodnim izpiranjem postopoma zabrisala razlika med osnovo in polnilom. Področje zahodno od najdenih grobov smo po končanih izkopavanjih prekopali s strojem in v ta del se grobišče ni širilo. Če se je nadaljevalo proti vzhodu, je povsem možno, da je bilo uničeno ob gradnji avtoceste ali še pred tem. K takšnemu razmišljanju napeljujejo najdbe v 28 Pridatki iz groba 2. 30 Tegula na hodni površini v bližini grobov. 29 Pridatki iz groba 3. 32 Tloris stojk v kv. B-D/14-16; M 1:200. 31 Preglednica grobnih kontekstov. grob datacija tloris globina vkopa človeške kosti za ša n l a jl jle te ož bi la l ts j ts jl o >>>>uoTÄC£=^ eo ov jiče gao on vi aj E-o 01 až razsute živalski ostanki 1 sredina 1. st. pravokoten 0,75 m 18 g 11111 30-40 let 1 10 bukev, 1 hrast sezgana svinjska golen 2 konec 1. st. kvadraten 0,40 m 208 g moški (?) 25-30 let 18 g 11 2 1 11 1 3 249 bukev, 7 hrast sezgane kosti noge svinje, zob manjšega prežvekovalca 3 konec 1. st. pravokoten 0,28 m brez ostankov kosti 1 11 1 1 sezgane kosti noge, lobanje svinje 4/ sklop 2a starejše kot grob 2 (1. st.) ovalen 0,35 m 11 g 1 1 3 12 bukev, 12 hrast v zari premešani plasti (npr. železen nož in britvica - G50 in G91, novci, odlomki železnih predmetov ipd.) in podatki o distribuciji lonče-nine v plasteh zunaj grobov. V tem se kaže velika prevlada namiznega posodja, kar je prej značilnost grobišč kakor bivališč (sl. 37, 38, 41; upoštevane so najdbe zunaj grobov). Ob severnem robu izkopnega polja (kv. B-D/14-16) je bilo odkritih več stojk krožne oblike - vkopov za vertikalne tramove (sl. 32, 33). Smiselno jih lahko povežemo v tloris pravokotne stavbe, velike 7 x 6 m. Nekatere so bile za večjo oporo tramu obložene z večjimi prodniki. V polnilih stojk so bili preskromni organski ostanki za radio-karbonsko datiranje ali antrakotomsko opredelitev. Edini datacij-ski element v tem kontekstu je fragment ostenja prazgodovinske posode iz polnila SE 19j, v še dveh stojkah pa sta se našla kronološko neopredeljiva železna predmeta iz SE 19c in 19j (G77, G78). V zahodnem delu izkopa (kv. C-E/2-7) je v smeri jugozahod-se-verovzhod potekal cestni tlak (SE 22). Kot hodni nivo je bila uporabljena matična prodnata podlaga, ki je bila vzdolžno z obeh strani obkopana z jarkoma za odvodnjavanje (SE 20 in 23 - široka več kot 1 m, globoka 0,25 m). Glede na širino cestnega tlaka (2,10-2,20 m) sodimo, da gre za lokalno cestno povezavo. Najdbe, odvržene v obcestnih jarkih (npr. križna fibula - G31, omega fibula - G32, izrabljen novec4), datirajo uporabo cestišča v začetek 4. st. (sl. 34-36). 4 Konstantin I Cen 330-335; inv. št. MMK 5840. Naknadno je bila v obcestni jarek z zahodne strani ceste vkopana večja jama krožne oblike, ki je bila na dnu zametana z lesenimi bruni. V vrhnjem delu polnila se je našel dobro ohranjen novec5, ki datira obcestni poseg in s tem morda tudi konec uporabe cestišča v drugo polovico 4. stol. 5 Valens AE 3 364-378; inv. št. MMK 5839. 35 Pogled na cesto s severozahoda. 34 Presek rimske ceste. Gradivo Kovinski in stekleni predmeti Jožica Hrustel Kovinski predmeti predstavljajo med inventarjem najdišča Šentpavel razmeroma velik delež. Najdenih je bilo skupaj 44 kovinskih predmetov, 34 železnih in 10 bronastih. 16 kovinskih najdb je ležalo v grobnih kontekstih, in sicer 10 železnih predmetov, 4 bronasti predmeti - vse fibule in en bronast novec. V tekstu so obravnavane le najdbe, ki so časovno in tipološko opredeljive in je k temu potreben komentar. Najzgodnejša fibula (G26) je bila najdena med grobovoma 2 in 4, najverjetneje pa je pripadala grobu 4. Uvrščamo jih med t. i. no-riško-panonske dvogumbaste fibule, tip A 236f (Garbsch 1965, 36-37; 1985, 570). Postavljene so v čas 2. pol. 1. st. (Garbsch 1985, 565, sl. 5), v Augstu6 s pomočjo keramičnih pridatkov v kontekstu v čas od vlade cesarja Klavdija do Vespazijana (Riha 1979, 72, t. 248: 251; 1994, 69, t. 7: 1992, 1993). Z najdišč na območju današnje Slovenije sta primerljivi fibuli iz grobišča Volarje pri Žirijah na Krasu, in sicer iz grobov 1 in 4 (Bavdek 2005, 242, t. 1: 1; t. 2: 2). Ta dva grobova pripadata glavnini grobov, datiranih v 2. četrtino oz. sredino 1. stoletja (Bavdek 2005, 242, 246). Fibula, ki je bila prav tako najdena v grobu 4 (G25), pripada skupini najbolj razširjenih enogumbastih fibul na vzhodnoalpskem področju, močno profiliranim fibulam tipa Almgren 68. Gre za posebno skupino teh fibul, za katero je značilen rombičen presek loka, ki preide v glavo, gumb je profiliran le na zgornji strani loka, noga pa je v obliki paralelograma (Koščevič 1980, 22, t. XV: 106-107; t. XVI: 108-115). Analogije teh fibul je mogoče najti na območju Slovenije, Bosne, Slovaške, Romunije in južne Rusije (analogije citira Koščevič 1980, 22), pojavljajo pa se v 2. st. (Koščevič 1980, 22). Ta posebna skupina je ena od najbolj poznih variant tipa močno profiliranih fibul in je zelo verjetno imel svoj proizvodni center v Sisku (Koščevič 1980, 22). V enem izmed obcestnih jarkov je bila najdena zelo dobro ohranjena omega fibula (G32) s kvadratnim presekom, opredeljena tudi kot tip Ettlinger 51 (Ettlinger 1973, 131, t. 15: 12, t. 29: 3) oz. Riha 8.1.1. Razširjene so po celotnem rimskem imperiju, časovno pa niso natančneje opredeljene kot od avgustejskega obdobja do 4. st. Dva povsem primerljiva kosa sta datirana v čas od antoni-nov do 3. st. oz. od klavdijsko-neronskega obdobja do 3. st. (Riha 1979, T 69/1811 in T 69/1774). Čebulasta fibula z vrezanim okrasom parov koncentričnih krogov na nogi (G31), najdena prav tako v obcestnem jarku, pripada tipu 3B po Kellerju (Keller 1971, 37, Abb. 11: 7) oz. tipu 3/4 B po Pröttelu (Pröttel 1988, 359, Abb. 4a, 3-6). Tip je datiran v obdobje med 330 in 400 n. št., v arheoloških kontekstih pa se pojavljajo tudi kasneje (Pröttel 1988, 361). Razširjene so po celotnem rimskem imperiju in veljajo za tipičen del poznorimske moške noše. Najdragocenejša najdba je vsekakor z morskim prizorom okrašena gema z motivom morskih živali, najverjetneje iz stekla (Nestorovič 2005, 38), vložena v železen prstan iz groba 3 (G21). Prstan pripada tipu 2.1.2 po Rihi, variante tega tipa v železni izvedbi pa se pojavljajo vse od 1. do 3. st. (Riha 1990, 31). Trije noži z najdišča pripadajo nožem z rahlo upognjenim rezilom in trnastim ročajem - A1c po Dolenzu (Dolenz 1998, 259), in sicer noži iz groba 1 (G4), groba 2 (G13) ter iz plasti SE 2 (G50). Noži z upognjenim rezilom so poimenovani tudi »noriški noži« ravno zaradi oblike rezila, katerega tradicija izhaja iz časa železne dobe (Dolenz 1998, 251). V Noriku se začenjajo pojavljati v avgu-stejskem oz. tiberijskem času, slediti pa jim je mogoče vse do 4. st. n. š. in dlje (Dolenz 1998, 254). Četrti železni nož, najden zunaj arheoloških kontekstov (G91), pa je zaradi slabe ohranjenosti teže tipološko opredeljiv, saj ni mogoče z gotovostjo trditi, ali ima hrbet raven ali usločen. Izstrelek mehaničnega orožja (G36) je edini predmet, ki ga lahko z gotovostjo pripišemo vojaški opremi oz. orožju, najden pa je bil v obcestnem jarku (SE 23). Kot izstrelek mehaničnega orožja je opredeljen na podlagi kriterijev velikosti in teže, in sicer s 47,2 g in 10,7 cm ohranjene dolžine pripada skupini izstrelkov mehaničnega orožja manjših kalibrov (Horvat 2002, 157 s pripadajočo literaturo o danih kriterijih). Tovrstni izstrelki se pojavljajo že v republikanskem obdobju, a s kratko in masivno konico. Ta se na prehodu v 1. st. n. š. podaljša in taki obliki je mogoče slediti še stoletja (Radman Livaja 2004, 59; Deschler Erb 1999, 17). Najdena jagoda ogrlice iz modrega neprosojnega stekla iz groba 3 (G20) pripada obročasti obliki jagod, ki jih je Riha opredelila kot tip 3 (Riha 1990, 85, t. 28: 1209-1211). Tovrstne jagode se pojavljajo že v keltskem obdobju, izdelava pa se je nadaljevala v rimskem času. Pojavljajo se od 1. do 4. st. na območju celotnega rimskega cesarstva (Riha 1990, 85). V grobu 3 je bila najdena skoraj v celoti ohranjena steklenica (G18) s kvadratnim trupom in narebrenim ročajem. Tipološko je primerljiva s steklenicami, opredeljenimi kot 6.3.1 in s tem datirana od 2. pol. 1. st. do 2. st. (Lazar 2003, 149). 6 Tipološko opredeljene kot varianta 2.10.1. Lončenina (sl. 37, 38) Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek Med 2300 kosi lončenine izhaja 9 posod iz grobov. Preostalih 30 fragmentov lončenine v katalogu je iz ornice oz. iz zasutij vodnih korit. Sigilatni servis krožnika in skodelice iz groba 1 je proizvod padskih delavnic iz 2. četrtine 1. st. n. š. Krožnik oblike Consp. 4.6 (G1) z gladko površino je časovno zamejen v tiberijsko-klavd ijski čas. Nasledijo jih krožniki z apliciranim okrasom. (Consp. 1990, 86; Žerjal 2005, 269). V isti časovni okvir sodi cilindrična skodelica oblike Consp. 27.1 (G2) (Consp. 100, Oberosler 1995, 294). Vsi ostali kosi sigilate zunaj grobnih sklopov so se nahajali v kvadrantih B/7 in A/8, torej v neposredni bližini pokopov. Tako kakor posodi iz groba so padski proizvodi. Skodelica (G39) in trije krožniki imajo gladko površino brez apliciranega okrasa. Krožnika (G83 in G86) imata zaobljene prehode in sta lahko sočasna primerku iz groba 1. Iz odlomkov tretjega krožnika G87 smo ugotovili podoben premer kakor pri ostalih - 16 cm. Krožnik (G87) 37 Zastopanost posameznih vrst lončenine po številu odlomkov. število kosov odstotek namizno posodje 1541 68 kuhinjsko posodje 512 23 amfore 125 6 gradbeni material 74 3 neopredeljeno 6 0,004 skupaj 2258 100 pa opredeljujemo po žigu in planta pedis( )...LVI...( ).7 Verjetno predstavlja oznako delavnice SALVIVS (OCK 1776/3 ali 1776/4). Znana je predvsem po izdelavi koničnih skodel (Consp. 22-25). Žiga 1776/3 ali 1776/4 sta si zelo podobna. Verjetnejša je opredelitev 1776/4, ki je znana tudi iz Emone. Različico 1776/3 doslej poznamo le z italijanskih najdišč (Aquileia in Cupra Marittima). Obe različici lahko glede na delovanje delavnice datiramo v drugo četrtino 1. stoletja n. š. Lahko se je zadržal v uporabi tudi po sredini 1. st., vendar velja poudariti, da s Štalenskega vrha izvira 9 primerkov žiga delavnice SALVIVS, in sicer iz kompleksov V in VI, ki prenehata okoli 45 n. š. Analogije za omenjeni žig (OCK 1776/4) so na Šta-lenski gori (kompleks V; Zabehlicky Scheffenegger 1980, p. 228, fig. 4); v Emoni (Narodni muzej, inv. št. R 6282; CVArr no. 1648:e) in v Akvileji (CVArr no. 1648:c; Pais 1888 no. 1080 119). Glede na distribucijo žigov jih je največ iz Norika (Štalenski vrh - 9 primerkov) in iz X. Italske regije (v Akvileji 4 in 1 v Emoni), dva primerka pa iz Picena (Cupra Marittima) in Transpadane (Como). Pojavljajo se skoraj izključno na krožnikih. 7 Jure Krajšek je žig opredelil in navedel paralele, za kar se mu zahvaljujeva. 39 Razpršenost gradbenega materiala. Kvadranti AB C D E 1 2 1 3 16 4 2 1 5 6 7 24 12 8 9 3 10 1 8 1 11 1 12 1 13 14 1 15 2 16 38 Zastopanost posameznih vrst lončenine po teži. teža [g] odstotek namizno posodje 4577 59 i kuhinjsko posodje 1697 21 amfore 1278 16 gradbeni material 343 4 neopredeljeno 26 0,003 skupaj 7921 100 40 Razpršenost transportnega posodja. Kvadranti A B 1 3 3 3 4 1 5 10 6 1 7 2 45 5 8 9 13 1 10 11 1 12 1 13 4 1 14 17 3 15 16 C D E 2 Komplet finega namiznega posodja v grobu 1 je dopolnjevala še skodelica keramike tankih sten (G3). Luskinast okras v treh pasovih je kombiniran z metličasto zaglajenim peskastim nanosom na spodnjem delu površine. Ta kombinacija je značilna za sredino 1. st. (Plesničar Gec 1977, 16). Med najdenimi vrči prevladujejo enoročajni, kar je običajno na grobiščih (Istenič 1999, 129). Le v grobu 1 se je nahajal dvoročaj-ni vrč (G6). Zaradi širine vratu ga imamo za posodo, namenjeno shranjevanju razsutega živeža. Njegova prostornina je 9,6 l (1,1 modius). Velikost jo opredeljuje kot posodo za shranjevanje in ne za namizno rabo (Krajšek/Stergar 2008, 250). Po obliki trupa in namestitvi ročaja je podoben številnim dvoročajnim vrčem s Štalenske gore, med katerimi so najprimerljivejši oblike Dres-sel 28 (Schindler Kaudelka 1989, 40, T. 18-22, posebej T. 19: 15). Ta oblika se na Štalenski gori pojavlja od okoli l. 20 pr. n. š. do klav-dijskega obdobja (Schindler Kaudelka 1989, 41). Oblika izvira iz Mediterana. Bruknerjeva je mnenja, da gre v spodnji Panoniji za nadaljevanje latenske tradicije (Brukner 1981, 44). Po kvaliteti fakture in kroglasti obliki trupa ter širokem vratu lahko umestimo naš vrč v 1. stoletje n. š. Podobno trdi Plesničarjeva, ki ome- 41 Razpršenost namiznega posodja. Kvadranti A B C D E 1 7 4 7 2 4 5 3 3 11 6 16 4 5 9 27 66 5 15 40 68 18 6 8 59 43 7 25 317 8 11 8 40 38 9 17 13 1 10 22 14 30 37 11 5 48 8 1 12 10 17 12 30 13 11 2 82 16 14 86 2 70 15 8 30 8 2 16 10 25 3 42 Razpršenost kuhinjskega posodja. Kvadranti A B C D E 1 7 2 3 3 18 6 17 4 48 25 27 17 5 2 11 6 18 7 7 23 5 1 8 4 15 9 112 6 10 8 29 4 11 17 8 1 12 6 11 12 10 13 7 19 4 14 11 70 15 15 8 2 16 1 3 3 nja tudi dolenjska najdišča in jih datira v 1. stoletje n. š. (Plesničar Gec 1977, 33). V istem grobu je enoročajni vrč z izlivom (G5). Pod obodom trupa sta slabo vidni, z rjavkasto rdečo barvo naslikani dve liniji. Po obliki spominja na oinoichoe. V emonskih nekropolah so enoročajni vrči z lijakastim ustjem v rabi v 1. stoletju oz. od sredine 1. st. n. š. do 1. polovice 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 31). Takšni vrči na Štalenski gori sodijo v prvo skupino t. i. italskih oblik vrčev, kjer se pojavljajo od leta 10 pr. n. š. (Schindler Kaudelka 1989, 32, T. 3,4). Podobne oblike so v poetovionskih kontekstih datirane nekoliko pozneje, od 2. polovice 1. st. n. š. do začetka 3. st. n. š. (Istenič 1999, 127, sl. 117). Vrč iz SE 2 (G76) s trakastim ročajem nima ohranjenega dela ustja, kjer naj bi bil izliv. Vrči z bikonično obliko trupa in prelom na prehodu vratu v trup se pojavljajo od konca 1. do vključno 2. st. n. š., morda še v začetku 3. stoletja (Istenič 1999, 127-129). Enoročajni vrč s kroglastim trupom brez izliva iz groba 2 (G7) po fini fakturi in kroglasti obliki trupa predstavlja primer italske tradicije. Isteničeva zelo podobne vrče označi kot tip VE 10 in jih datira od druge polovice 1. st. oziroma flavijskega časa do 1. polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 124). Vaza (G11) je v grobu 2 rabila za žaro. Po Isteničevi gre za fine lonce (Istenič 1999, 130). Na zoženem vratu so plitve kanelure. V emonskih nekropolah so v starejšem obdobju uporabljene kot žare ali kot pridatek (Plesničar Gec 1977, 43). Po fakturi so najbolj primerljive vaze z emonske nekropole. Pojavljajo se s predmeti od flavijskega časa do 2. stoletja. Plesničarjeva vidi njihov izvor v prazgodovinski tradiciji (Plesničar Gec 1977, 43). Na Ptuju je podobna posoda v grobu 580 (Istenič 1999, 134) in je po Isteničevi kot tip LF varia datirana povsem enako (Istenič 2000, 384). Podobne opredelitve veljajo tudi za vazo, najdeno zunaj grobov (G81). Kuhinjsko posodje je maloštevilno zastopano le z nekaj odlomki loncev. V plasti SE 2 je dno lonca z ornamentom glavničenja (G67). Iz premešanih plasti sta tudi lonca z izvihanim ustjem in kroglastim trupom (G79, G80). Na emonskih nekropolah so številni, v funkciji žare datirani v 1. stoletje, največ do časa Trajana (Plesničar Gec 1977, 38). Plesničarjeva jih obravnava kot prežitek prazgodovinske tradicije (Plesničar Gec 1977, 40). Med ptujskim gradivom je primerljiv tip LG 1 (Istenič 1999, 137). Najstarejši primerek tega tipa je v grobu 265 iz prve četrtine 1. stoletja (Istenič 2000, 313). Lonci istega tipa so datirani v 1. in 2. stoletje tudi z ostalimi primeri z zahodnih petovionskih grobišč (Istenič 1999, 137; Ku-jundžic 1982, grobova 210 in 402). Med posodami za shranjevanje omenjamo le odlomek ostenja dolija iz plasti SE 2 (G73). Okrašen je z vodoravnimi žlebovi in pod njimi vrezano večpasovno valovnico. Plesničarjeva datira rabo teh posod od sredine 1. stoletja do sredine 2. stoletja n. š. (Plesničar Gec 1977, 45). Edina oljenka na najdišču iz groba 2 je volutne oblike z oglatim noskom, tip Loeschke 1 (G15). Rame ločujejo od diska trije žlebovi, površina diska pa se ni ohranila. Ohranjene značilnosti dopuščajo datacijo v 1.-2. st. (Istenič 1999, 160-164). Opozorimo še na amforisk iz groba 3 (G19). Glede na volumen posodice, natanko dve liguli (2,25 cl), morda predstavlja unguen-tarium. Ta se sicer v grobnih kontekstih najpogosteje pojavlja v steklenih izvedenkah, glineni primerki pa so piriformnih oblik. V našem primeru gre za obliko, ki ji v pregledanih grobiščnih arhivih nismo našli primerjave. Sklep Predstavljeni arhiv najdišča vsebuje ostanke lesene stavbe, verjetno iz prazgodovine, zgodnjerimsko grobišče in tlak lokalne rimske ceste. Glavnina gradiva izhaja iz grobnih kontekstov, tj. štirih deloma poškodovanih grobov ter iz plasti ob pokopih, kamor je bilo verjetno odloženo v okviru nagrobnega obredja. Velikost grobišča bi lahko ocenili na nekaj več kakor 10 zgodnjerimskih pokopov, glede na količino predmetov v premešanih plasteh, ki verjetno izvirajo iz grobov (G40, G50, G55-66, G81, G91). Ugotovljeni pokopi datirajo grobišče od sredine 1. st. (grob 1) do zadnjih desetletij 1. st. (grob 2 - datacije v preglednici sl. 31 in v katalogu). Pokojniki so bili sežgani na skupni ustrini, ki se ni nahajala znotraj raziskanega področja. Grobne jame so pravokotni ali ovalni vkopi v prod. Z izkopanim prodom so bile jame po pokopu zasute. Grobova 1 in 2 sta bila intaktna, grob 4 pa prekopan ob izkopu za grob 2. Za grob 3 ocenjujemo, da je bil deloma izro-pan. Vsebuje le drobne predmete in ostanke hrane, ni pa ohranjenih ostankov žganine. Lastnika železnega prstana z gemo (G21) lahko imamo za rimskega državljana8, ki mu je bil morda priložen še kakšen vabljiv predmet, morda pokopan v dragoceni žari9, kar bi razložilo plenitev in izgubo kostnih ostankov pokojnika/-ce. Pogrebno obredje nakazuje preplet staroselske in rimske duhovne kulture. Grob 1 kaže staroselski karakter. Čeprav vsebuje pet posod italske proizvodnje, ni niti enega pridatka, ki bi odseval rimsko obredje (npr. oljenke, balzamariji, novci ali kadilnice); namesto teh pa je v grobu značilno staroselski »noriški nož«. Nasprotno bi veljalo za grob 3, ki, čeprav okrnjen, odseva uniformno rimsko obredje. Pri grobu 2 je staroselska komponenta (G9, G11-13, nož, vijček, fibula, žara) številnejša, vendar edini vsebuje tudi oljenko kot najbolj značilen rimski pogrebni pridatek. Ostali pridatki, npr. daritve svinje, ki je v treh primerih sežgana na ustrini s pokojnikom, lahko odsevajo v virih izpričan rimski obred darovanja Manom ali pa lokalen element. V zaključku pa naj grobišče vpnemo še v kompleks šentpavelskih arhitekturnih ostankov, raziskanih med 1997 in 2004. Dve fazi stanovanjske gradnje datirata od druge polovice 2. st. n. š. do vključno prve polovice 4. st. in sta zanesljivo mlajši od pričujočega grobišča, ustrezata pa najdbam, povezanim z rimsko cesto. Sagadin sklop opredeljuje kot ostanke vile rustike (Sagadin 1999, 45; 2006, 205), drugi avtorji pa vsaj za zgodnejšo fazo predlagajo drugačno razlago poselitve (Jerončič 2 0 0 5, 72 -74, Jerončič/No-však 2006, 204, 205)10. 8 O pomenu geme, pravicah do nošnje in atribuciji na bogatejši sloj v: Gaspari et al. 2008, 8, 9. 9 Primer otroškega pokopa desetletnika/-ce iz 1. st. v dragoceni alabastr-ni žari je bil leta 2003 odkrit na Križišču. Vir: Arhiv najdišča Križišče, ZVKD (neobjavljeno). 10 Draško Josipovič, ki je vodil izkopavanja v letih 1997, 1998 in 2004, se nagiba k tezi, da gre za neko drugo obliko naselja (ustni vir). Za posredovane informacije in mnenja se mu najlepše zahvaljujem. Naše najdišče k osvetlitvi procesa romanizacije prispeva inventar iz časa pred starejšo gradbeno fazo. Poleg značilnega italske-ga posodja v grobovih se kažejo že omenjeni staroselski elementi v prilaganju nožev v grobove ter loncev tradicionalnih oblik (G11). Prostoročno izdelano posodje v lokalni tradiciji je bilo najdeno tudi v starejših plasteh pri cerkvi sv. Pavla (Jerončič 2005, 54, 55, t. 20: 99, 24: 118). Najdb iz predrimskega časa doslej nismo poznali. Ostanki lesenega objekta (sl. 32, 33) s fragmentom prazgodovinske posode v eni od stojk pa nakazujejo možnost starejše poselitve pred romanizacijo emonskega agra. Intenzivnejši posegi v Šentpavlu datirajo v 2. stoletje. Takrat je bila zgrajena stavba, odkrita 1999. leta, obenem pa opuščeno naše grobišče. Ni znano, kje so odtlej pokopavali. Ena od možnosti je, da je šlo za širitev gospodarskih površin, ki so potisnile novo grobišče dalje vstran. Takšna širitev bi bila možna z obsežnimi melioracijskimi posegi, ki se nakazujejo v nenavadnih potekih paleokorit, vidnih v blagih depresijah v bližjem okolišu. Opis struktur Vse strukture so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. Okiajšave dl. pr. š. v. gl. nmv dolžina premer širina višina globina absolutna kota dna keramika steklo železo bron Grobovi SE 11, kv. B8 - grob 1 (M 1:25) Grob je bil deloma poškodovan s strojno sondo. Vkop je tlorisno pravokotne oblike. Jamo je zapolnjeval prodnat zasip, skoraj identičen kot osnova v okolici. Mere: dl. 1 m , š. 0,8 m, gl. 0,75 m. Najdbe: V zgornjem delu polnila je bilo najdeno ostenje amfore. Grobni inventar je bil položen na dno vkopa, ki pa ni bil raven. Severni del je bil ok. 0,1 m višji in na tem delu sta bila položena dvoročajni vrč (G6) in enoročajni vrč (G5). V najnižjem delu so se nahajali ostali pridatki, namizno posodje (G1-3) in železen nož (G4). Ostanki ožganih kosti (18 g) so se nahajali v grobu in so bili dobljeni z vodnim izpiranjem. Organski ostanki: 10 primerkov bukve (Fagus) in le en primerek hrasta (Quercus). V peščenem sedimentu so bili še drobci oglja, ki pa jih ni bilo mogoče determinirati. Človeški ostanki: masa vzorca 18 g, spol (?), starost 30-40 let. Makroskopska analiza: ohranjeno je večje število zelo drobnih fragmentov dolgih kosti, katerih dolžina ne presega 6 mm. Barva kosti je segala od temno sive, sive do svetlo sivo bele. Vsi vzorci so sežgani. Ohranjeni so trije drobni fragmenti kosti lobanje (ossa cranii). Debelina kompaktne- ga tkiva (substantia compacta) diafiz dolgih kosti za fragment diafize nadlahtnice (humerus) znaša 2 mm, za vse ostale fragmente od 1-2,5 mm. Fragmenti so zelo slabo ohranjeni, zato spola osebe ni bilo mogoče določiti. Mikroskopska določitev starostne dobe: iz treh fragmentov diafize stegnenice (femui) so bili izdelani histološki preparati. Po modificirani Kerleyjevi metodi je bila določena starost, ki se je gibala v razponu 30-40 let. Živalski ostanki: mlada svinja (Sus sp.) - ohranjen je majhen sežgan fragment prokismalne popolnoma nezraščene epifize golenice (tibia) zelo mlade svinje (Sus sp.). Datacija: sredina 1. st. n. š. SE 12, kv. B7 - grob 2 (M 1:25) Polnilo grobne jame je bilo povsem intaktno. Vsebovalo je precej organskih primesi, v nasprotju z ostalimi grobovi je bilo povsem zemljeno. Žara je bila položena v sredino grobne jame; grobni pridatki so bili položeni ob in pod njo. Mere: dl. 1,31 m, š. 1,04 m, gl. 0,4 m. Najdbe: žara - vaza (G11), namizni in pivski servis sestavljajo vrč (G7) in 2 lončka (G16, G17), 2 fibuli (G9), oljenka (G15), 3 železni žeblji z ostanki razpadlega lesa (G8, G10, G14), železen nož (G13), vijček (G12). Organski ostanki: dva vzorca iz groba sta bila ločena na vzorec iz žare in vzorec iz groba. Oglje iz žare je pripadalo izključno bukvi (Fagus), od tega je bilo 47 primerkov velikih 2-3 cm, manjših primerkov v velikosti 1-2 cm * 0,2-0,5 cm pa je bilo še 52. Drobci niso bili determinirani. Tudi oglje iz groba je pripadalo skoraj izključno bukvi, determinirana pa sta bila 202 primerka. Le 7 primerkov je pripadalo hrastu (Quercus). Med ogljem je bilo tudi več manjših fragmentov zoglenelih kosti. Človeški ostanki: masa vzorca 125 g, spol moški (?), starost 25-30 let. Makroskopska analiza: ohranjeni so fragmenti kosti lobanje (ossa cranii) z robustnim fragmentom čelnice (os frontale) v področju glabele, dva fragmenta temenice (os parietale), debele med 3,6-4 mm, trije fragmenti zatilnice (os occipitale) z merami med 3,8-5,3 mm. Ohranjeni fragmenti šivov sutura sagitalis in sutu-ra lambdoidea so v ektokranialnem delu odprti. Ohranjena sta tudi dva krajša fragmenta zatilnice (os occipitale) s področja do šilastega odrastka senčnice (processus mastoideus partis petrosae ossis temporalis). Fragmenti diafiz stegnenice (femur) so ohranjeni v razponu od 3,6-4,8 mm. Bolj poškodovani primerki v debelino merijo do 2,6 mm. Ohranjeni so tudi manjši fragmenti nadlahtnice (hu-merus), podlahtnice (ulna) in koželj-nice (radius). Ostali fragmenti predstavljajo zelo drobne odlomke žganih kosti. Barva kosti lobanje sega od sive do temno sive, pri diafizah dolgih kosti je zunanji del kosti svetlo siv, notranji pa bolj temno obarvan. V naslednjem skupku vzorcev se je našlo pet fragmentov dolgih kosti in fragment sklepne ploskve (facies ar-ticularis anterior) vretenca (vertebra). Vsi navedeni vzorci so svetlo sive do bele barve. Mikroskopska analiza: iz štirih fragmentov diafize stegnenice (femur) so bili izdelani histološki preparati. Vidni so dobro ohranjeni osteoni in Haversovi kanali. Po modificirani Kerleyjevi metodi je določena starost v razponu od 25-30 let. Živalski ostanki: masa vzorca 140 g, svinja (Sus sp.), mali prežvekovalci - ovca, koza ali srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capre-olus, L.). Makroskopska analiza: ohranjeni so fragmenti kosti mlade svinje (Sus sp.): proksimalni fragment epifize desne golenice (tibia), ki je popolnoma nezraščen; fragment distalne epifize stegnenice (femur); trije di- D E stalni fragmenti diafize dolgih kosti (ossa longa), predvsem stegnenice (femur), in večje število drobnih kosti. Starost živali v času smrti verjetno ni presegala leta in pol. S histološko analizo dveh fragmentov diafiz stegnenice (femur) se je potrdila opredelitev ožganih kosti za mlado svinjo (Sus sp.). Ohranjena sta dva vzorca zobne krone oz. zobne sklenine najverjetneje malega prežvekovalca. Štirje fragmenti kosti verjetno pripadajo alveolarnemu zidu čeljusti. Datacija: konec 1. st. in začetek 2. st. n. š. SE 13, kv. B7 - grob 3 (M 1:25) Polnilo je bilo povsem prodnato z zelo malo organskih primesi, prav tako ni bilo žare ali razsutih ostankov pepela in koščic. Očitno gre za deloma izropan grob. Mere: dl. 1,24 m, š. 0,84 m, gl. 0,28 m. Najdbe: steklenička z ročajem (G18), amforisk (G19), bronast novec (G23), steklena jagoda (G20), prstan z vloženo stekleno (?) gemo (G21), fragment železnega noža (G24). Organski ostanki: V peščenem skupku so bili drobci, podobni koščicam. Del tega skupka je bil tudi raztopljen v vodnem mediju in izločena je bila luknjičava oziroma mrežasta, kal-cinirana struktura, velikosti ok. 1,5 cm, ki pa je še ni bilo mogoče determinirati. Datacija: konec 1. st. n. š. SE 16 - grob 4, sklop 2a -SE 15, kv. B7 Vkop nepravilno ovalnega tlorisa v prod. Dno vkopa je stopničasto z 0,1 m dvignjenim vzhodnim delom. Večji del groba je na južnem delu presekan z vkopom za grob 2. Mere: dl. 1,3 m, š. 1,06 m, gl. 0,35 m. V intaktnem polnilu groba je bila najdena le bronasta fibula. V predelu med groboma 2 in 4 pa je bila na verjetnem hodnem površju zgostitev najdb (v dokumentaciji z oznako 2a), ki verjetno izvirajo iz groba 4. Najdbe: v ohranjenem delu groba bronasta fibula (G25); v sklopu 2a dve bronasti fibuli (G26, G30), trije železni predmeti (G27-G29). Organski ostanki: 12 primerkov oglja je pripadalo bukvi (Fagus) in prav tako 12 hrastu (Quercus). V manjši količini drobcev po pregledu pod lupo prevladujejo primerki bukve. Živalski ostanki: masa vzorca manj kot 0,1 g. Ohranjeno je deset drobnih žganih fragmentov kosti. Njihova velikost ne presega 1 mm. Vzorci niso primerno ohranjeni za makroskopsko ali mikroskopsko analizo. Barva vzorcev se giblje med svetlo sivo, sivo rumeno in belo barvo. Zaradi slabe ohranjenosti vzorca ni bilo mogoče določiti izvora kosti. Datacija: 1. st. (starejše od groba 1) Jarki SE 10, kv. E5 - jama (M 1:50) Večja vkopana jama nepravilne ovalne oblike, zapolnjena s plastjo sivega mulja z ostanki neobdelanega lesa tik nad dnom. Jama je bila naknadno vkopana v »obcestni« jarek SE 23 in delno tudi v cestni tlak SE 22 ter v samo podlago za cesto SE 5. Material, ki je bil izkopan pri vko-pavanju v podlago, je bil odvržen v vzdolžni jarek SE 20, ki je v tem času še funkcioniral. Mere: dl. 3,8 m, š. 2,4 m, gl. 0,8 m. Radiokarbonska datacija11: BP 1779±23 (AD 243), novec Konstantin I Cen 330-335, inv. št. MMK 5840. 11 KIA 22959 Flot. 26, SE 10: BP 1779 ± 23; cal AD 243; 1 I cal AD 225-259 (36,2 %), 281-291 (6,8 %), 298-322 (25,3 %), 2 I cal AD: 135-161 (4,8 %), 168-196 Organski ostanki: V vzorcu sta bila le dva nezoglenela koščka lesa. Lesna struktura je bila močno uničena, preperela. Pri enem je bilo mogoče razločiti anatomske značilnosti hrasta (Quercus), pri drugem pa je manj zanesljivo, da gre za les bukve (Fagus). V vzorcu je bil tudi fragment lupi- (5,7 %), 209-263 (42,0 %), 275339 (42,9 %). ne lešnika (Corylus) in seme rdečega drena (Cornus sanguinea). Živalski ostanki: masa vzorca 1,2 g. Ohranjeno je dvaindvajset drobnih fragmentov kosti živalskega izvora. Največji odlomek meri 15 * 11 mm in pripada fragmentu dolge kosti. Barva nežganih vzorcev je rjava. Žgani vzorci kažejo razpon odtenkov od črne, temno sive do sive barve. Datacija: 1. pol. 4. st. B A B SE 14 - jama (M 1:50) Pravokoten vkop, vkopan v SE 5. Leži v neposredni bližini grobov in je zagotovo antropogenega nastanka. Polnilo je bilo arheološko sterilno. Vkopana jama je bila zasuta z izkopanim materialom in ni bila nikoli uporabljena kot grob. Vkopana je bila v isti osi vzporedno s strugo kot grobovi. Mere: dl. 0,94 m, š. 0,58 m, gl. 0,26 m. Okvirna datacija: rimska doba. SE 20, kv. C3-E6 - jaiek Vzdolžni jarek na V strani SE 22 (sl. 25 - kompozitni načrt, 36). Jarek je vkopan v prodnato osnovo, ravno po osi, kjer poteka prelom naplavin-skih nanosov. Mere: dl. 27 m, š. vrh 2 m, dno 1,5 m, gl. 0,24 m. Najdbe: 2 bronasti fibuli (G31, G32), železen predmet (G33), lonec (G34), vrč (G35). Datacija: 3.-4. st. SE 23, kv. D3-E5 - jaiek Vzdolžni jarek na Z strani SE 22 (sl. 25, 36). Mere: dl. 16 m, š. vrh 1,64 m, dno 1,05 m, gl. 0,18 m. Najdbe: železen izstrelek za katapult (G36). Datacija: 3.-4. st. B A B Stojke SE 18, kv. B14 Okrogle oblike, obdana s kamenjem (prodniki). Zasledili smo le dno stojke. Mere: pr. 0,22 m, gl. 0,18 m. Okvirna datacija: prazgodovina. SE 19a, kv. D14 Ovalen tloris, obložena s kamni (prodniki). Zapolnjena s sivim mulja-stim nanosom. Mere: dl. 0,7 m, š. 0,56 m, gl. 0,33 m. Okvirna datacija: prazgodovina. SE 19b, kv. C15 Ovalen tloris, obložena s kamni (prodniki). Zapolnjena s sivim muljastim nanosom. Mere: dl. 0,6 m, š. 0,5 m, gl. 0,25 m. Okvirna datacija: prazgodovina. ; - - yY* . aR > ^.isKfiS i A B A B SE 19c, kv. E15 Ovalen tloris, obložena s kamni (prodniki). Zapolnjena s sivim muljastim nanosom. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,15 m. Najdbe: železen okov (G77). Okvirna datacija: prazgodovina. SE 19j, kv. D14 Ovalne oblike, obložena s kamenjem na SV strani. Mere: dl. 0,6 m, š. 0,46 m, gl. 0,34 m. Najdbe: železen predmet (G78), odlomek ostenja prazgodovinske posode. Okvirna datacija: prazgodovina. A B Katalog najdb Jožica Hrustel, Iris Bekljanov Zidanšek Barva keramike je določena po Munsell Soil Color Chart (Baltimore 1990). Površina je določena na otip, vse ostale značilnosti, premaz in primesi, pa s prostim očesom. Gradivo hrani Medobčinski muzej Kamnik. Fakture: Fina namizna keramika Kuhinjska Okrajšave FN padska sigilata B K1 masa trda, oksidacijsko db. debelina inv. št. inventarna številka FN1 keramika tankih sten žgana, zelo goste pri- dl. dolžina kv. kvadrant Namizna mesi: kremenov pesek, š. širina SE stratigrafska enota N1 masa mehka, oksida- drobni beli delci v. višina MMK Mestni muzej Kamnik cijsko žgana, zelo redke K2 masa zelo trda, oksida- d. dno ohr. ohranjen (-a/-o) primesi cijsko žgana, zelo redke u. ustje pr. premer N2 masa trda, redukcijsko primesi: sljuda, drobni vel. velikost prim. primesi žgana, redke primesi: temno sivi delci odl. odlomek rek. rekonstruirana sljuda, zelo drobni temni delci N3 masa trda, redke prime- si: sljuda, oksidacijsko žgana K3 masa trda do zelo trda, redukcijsko žgana, zelo redke primesi Transportna T1 T2 amfore doliji Risbe: keramika v merilu 1:2, kovine in kamen v merilu 1:1. 1 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/4 Odlomek krožnika; faktura FN; tip Consp. 4.6; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/6 rdeča; ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 16,7 cm. 2 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/2 Odlomki skodelice; faktura FN; tip Consp. 27.1; barva površine 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; ohr. v. 3,6 cm, pr. u. 7,3 cm. 3 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/5 Odlomek skodelice tankih sten s premazom, barbotinom in orna-mentom lusk; faktura FN1; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; pr. u. 7 cm, pr. d. 3,5 cm. 4 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/1 Železen nož; rahlo upognjeno rezilo s trnastim nastavkom za ročaj kvadratnega preseka; konica rezila prelomljena, konica trna odlomljena; tip: Dolenz A1c; ohr. dl. 18 cm, š. rezila 2,5 cm, db. trna 0,7 cm. 5 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/6 Enoročajni vrč z izlivom, morda de-teljičasta oblika ustja, stožčast vrat; faktura N3; barva površine 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 19,4 cm, pr. u. zunanji 5,5 cm, pr. d. 8,2 cm. 6 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/5 Dvoročajni vrč; faktura N3; barva površine 7.5 YR 6/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 35,1 cm, pr. d. 11,4 cm. grob 1 7 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/8 Enoročajni italski vrček; faktura N3; barva površine 5 YR 5/8 rumenkasto rdeča, barva preloma 5 YR 7/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 12,2 cm, pr. u. 4,5 cm, pr. d. 7,8 cm. 8 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/2 Železen žebelj; ovalna stožčasta glavica z zatolčenim vrhom ter steblom kvadratnega preseka; dl. 7,7 cm, vel. glavice 1,4 x 1,3 cm, db. trna 0,5 cm. 9 SE 12, kv. B8, inv. št. MMK 5844/6 Bronasta fibula; del perosovine in igle fibule; ohr. vel. perosovine 1 x 0,9 cm, dl. igle 1,2 cm. 10 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/3 Železen žebelj?; steblo kvadratnega preseka; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 3,7 cm, db. 0,4 cm. 11 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/9 Vaza (keltska tradicija); faktura N3; barva površine 7.5 YR 2.5/1 črna, barva preloma 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 16,9 cm, pr. u. 11,3 cm, pr. d. 8 cm. 12 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/12 Keramično vretence stožčaste oblike; barva površine 7.5 YR 6/4 svetlo rjava (lisasta); v. 2,4 cm, pr. 4,1 cm. 13 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/4 Železen nož; rahlo upognjeno rezilo s trnastim nastavkom za ročaj pravokotnega preseka; konica rezila odlomljena, del trna prelomljen; tip: Dolenz A1c; ohr. dl. 11,1 cm, š. rezila 1,6 cm, db. trna 0,3 cm. 14 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/5 Železen žebelj; okrogla sploščena glavica s steblom kvadratnega preseka; del glavice in konica stebla odlomljena; ohr. dl. 6,5 cm, pr. glavice 3 cm, db. trna 0,4 cm. 15 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/10 Volutna oljenka; tip: Loeschke 1; barva površine 7.5 YR 7/4 roza; ohr. v. 2,5 cm, dl. 10,5 cm. 16 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/7 Lonček, lokalni izdelek; faktura K1; ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 9,4 cm, pr. d. 6,2 cm. 17 SE 12, grob 2, kv. B7, inv. št. MMK 5844/9 (rek.) Lonček, lokalni izdelek; faktura N3; barva površine 10 YR 7/8 rumena, barva preloma 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 8,1 cm, pr. u. 7 cm, pr. d. 3,3 cm. 18 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/7 Kvadratna steklenica z ročajem; tip: Lazar 6.3.1 (Is 50a); v. 17,1 cm, pr. u. 3,6 cm. 19 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/8 Amforisk; severnojadranski; barva površine 2.5 Y 8/4 bledo rumena; ohr. v. 8,3 cm, pr. u. 3,3 cm, pr. d. 2,1 cm. 22 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/2 Železen amorfen predmet; ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 1,2 cm. 23 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/3 Bronast novec; Domitianus; As; 84; Rim; RIC249; dl. 2,8 cm, š. 2,7 cm. 24 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/1 Železen nož?; del konice rezila z ravnim hrbtom; ohr. dl. (1) 3 cm, (2) 1,3 cm, š. (1) 1,3 cm, (2) 1,7 cm. 20 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/5 Steklena jagoda; modro neprosojno steklo s tanko belo horizontalno nitjo; pr. oboda 1 cm, pr. odprtine 0,4 cm, db. 0,6 cm. O 21 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/6 Železen prstan s stekleno (?) gemo; del prstana z ovalno gemo, z vrezanim morskim motivom delfina, školjke in najverjetneje sipe; del od-lomljenega prstana, površina geme zglajena; dl. geme 0,7 cm, š. geme 0,6 cm, db. geme 0,15 cm, ohr. dl. prstana 1,4 cm, ohr. š. traku prstana 0,4 cm. 25 SE 16, kv. B7, inv. št. 5847 Bronasta močno profilirana fibula; perosovina, lok in del noge; noga prelomljena; tip A 68r; ohr. dl. 3,8 cm. SE 15 zraven groba 4 26 SE 15, kv. B7-C7, inv. št. MMK 5845/2 Bronasta noriško-panonska dvo-gumbasta fibula; lok, perosovina in noga fibule; lok prelomljen, spodnji del noge odlomljen; tip: A 236b/c/f; ohr. dl. 4,3 cm. 29 SE 15, kv. B7-C7, inv. št. MMK 5845/1 Železen paličast predmet okroglega preseka; na delu pritrjena traka-sta objemka; ohr. dl. (1) 7 cm, (2) 3,9 cm, db. 0,3 cm. 30 SE 15, kv. B7-C7, inv. št. MMK 5845/3 Bronast gumb loka fibule; tip: A 236 ali A 68; ohr. dl. 1,5 cm, š. gumba 1 cm. 27 SE 15, kv. B7-C7, inv. št. MMK 5845/4 Železen nož?; del rezila; ohr. dl. 2,5 cm, š. 2,7 cm. 28 SE 15, kv. B7-C7, inv. št. MMK 5845/5 Železen trakast predmet; ohr. dl. 5,1 cm, š. 1,4 cm. o SE 15 26-30 grob 4 25 ]aika 31 SE 20, kv. D5, inv. št. MMK 5811 Bronasta križna fibula; lok in noga fibule; na sredi loka prelomljena; tip: Keller 3B; dl. 8,2 cm, š. 5,1 cm. 32 SE 20, kv. E7, inv. št. MMK 5812 Bronasta omega fibula; lok kvadratnega preseka in igla okroglega preseka fibule; tip: Ettlinger 51 oz. Riha 8.1.2; dl. 3,8 cm, š. 3,6 cm, db. 0,4 cm. 33 SE 20, kv. D6, inv. št. MMK 5815 Železen predmet; ploščat trapezast predmet s priostrenim spodnjim robom; vrhnji del verjetno odlomljen; ohr. dl. 2,4 cm, š. 2,3 cm, db. 0,7 cm. 34 SE 20, kv. C3-C4, inv. št. 5877 Odl. ostenja lonca, okrašenega z glavničenim vzorcem valovnice; faktura K1; barva površine 7.5 YR 7/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2,4 cm. 35 SE 20, kv. D5, inv. št. 5878 Odl. dna vrča; faktura N3; barva površine 10 YR 7/4 zelo bledo rjava; ohr. v. 2,1 cm, pr. d. 5 cm. 36 SE 23, kv. D3-D4, inv. št. MMK 5813 Železen izstrelek za katapult; piramidalna konica in tulast nastavek s kvadratno odprtino za zakovico; konica odlomljena; ohr. dl. 10,7 cm, db. konice 1,1 x 1,1 cm, pr. nastavka 1,7 cm. M 1:2 34,35 SE 23 36 SE 20 37 SE 1, kv. A15, inv. št. MMK 5850 Odl. ustja in ostenja skodelice; faktura N1; barva površine 2.5 Y 2.5/1 črna, barva premera 2.5 Y 4/1 temno siva; ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 4,2 cm. 38 SE 1, kv. B9, inv. št. MMK 5853 Odl. ustja lončka z izvihanim robom ustja; faktura N2; barva površine 10 YR 7/3 zelo bledo rjava, barva preloma 2.5 Y 2.5/1 črna; ohr. v. (1) 4,5 cm, (2) 1,9 cm. 39 SE 1, kv. B7, inv. št. MMK 5851 Odl. ustja skodelice s slabo ohranjenim premazom; faktura FN; barva površine 10 YR 7/4 zelo bledo rjava, barva premaza 2.5 YR 5/6 rdeča; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3,9 cm. 40 SE 1, kv. B8, inv. št. MMK 5808 Železen žebelj; oglata (trapezasta), rahlo piramidalna glavica s steblom kvadratnega preseka; dl. 6,3 cm, vel. glavice 2,3 x 1,9 cm, db. stebla 0,5 cm. 41 SE 1, kv. A13, inv. št. MMK 5849 Odl. ostenja lonca z okrasom metli-čenja; faktura K1, porozna keramika; barva površine 2.5 Y 3/1 zelo temno siva; ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 4,5 cm. 42 SE 1, kv. A5, inv. št. MMK 5848 Odl. ustja dvoročajnega vrča; faktura N1; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. (1) 0,2 cm, (2) 2,5 cm. 43 SE 1, kv. B8, inv. št. MMK 5809 Železen žebljiček; nepravilno stož-časta glavica s steblom kvadratnega preseka; rob glavice odlomljen na več mestih; dl. 1,8 cm, ohr. vel. (glavice) 0,9 x 1,1 cm, db. (steblo) 0,2 cm. 44 SE 1, kv. A13, inv. št. MMK 5806 Bronast žebljiček z železnim steblom; polkroglasta pločevinasta glavica s steblom kvadratnega preseka; konica stebla odlomljena; ohr. dl. 1,2 cm, pr. glavice 1,2 cm. 45 SE 1, kv. B7, inv. št. MMK 5852 Odl. ustja skodele; faktura K3; barva površine 5 YR 6/6 rdečkasto rumena, barva preloma 7.5 YR 4/1 temno siva; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3,2 cm. 46 SE 1, inv. št. MMK 5852 Odl. dna z ostenjem posode; faktura FN1; barva površine 5 Y8.1 bela; ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 3,5 cm. 47 SE 1/2, kv. B7, inv. št. MMK 5857 Odl. izvihanega ustja in ostenja lonca, pod robom ustja kanelure, oste-nje okrašeno z metličenjem; faktura K1; barva površine 10 YR 4/2 temno sivkasto rjava, barva preloma 10 YR 3/1 zelo temno siva; ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 8,1 cm. 48 SE 1/2, kv. A1-C1, inv. št. MMK 5858 Odl. dna posode; faktura N1; barva površine (zunanja) 10 YR 5/1 siva; ohr. v. 1,7 cm, pr. d. 5,7 cm. 49 SE 1/2, kv. A1-C1, inv. št. MMK 5855 Odl. ustja krožnika z ravnim dnom in premazom na notranji površini, zunanja površina ožgana; faktura N3; barva površine (zunanja) 2.5 Y 2.5/1 črna, barva premaza 5 YR 4/3 rdečkasto rjava; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 5,1 cm. 50 SE 2, sonda 1: profil 1, inv. št. MMK 5800 Železen nož; rahlo upognjeno rezilo s trnastim nastavkom za ročaj, pravokotnega preseka; konica odlo-mljena; tip: Dolenz A1c; ohr. dl. 12,8 cm, š. rezila 1,7 cm. 51 SE 2, kv. C14, inv. št. MMK 5810 Železen žebelj; pravokotna splošče-na glavica s steblom pravokotnega preseka; konica stebla odlomljena; ohr. dl. 3,2 cm, vel. glavice 2,1 x 1,8 cm, db. stebla 0,7 cm. 52 SE 2, kv. D3, inv. št. MMK 5822 Železna šivanka; lečasta odprtina ušesa z žlebovoma na obeh straneh odprtine, ravnim vrhom in delom igle ovalnega preseka; ohr. dl. 3,1 cm, db. 0,3 cm. 53 SE 2, kv. E7, inv. št. MMK 5818 Železen žebelj?; steblo kvadratnega preseka; odlomljeno na obeh koncih; ohr. dl. 2,2 cm, db. 0,3 cm. 55 SE 2, kv. B6, inv. št. MMK 5807 Železen žebelj; pravokotna, rahlo piramidalna glavica s steblom kvadratnega preseka; konica stebla odlo-mljena; dl. 5,6 cm, vel. glavice 1,4 x 1,3 cm, db. stebla 0,5 cm. 56 SE 2, kv. D8, inv. št. MMK 5816 Železen kembelj zvonca; dl. 7,6 cm, pr. 1,3 cm, db. trna 0,4 cm. 57 SE 2, kv. D5-D6, inv. št. MMK 5820 Železen žebelj; pravokotna splošče-na glavica s steblom pravokotnega preseka; ohr. dl. 11,7 cm, vel. glavice 2,6 x 1,7 cm, db. stebla 1,1 cm. 54 SE 2, kv. E7, inv. št. MMK 5817 Železen žebelj?; steblo kvadratnega preseka; odlomljeno na obeh koncih; ohr. dl. 3,7 cm, db. 0,3 cm. 58 SE 2, kv. D3, inv. št. MMK 5821 Železno šilo; steblo kvadratnega preseka, proti vrhu sploščeno, vrh zaobljen; dl. 8,5 cm, db. 0,7 cm. 60 SE 2, kv. C3, inv. št. MMK 5826 Železen predmet paličaste uvite oblike; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 4,8 cm, db. 0,7 cm. 61 SE 2, kv. D4, inv. št. MMK 5829 Železen žebljiček obuvala; ovalna rahlo izbočena glavica s pravokotno upognjenim steblom kvadratnega preseka in sploščeno konico; dl. 0,6 cm, vel. glavice 0,9 x 0,8 cm, db. trna 0,2 cm. 62 SE 2, kv. D12, inv. št. MMK 5827 Železen žebelj; ovalna sploščena glavica s steblom kvadratnega preseka; dl. 10,4 cm, vel. glavice 2,9 x 2 cm, db. 0,5 cm. 59 SE 2, kv. C3, inv. št. MMK 5825 Železen predmet trakaste oblike; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 4 cm, š. 0,8 cm. 63 SE 2, kv. D6, inv. št. MMK 5814 Železen žebljiček obuvala; ovalna, rahlo konkavno upognjena glavica s steblom kvadratnega preseka; dl. 1,5 cm, vel. glavice 1,1 x 1 cm, db. stebla 0,3 cm. 64 SE 2, sonda 1, kv. 1, inv. št. MMK 5803 Železen žebelj; ovalna sploščena glavica s steblom pravokotnega preseka; dl. 3 cm, š. glavice 1 cm, db. stebla 0,3 cm. 65 SE 2, sonda 1, kv. 1, inv. št. MMK 5802 Železen žebelj; pravokotna sploščena glavica z ukrivljenim steblom pravokotnega preseka; dl. 5,4 cm, vel. glavice 1,2 x 1 cm, db. stebla 0,6 cm. 66 SE 2, kv. C5-D5, inv. št. MMK 5823 Svinčen predmet obdan z bronasto pločevino; zagozda (?); dl. 4,2 cm, db. 1,3 cm. 67 SE 2, kv. D12-E12, inv. št. MMK 5875 Odl. dna lonca z okrasom glavniče-nja; faktura K3; barva površine 10 YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava, barva preloma 10 YR 3/2 zelo temno siv-kasto rjava; ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 5,4 cm. 68 SE 2, kv. B6-C7, inv. št. MMK 5891 Odl. prstanastega dna vrča; faktura N1; barva površine 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 1,7 cm, pr.d. 7,6 cm. 69 SE 2, kv. D13, inv. št. MMK 5859 Kamnit brus; ohr. dl. 10,1 cm, ohr. š. 4,6 cm, ohr. db. 2,9 cm. 73 SE 2, kv. D12, inv. št. MMK 5874 Odl. ostenja dolija z vrezano valov-nico; faktura T2; barva površine 5 YR 6/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 4 cm. 74 SE 2, kv. D9, inv. št. MMK 5873 Odl. ročaja amfore ovalnega preseka; faktura T1; barva površine 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena, barva preloma 5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 16,5 cm, ohr. š. 4,3 cm. 75 SE 2, kv. D12, inv. št. MMK 5876 Odl. ostenja čaše z zelo slabo ohranjenim premazom, okrašene s ko-leščkanjem; faktura FN1; barva površine 10 YR 7/4 zelo bledo rjava, barva premaza 2.5 YR 4/6 rdeča; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2,9 cm. 70 SE 2, kv. D13, inv. št. MMK 5872 Odl. ustja lonca (srednji vek?); faktura K3; barva površine 10 YR 6/3 bledo rjava, barva preloma 10 YR 4/1 temno siva; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3 cm. 71 SE 2, kv. D13, inv. št. MMK 5868 Odl. izvihanega ustja lonca; faktura K2; barva površine 10 YR 7/3 zelo bledo rjava, barva preloma 10 YR 7/4 zelo bledo rjava; ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 3,1 cm. 72 SE 2, kv. D10, inv. št. MMK 5869 Odl. ročaja vrča z dvemi grbinami; faktura N1; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 3,6 cm. 76 SE 2, kv. B6-C7, inv. št. MMK 5865 Odl. prstanastega dna, ostenja, ustja ter trakastega ročaja z dvema vzdolžnima grebenoma enoročajnega vrča; faktura N1; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. ok. 15 cm, pr. u. 7,6 cm, pr. d. 7,5 cm. Stojki 77 SE 19c, kv. D15-E15, inv. št. MMK 5819 Železen trakast okov; pravokotno zapognjen, z vzporednima žlebovoma na robovih; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 6 cm, š. 3,5 cm, db. 0,3 cm. 78 SE 19j, kv. D14, inv. št. MMK 5824 Železen trakast predmet; na obeh koncih rahlo razširjen; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 6,6 cm, š. 0,9 cm, db. 0,4 cm. M 1:2 76 Najdbe biez opredeljene SE 79 kv. B14, inv. št. MMK 5883 Odl. izvihanega ustja lonca; faktura K1; barva preloma 2.5 Y 3/1 zelo temna siva; ohr. v. 2,5 cm, pr. u. 14 cm. 80 kv. B9, inv. št. MMK 5887 Odl. ustja lonca z izvihanim, ravno odrezanim robom; faktura K3; barva površine 10 YR 7/6 rumena, barva preloma 10 YR 3/1 zelo temna siva; ohr. v. 3,3 cm, pr. u. 8,5 cm. 81 kv. A7, inv. št. MMK 5879 Odl. dna, ustja in ostenja vaze z na-rebrenim vratom; faktura N1; barva površine 7.5 YR 8/4 roza; pr. u. 10,5 cm, pr. d. 6,9 cm. 82 kv. A14, inv. št. MMK 5882 Odl. dna, ostenja in ročaja vrča na nogi; faktura N3; barva površine (notranja) 10 YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava, barva površine (zunanja) 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča; ohr. v. 4,1 cm, pr. d. 5,7 cm. 83 kv. A8, inv. št. MMK 5890 Odl. dna krožnika; faktura FN; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; v. 2 cm, pr. d. 11,5 cm. 84 kv. B12, inv. št. MMK 5884 Odl. dna vrča; faktura N1; barva površine 5 YR 6/8 rdečkasto rumena, barva preloma 7.5 YR 7/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 5 cm. 87 kv. A8, inv. št. MMK 5881 Odl. krožnika z delno ohranjenim žigom in planta pedis (...LVI); faktura FN; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 3,6 cm. 4 88 kv. C13, inv. št. MMK 5886 Odl. izvihanega ustja lonca (visoki srednji vek); faktura K1; barva površine 10 YR 5/1 siva; ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 3,3 cm. 89 kv. B15, inv. št. MMK 5885 Odl. ostenja dolija z ornamentom glavničenja; faktura T2; barva površine 5 YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava, barva preloma 5 YR 6/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 2,5 cm. 90 kv. B6, inv. št. MMK 5888 Odl. ustja, ostenja in dna dvoročaj-nega vrča; faktura N1; barva površine (zunanja) 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; pr. u. 19,7 cm, pr. d. 9,7 cm, db. ostenja 0,7 cm. 85 kv. E11, inv. št. MMK 5889 Odl. dna krožnika; faktura N1; barva površine 2.5 Y 2.5/1 črna, barva preloma 2.5 Y 4/4 olivno rjava; ohr. v. 2,2 cm, pr. d. 14,8 cm. 86 kv. A8, inv. št. MMK 5880 Odl. ustja in ostenja krožnika z dvema tankima kanelurama na notranji strani; oblika Consp. 4; faktura FN; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; ohr. v. 1,8 cm, pr. u. 14,2 cm. brez SE 91 pod humusom, profil AC 500501 (detektorski pregled), inv. št. MMK 5801 Železen nož; del rezila z ravnim hrbtom, trnastim nastavkom za ročaj in kvadratno zakovico na prehodu rezila v ročaj; del trna odlomljen; ohr. dl. 12,8 cm, š. rezila 1,7 cm. 92 pod humusom, profil AC 500 (detektorski pregled), inv. št. MMK 5828 Bronasta zakovica; okrogla splošče-na glavica s trnom okroglega preseka, ki prebija glavico; del trna odlomljen; ohr. dl. 0,6 cm, pr. glavice 1,6 cm, pr. trna 0,4 cm. pod humusom Analize Analiza novcev Alenka Miškec Posamična najdba RIC prostorski kontekst tip/napis teža velikost ohranjenost Rimsko obdobje Domitianus 1 As 81-96 Rom ? ITP, profil 500, plast pod humusom Av.: IMP CAES DOMIT AVG GERM... PP. Rv.: MONETA AVGVST 8,8 g pr. 28 mm dobro ohranjen Hadrianus 2 Dp 117-138 Rom ? izkopavanje, kv. C8, SE 1 Av.: HADRIA... Dop.: žarkovna krona, r. Rv.: COS. Tip: sedeča figura 10,62 g 25 x 23 mm izrabljen Constantinus I. 3 Cen 330-335 ? ? izkopavanje, kv. D6, SE 20, x = 0,80 m, y = 1,50 m Gloria Exercitus, 2 vojaški znamenji 1,26 g pr. 17 mm izrabljen Constantius II. (Constantius Gallus ali lulianus) 4 AE2 351-361 ? ? ITP, profil 500, plast pod humusom Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (?) 3,19 g 21 x 20 mm izrabljen Constantinus II., Constans ali Constantius II. 5 Cen 337-341 ? ? ITP, profil 500, plast pod humusom Gloria Exercitus, 1 vojaško znamenje 0,80 g fragmentiran, izrabljen Constans ali Constantius II. 6 AE3 348-361 ? ? izkopavanje, kv. B13, SE 1 Fel Temp Reparatio, feniks 0,70 g fragmentiran, izrabljen Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulianus 7 AE3 348-361 ? ? ITP, profil 500, plast pod humusom Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (?) 2,73 g 21 x 19 mm izrabljen Valens 8 AE3 364-378 ? ? izkopavanje, kv. E5, SE 10, x = 4,10 m, y = 2,50 m Securitas Reipublica 1,54 g 16 x 14 mm dobro ohranjen Valentinianus I., Valens, Gratianus, Valentinianus II., Theodosius I. ali Arcadius 9 AE3 364-388 ? ? ITP, profil 500, plast pod humusom Gloria Romanorum 1,99 g fragmentiran, dobro ohranjen Nedoločljiv 10 An 2. pol. 3. st. ? ? ITP, profil 495-500, plast pod humusom 4,30 g 25 x 22 mm zelo močno izrabljen Novi vek Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko-češki okrog, Avstrijska hiša, Maria Theresia (1740-1780) (Gorica) 11 Soldo 1741-1770 Graz Eyp. 462/1-15 ITP, profil 500 2,06 g pr. 21 mm izrabljen Giobna najdba RIC prostorski kontekst teža velikost ohranjenost rimsko obdobje Domitianus 1 As 84 Rom RIC 249 izkopavanje, kv. B7, grob 3, SE 13 8,69 g 28 x 27 mm izrabljen Antrakotomske in karpološke analize Metka Culiberg Oglje Iz grobov najdišča Šentpavel je bilo skupno determinirani 394 primerkov oglja. Od tega jih je pripadalo 330 (84 %) bukvi (Fa-gus), 60 (15 %) hrastu (Quercus) in le 4 (1 %) jelši (Alnus). To kaže, da je bil za obrede sežiganja pokojnikov uporabljen večinoma les bukve, gotovo zato, ker ima veliko toplotno moč. Tudi v številnih drugih doslej raziskanih arheoloških najdiščih z žar-nimi ali žganimi pokopi je bilo najpogosteje ugotovljeno oglje bukve. Med drugim to pomeni tudi, da so bila rastišča bukovih ali bukovo-jelovih gozdov v rimski dobi razmeroma še precej obsežna. V okolici Šentpavla je bila bukev v času teh pokopov (1. st. n. š.) zelo verjetno še razmeroma dobro zastopana, vendar pa oglje hrasta že nakazuje krčenje njenega rastišča. V takem antropo(zoo)geno spremenjenem okolju so si našle svoja rastišča najprej grmovne vrste, kot so leska (Corylus), v živih mejah ali na nabrežjih rdeči dren (Cornus sanguinea) ali črni bezeg (Sambu-cus nigra). Iz teh skopih paleovegetacijskih podatkov, ki smo jih na tem najdišču dobili z determinacijo lesnega oglja ali semen in plodov, je seveda negotovo sklepati o tako močnem vplivu človeka na okolje. Pa vendar, mnogo bogatejši paleovegetacijski inventar z bližnjega, stoletje ali dve mlajšega, prav tako rimskodobnega najdišča podpira to domnevo. Oglje s tega najdišča sicer izhaja pretežno iz kurišč, a prav v kuriščih, ki so rabila za kuhanje ali ogrevanje, praviloma ugotavljamo mnogo večjo pestrost drevesnih vrst, saj je za kurjavo primeren vsakršen les. V bogati vsebini oglja s tega najdišča je največ primerkov pripadalo jelši, hrastu in jelki, medtem ko je bilo oglja bukve razmeroma malo. Najbolj zanimivo je oglje jelke, saj pomeni, da sta skupaj z bukvijo nedavno nazaj tu uspevali v vrhunski bukovo-jelovi združbi. Kakor kažejo analize oglja, pa je bila bukev tedaj že močno razredčena. Na odprtih, degradiranih površinah se ni več obnavljala, njena rastišča pa so poselili drugi listavci, npr. gaber, jesen, javor, jerebika, breza. Ugotovljeno je bilo tudi oglje kostanja, ki pa naj bi ga šele prav Rimljani prinesli v naše kraje in ga tu zasadili. Semena in plodovi V peščenem sedimentu iz odkopanega jarka z najdišča Šentpavel je bilo najdenih tudi nekaj semen, večinoma travniške ali močvirne lokalne vegetacije ter semena bezga in drena ter fragment lešnika. Od kultiviranih rastlin so bila najdena le tri zoglenela žitna zrna ječmena (Hordeum). Ali so žito pridelovali sami, bi lahko ugotovili le s pelodno analizo, če bi našli primerne sedimente. Zanimivo je, da so bile ob izkopavanjih ostankov vile v letu 2001 bogate tudi najdbe žitnega zrnja (pšenica, ječmen, oves in proso). Vzorci zunaj grobnih kontekstov12 Vz. 5 (SE 21): Vzorec peščenega sedimenta z dna struge. Del vzorca smo raztopili v vodi. Najprej smo izločili kos »svežega« lesa, potem pa raztopino precedili skozi sito in iz posušenega vzorca izbrali semena in druge rastlinske ostanke. Les je bil popolnoma preperel. Determinirati smo poskušali tako moker kot posušen les. Narejeno je bilo večje število mikroskopskih preparatov, da smo razpoznali nekaj tipičnih anatomskih znakov: v prečnem prerezu nize lumnov trahej, v tangencialnem prerezu kumulirane žarke, sestavljene iz enoplastnih žarkov, in v radialnem prerezu lestvičaste perforacije na stikih trahej. Les po vsej verjetnosti pripada jelši (Alnus). Semena: 3 pooglene-la žitna zrna. Eno je bilo še v plevi, eno precej korodirano, eno pa inkrustirano. Najverjetneje vsa pripadajo ječmenu (Hordeum). Ostala semena niso bila pooglenela in lahko izvirajo od tedanje bližnje vegetacije: 3 semena črnega bezga (Sambucus nigra), 4 semena metlikovk (Chenopodiaceae), 1 seme klinčnic (Caryophyl-laceae) in še posamezna semena nekaterih travniških rastlin. Od vodnih oziroma močvirnih rastlin je bilo 12 semen ježka (Sparga-nium) ter fragmenti stebla preslice (Equisetum) in še več nedoločljivih rastlinskih ostankov. Vz. 17 (SE 17, kv. A2): 39 primerkov oglja je pripadalo hrastu (Quercus), 2 bukvi (Fagus) in 3 jelši (Alnus). Nekaj oglja je bilo popolnoma nedoločljivega, ker je bilo preperelo, impregnirano ali pa so bili primerki premajhni. Analiza žganih kostnih in zobnih ostankov Zdravka Hincak Za analizo je bilo zbranih 12 vzorcev žganih kostnih in zobnih ostankov človeškega in živalskega izvora iz treh grobov in iz struge z najdišča Šentpavel. Grob 1 in grob 4 sta bila predstavljena s po enim vzorcem, grob 2 je vseboval devet vzorcev, dvanajsti vzorec je bil fragment kosti z dna struge. Pri makroskopski antropološki analizi je bila za določitev spola osebe iz groba 2 uporabljena sekundarna makromorfometrična metoda (meritev debeline kompaktnega tkiva (substantia compacted) posamezne diafize). Kadar ta metoda ni zadoščala za popolnoma natančno določitev spola, je to v besedilu označeno z vprašajem. Za določitev starostne dobe je uporabljena mikroskopska metoda za žgane kostne ostanke z modificirano metodo po Kerleyju, ki se uporablja od skupine adultus I(20-29 let). Prisotnost živalskih ostankov je bila določena makroskopsko, s pomočjo primerljivega materiala, ki pripada recentnim živalskim vrstam. Večinoma so makroskopske določitve preverjane z mikroskopskimi metodami. Analiza z mikroskopsko metodo vključuje izdelavo preparata po protokolu. Vzorci so vzeti iz odlomkov diafiz dolgih kosti stegna (femur) na mikrotomu Minitom (Struers) in obdelani na aparatu za fino poliranje Labopol-1 (Struers). Analiza histoloških preparatov je izvedena z mikroskopom CX41RF (Olympus), rezulta- 12 Analize posamičnih vzorcev so navedene pri opisanih kontekstih. ti so posneti z digitalnim fotografskim aparatom C-5050 Zoom (Olympus). Vzorce lahko glede na njihovo maso razdelimo na več skupin. V prvo skupino bi sodil najobsežnejši vzorec iz groba 2 (žara PN 1, 2/4, kv. B/7, SE 12), katerega masa znaša 179 g. Drugo skupino tvorijo vzorci, katerih masa znaša med 10 in 100 g. Sem sodijo večina vzorcev iz groba 2 in vzorec iz struge. Tretja skupina obsega maloštevilne vzorce, katerih masa znaša manj kot 0,1 g do 10 g. V to skupino sodijo ostanki iz groba 4 in nekaj vzorcev iz groba 2. Za nekatere vzorce tretje skupine ni bilo mogoče določiti, ali so človeškega ali živalskega izvora (grob 2, kv. B/7, SE 12, flotacija 12, 26. 3. 2001, grob 4, kv. B7, flotacija 16, 31. 3. 2001). Za samo en vzorec človeškega izvora je bilo mogoče določiti spol osebe (žara PN 1, 2/4, kv. B/7, SE 12), ostali vzorci so bili premajhni ali premalo številni za natančno antropološko analizo. Analizo je oteževalo tudi zvijanje in krčenje vzorcev, ki je nastalo pri žganju kosti. Za pokojnika iz groba 1 zaradi slabe ohranjenosti vzorcev ni bilo mogoče določiti spola. Mikroskopska analiza starostne dobe je določila starost v razponu od 30-40 let. Pokojnik iz groba 2 je bil, kakor kaže sekundarna makrometrična metoda, najverjetneje moškega spola. Razpon starostne dobe je 25-30 let. Odlomki kosti iz groba 4 so bili maloštevilni in zelo slabo ohranjeni za makroskopsko ali mikroskopsko metodo. Fragmenti diafiz stegnenice (femur) z dna struge kažejo določeno kemično spremembo. Vzorci so pripadali govedu (Bos sp.) (sl. 43, 44). vzorci, ki so najslabše žgani - goreli so na nizki temperaturi od 400-500°C. Sivo bela do bela barva kaže na visoko temperaturo žganja. Če predpostavljamo, da je gorenje potekalo na odprtem in telo ni bilo sežgano v jami, bi bila temperatura žganja za navedene vzorce v razponu 500-900°C. 45 Fragment desne skočnice (talus) mlade svinje (Sus sp.). 44 Fragment diafize stegnenice (femur) odraslega goveda (Bos sp.). 46 Fragment proksimalne epifize golenice (tibia) mlade svinje (Sussp.). Odlomki živalskih kostnih in zobnih elementov so številni. Iz ostankov na najdišču lahko rečemo, da so najdeni odlomki najmanj štirih živali: malih prežvekovalcev - ovce, koze ali srne (Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.), mlade in stare svinje (Sus sp.) ter goveda (Bos sp.). Dobro ohranjeni ostanki svinje (Sus sp.) so prikazani na slikah 45 in 46. Vsi vzorci predstavljajo žgane kostne in dentalne ostanke. Barva žganih anatomskih elementov je v razponu od temnejše sive, sive, sivo bele do bele barve. Temnejše sive do sive barve so Literatura ACSÄDI, G.Y. in J. NEMESKERI 1970, -. 1986, Die norisch-pannonische KENT, J. P. C. 1981, Coinage. Vol. VIII: NOVŠAK, M. 2003a, Šentpavel. - V: D. History of human life span and Tracht. - Die Aufstieg und Nie- The Family of Constantine I (A.D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi mortality. - Budapest. dergang der römischen Welt 2, 337-364). - London. nogami: arheologija na avtoce- BASS, W.M. in R. JANTZ 2004, Crema- 12.3, 546-577. KERLEY, E.R. 1965, The microscopic stah Slovenije: vodnik po najdi- tion weights in East Tennessee. GASPARI, A., J. HRUSTEL, R. MASARYK determination of age in human ščih, Ljubljana, 253-255. - Journal of Forensic Sciences in M. NOVŠAK 2008, Gema z gra- bone. - Am. J. Phys. Anthropol. -. 2003b, Podgorica. - V: D. Prešeren 49, 901-904. virano podobo moškega božan- 23, 149-164. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- stva iz Emone. - Umetnostna KERLEY, E.R. in D.H. UBELAKER 1978, arheologija na avtocestah Slo- ka u jugoslovenskom delu pro- kronika 19, 2-10. Revisions in the microscopic venije: vodnik po najdiščih, Lju- vincije Donje Panonije. - Disser- GIOVANNINI, A. 1996, Osservazio- method of estimating age at bljana, 216-218. tationes et monographiae 24, ni sui tipi di pietre dure in rela- death in human cortical bone. NOVŠAK, M., R. NOVŠAK, N. VUNOVIČ, Beograd. zione all'uso in alcuni anelli del - Am. J. Phys. Anthropol. 49, G. TICA, B. ROZMAN, S. TOMAŽIČ BRUUN, P.M. 1966, The Roman Impe- Museoarcheologico nazionale di 545-546. in S. POGLAJEN 2001, Poroči- rial Coinage. Vol. VII: Constanti- Aquileia. - Gemme romane da KLEPPINGER, L.L. 2006, Fundamen- lo o zaščitnih arheoloških izko- ne and Licinius (A.D. 313-337). Aquileia, 27-34. tals of Forensic Anthropology. - pavanjih na lokaciji Šentpavel - London. HORVAT, J. 2002, The Hoard of Roman New Jersey. na trasi AC Šentjakob-Blagovi- CHIARELLI, A.B. 1980, Reccomanda- Republican Weapons from Grad KOŠČEVIČ, R. 1975, Die Werkstät- ca, pododsek Šentjakob-Krti- tion for Age and Sex Diagnoses near Šmihel. - Arheološki ve- te kräftig profilierter Fibeln in na. - Kranj. of Skeletons. - V: Journal of Hu- stnik 53, 117-192. Siscia. - V: Archeologia Iugosla- OBEROSLER, R. 1995, Trento - Pallazo man Evolution 7, 517. HORVAT, M. 2003, Podrečje pri Viru. vica 16, 51-61. Tabarelli. Ceramica in terra sigil- DESCHLER ERB, E. 1999, Ad Arma! - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s lata. - V: E. Cavada (ur.), Mate- Römisches Militär des 1. Jahr- vašimi nogami: arheologija na područja Siska. - Zagreb. riali per la storia urbana di Tri- hunderts n.Chr. in Augusta Ra- avtocestah Slovenije: vodnik po KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Kera- dentum, Archeoalp, Archeologia urica. - Forschungen in Augst najdiščih, Ljubljana, 219-220. mika z rimskega svetiščnega ob- delle Alpi 3, 271-359. 28, Augst. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna močja v Podkraju pri Hrastniku. OXE, A. in H. COMFORT 1968, Corpus DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der grobišča I. - Kat. in monogr. 32, - Arh. vest. 59, 245-277. Vasorum Arretinorum: A Cata- Stadt auf dem Magdalensberg. Ljubljana. KUJUNDŽIČ, Z. 1982, Poetovijske ne- logue of the Signatures, Shapes - Archäologischen Forschun- -. 2000, Poetovio, zahodna gro- kropole. - Kat. in monogr. 20, and Chronology of Italian Sigil- gen zu den Grabungen auf dem bišča II. - Kat. in monogr. 33, Ljubljana. lata. - Bonn. Magdalensberg 13, Klagenfurt. Ljubljana. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slove- OXE, A., H. COMFORT in P. M. KENRICK ETTLINGER, E. 1973, Die römischen JERONČIČ, J. 2005, Šentpavel pri nije. - Opera Instituti archaeo- 2000, Corpus Vasorum Arretino- Fibeln in der Schweiz. - Han- Domžalah. Rezultati izkopa- logici Sloveniae 7, Ljubljana. rum: A Catalogue of the Signa- dbuch der Schweiz zur Römer- vanja iz leta 1999. - Diplomsko MATTINGLY, H., SYDENHAM, E. A. 1926, tures, Shapes and Chronology und Merovwingzeit, Bern. delo. Univerza v Ljubljani, Filo- The Roman Imperial Coinage. of Italian Sigillata.- 2nd editi- ETTLINGER, E. et al. 1990, Conspectus zofska fakulteta, Oddelek za ar- Vol. II: Vespasian to Hadrian. on. - Bonn. formarum terrae sigillatae ita- heologijo, Ljubljana. - London. PAIS, E. 1888, Corporis Inscriptionum lico modo confectae. - Materi- JERONČIČ, J. in M. NOVŠAK 2006, MIHOVILIČ, K. 1979, Prstenje i nau- Latinarum Supplementa Italica alen zur römisch-germanischen Šentpavel pri Domžalah. - Var. šnice rimskog doba Slovenije. - I, Additamenta ad Vol. V Galliae Keramik 10, Bonn. spom. 39-41, 204-205. Arh. vest. 30, 223-242. Cisalpinae. - Rome. EYPELTAUER, T. 1973, Corpus Num- JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln NELSON, R. J. 1992, A microscopic PEARCE, J.W.E. 1951, The Roman Im- morum Regni Mariae Theresiae ausLauriacum. - Forschungen comparison of fresh and burned perial Coinage. Vol. IX: Valenti- 1740-1780. - Basel. in Lauriacum 10, Linz. bone. - Journal of Forensic Sci. nian I - Theodosius I. Reprint, GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pan- KELLER, E. 1971, Die spätrömi- 37, 1055-1060. 2nd edition. - London. nonische Frauentracht im 1. und schen Grabfunde in Südba- NESTOROVIČ, A. 2005, V dragulje PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika 2. Jahrhundert. - Münchner Be- yern. - Münchener Beitrage zur vbrušene podobe sveta: rimske emonskih nekropol. - Kat. in iträge zur Vor- und Frühgeschi- Vor- und Frühgeschichte 14, geme v Sloveniji. - Ljubljana. monogr. 20, Ljubljana. chte 11, München. München. NICKEL, R., A. SCHUMMER in E. SEIFER- LE 1986, The Anatomy of Dome- sticAnimals. Vol. 1.. - Berlin. Arheologija na avtocestah Slovenije Šentpavel pri Domžalah 69 PRÖTTEL, P. M. 1988, Zur Chronolo- TURK, P. 2003, Dragomelj. - V: D. gie der Zwiebelknopffibeln. - V: Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi Jahrbuch des Römisch-Germa- nogami: arheologija na avtoce- nischen Zentralmuseums Mainz stah Slovenije: vodnik po najdi- 35, 347-372. ščih, Ljubljana, 126-128. RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria VERBIČ, T. 2001, Geološka spremljava Sisciensia - nalazi rimske voj- arheoloških izkopavanj na naj- ne opreme iz Siska u fundusu dišču Šentpavel. Poročilo. - Lju- Arheološkoga muzeja u Zagre- bljana (neobjavljeno poročilo). bu. - Katalozi i monografije Ar- ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1980, heološkoga muzeja u Zagrebu Sigillata-Stempel - Nachtrag 1, Zagreb. 1973-1976, Magdalensberg- RIHA, E. 1979, Die römische Fibeln Grabungsbericht 14, Klagenfurt, ausAugst und Kaiseraugst. - 215-232. Forschungen in Augst 3, Augst. -. 1992, Terra Sigillata tardo- -. 1990, Die römische Schmuck aus padana. - RCRF Acta 31-32, Augst und Kaiseraugst. - Forsc- 415-443. hungen in Augst 10, Augst. ŽELEZNIKAR, J. (ur.) 1999, Poselitve- -. 1994, Die römischen Fibeln aus na podoba Mengša in okolice: Augst und Kaiseraugst. Die Neu- od prazgodovine do srednjega funde seit 1975. - Forschungen veka. - Mengeš. in Augst 18, Augst. -. 2009, Ongrovci, prvi Trzni- SAGADIN, M. 1999, Arheološki sledo- ci: arheološke priče preteklosti. vi poselitve Mengeškega polja: - Kamnik. Rimska doba. - V: J. Železnikar ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri (ur.), Poselitvena podoba Men- Spodnjih Škofijah. Trgovina s si- gša in okolice: od prazgodovi- gilatnim posodjem v severni Is- ne do srednjega veka, Mengeš, tri v 1. in 2. st. - Arh. vest. 56, 39-41. 263-292. -. 2006, Šentpavel pri Domžalah. - ŽIŽEK, T. in Š. TOMAŽINČIČ 2006, Var. spom. 39-41, 205. Šmartno pri Cerkljah. Poroči- SAGADIN, M. et al. 2001, Poročilo o lo o zaščitnih arheoloških izko- arheoloških izkopavanjih na lo- pavanjih. - Kranj (neobjavljen kacijiŠentpavel. - Kranj (neo- tipkopis). bjavljeno poročilo). SCHINDLER KAUDELKA, E. 1989, Die gewöhnliche Gebrauchkeramik vom Magdalensberg. - Kärntner Museumsschriften 72, Archäolo- gische Forschungen zu den Gra- bungen auf dem Magdalensberg 10, Klagenfurt. SCHMIDT, E. 1972, Atlas of Animal Bones. - Amsterdam. SISSON, S., J.D. GROSSMAN in R. GETTY 1975, Sisson and Grossman's the Anatomy of the Domestic Ani- mals. - Philadelphia. SNOJ, D. 2003, Krtina. - V: D. Pre- šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avto- cestah Slovenije: vodnik po naj- diščih, Ljubljana, 167-169. TASSAUX, F., R. MATIJAŠIC in V. KO- VAČIC 2001, Loron (Croatie). Un grand centre de production d'amphores a huile istriennes. - Bordeaux. Arheologija na avtocestah Slovenije Šentpavel pii Domžalah 70