Te čai
sredo 22. decembra (ranozimna) 1852

hist
2.
Slovenskému narodu!
tacih delih
?
so za mladjè (zarejomla
diga lesa) določeni, in v kterih bi živina že začeti
Rojaki moji ! ako čmo prišteti Rodovam biť omikanim, o ir
k
Pri sere1 nam bodi sploh, pa tud jezika
ali prihodnji podrasini škodo delala , ni pripušeno živine pasti; pa tudi v druge dele se ne smé več
?
Merilo, ki se Ij
Vsak narodski naj Z ÍZ£
da omike smé imeti. časnik vedno sveti
živine na pašo zagnati, kakor le toliko, kolikor je potrebniga živeža v njih najti zamore.
izgledam svom: kak govor naj se lika Spostvana bod1 domaća mu oblika
Stelja

to je

listje in mah, se smé le z

Predmet: podu
le u obleke evetiî
les en im i grabljami grabiti, in ni kakor ni pripu šeno, z grabljami tudi zemlj e razrovati.
Tak časnik pa, rojaki! vsi berímo, S peresam mu, s podporo priskočimo5 Stotero nam poverne troskov zgube.
Graso sekati
5
to je
?
steljo iz oki est en i h
?
Tak v djanji skažemo se rodoljube Tak bomo tud Slovenci spoštovani, Nikdar kot mlačin rod obrekovani !
véj nabirati, kjer je taka stelja navadna, je pri pušeno le v posekih.
Lastniki s servituti obloženih gojzdov imajo po razmeri posebnih določil tištim, kteri imajo v gojzdu pravico lesa (dervašino^ali stelje (steljivšine)
Rodoljubski
Nektere vaznisih zapoved in pre poved iz nove fgoizdne postave.
in potem, ko se ti za to oglasé, v primernim času les in steljo odločiti, ki jim gré, in tište kraje, ki so za zarod noviga lesa odločeni, z dostojnimi znam
zaznamovati, da se jih nihče ne dotakne. Kraj
in dan kadaj naj pridejo vpravičenideležniki
kam
5
gojzdno
po les ali steljo vgojzd, kakor tudi zaznamek ne
Cesarica Maria Terezia je dala v letu 1771 dotakljivih delov imajo lastniki deležnikam do
postavo, ki
se je se v vec zadevah nana- ločno po županu na znanje dajati.
> /I /\ ^ mrto i- ^ rv 1	L	í rv	IV _ __	Trt	1	1 t ^	4 #
šala na gorske, gojzdne in fužinske postave Fer
dinandove od leta 1553.
Kjer se mladje varovati mora, naj se les
je marsikaj
premenilo; s temi
tudi od dneva do dneva očitniši razodevalo, da za
ohranjenje gojzdov ( borštov) je treba nove postave ktera se vjeina z razmerami sedanjiga časa.
5
Vazniši določila
ktera
nove gojzdne postave pa, , kakor smo že zadnjikrat v „Novícah" na znanili, ob novim letu v djanje stopi
mm J	^ ** v » » M.M.M A V f Lt f \M jUHJ V	J7 I ^ U V kJ I V
Vsi gojzdi (boršti) se iočijo v 3 verste
tem dolgim času se seka jeseni ali pozimi o snegu, in kadar je les po premembami se je pa sekán, naj se brez pomude tudi berž iz gojzda domů
spravi.
Scer se smé les tudi spomladi in poleti sekati, vendar se mora zadnji cas pred prihodnjo spomladjo iz gojzda spraviti.
Vsak gojzdni pridelk se ima na navadnih ali scer dostojnih od lastnika naznamovanih potih, žah ali plazovih iz gojzda spraviti.
Občinski gojzdi se praviloma (to je, za na
so sledeče:
ri
eni
so d e r z a v n i (cesarstvini), drugi občinski (srenj
ski ali soseskini), tretji ose bujni (posamnih last- vadno) ne smejo°razdeliti (razpartiti). *Le v po
nikov).
Noben gojzd se brez dovoljenja ne smé
sebnih okoljšinah se smé po privoljenju to zgoditi.
Politične oblasti (to je, kantonske ali okrajne
posekati in v kaj druziga (njivo, senožet itd.) pre— cesarske gosposke) imajo čuti sploh nad gospodar
narediti in lesoreji odtegniti. Posekáni deli v der žavnih in občinskih gojzdih se morajo 0 pe
tih
letih spet pogojzdovati začeti; v osebujnih
gojzdih se smé včasih tudi delj casa za to dovoliti.
Noben gojzd se ne smé pokončati, to je, tako
oškodovati, da bi se le teško nov les zaredil ali pa celo ne.
stvam vsih gojzdov svojiga okraja (kantona).
Za plavenje lesa in za napravo plaviš se mora posebno privoljenje zadobiti.
(Konec sledi.)
Cesarki patent
j
Prepovedano je vsakterimu gospodarj
v svo
jim gojzdu tako gospodarit
_ _____1 •	•I	V • j
sose dni gojzd

da
v
tno
avolj golih la
zastran izdelovanja, prodaje, inposesti orožja in střeliva (robe za strel) in zastran
irnost přisel, po ve
trovih škode terpeti. Prestopki zoper to prepoved se kaznujejo z 20 do 200 gold
Gojzdi
5
na kterih so gojzdne sužne pravice
nošenja orozja
(Dalje.)
Vážen je v ti postavi sledeči
12
1
kteri veleva: . 2 ni pre-
5
morajo ne le gojzdi ostati, te
Drugo orožje in střelivo, ktero po povedano, smejo sicer tišti imeti, kterim to ni v po
ali servituti druzih
^^	^	_	-____m	_	y
mue se imajo tako oskerbovati, da je izreja lesa stavi ali po oblastnii izrekoma prepovedano, vendar tudi za prihodnje čase zagotovljena.	pa (to je treba dobro pomniti, da kdo ne pride ne-
vědoma v zader
s
in
kazin
n i
ÏJ
P
tud
prip
zj
kom
; in
meti, da bi se po pravici směl
d o
trel
sliti .
da
ga ima za kako krivo
rabo
Kd
ma tak o s il eg
w
J
1
trelíva vec, ka k o r & o U k
J t
• *
za njegovo n i d e ž e 1 n i <
bo potreba, m
blast
t
or mu g i a to poli in ta oblast
nija bode določila, kar je v tej zadevi primerno.
Vojaško střelivo imeti je dopuseno samo tištim, kterim njih služba pravico do tega daje, ali kteri so dobili izjemno posebno oblast, takošne strelue reči
imeti.
. 13. Obertniki in kupčevavcí se še zlasti zakrivé
s kažnjivim djanjem :
kadar prepovedano orožje ali střelivo komu tace mu prodajo, ki jim ni prinesel kupnega dovolj en ja, ktero morajo oni hraniti (§. 9); če zastran tacih prepovedanih reči, ki jim jih
23. Popotnikom iz tuji h d
ki imajo se
boj postavne potne ali sprevodne pisma, je dopu njih ose
b
formi

noibrambo ^potrebno, ali tudi k njih uni deželski opravi, ali k livreji njih služabnikov spa
orozje


s strelívom
temu namenjenim

sabo
voziti, to pa mora, ce ze ni na sprevodnem pismu opom
njeno

c.
k
za varnost postavlj
blast nij
na
prevodnem listu
popotnika, kadar
stopi

i p i s a ti.
24. Kdor
austriansko mejo pre
S
list
nošenje orožja potřebuje orož
ga mora, nosec
zj
P
b
ti, da se, kadar bi treba bilo. ž njim izkaže.
er post
25. Kadar se kdo najde
da
P
orozje nosi
?
ali da

t
ce g
tud
m
v •
pokazati ne m
je precej
t
»
temu je v obojnem priment
>va dolžuost, taisto brez
nje
or
upora oddati
. 26.
0
t komu d r u z e m
prepušati
kdo, brez izkazanega do volj e nj a, j i h imeti, je prepoved
prinese ali pošlje, da naj bi jih prodali, kam poslali ali kar si bodi ž njimi počeli, naznanila v ga po k
27. Kdor tuj orozni list na se pripravi, ali se rivem posluži, prelomi s tim to pričijočo po-
kaznjivega
kraju za varnost postavljeni oblastnii precej ne po- stavo, ako ni v tem pomocek k doprinesenju
dajo, in prepovedanega orožja ali střeliva, ako je moč, pri sebi do tikrat ne obderžé , da se jim kaj
djanj a, ua ktero je huja kazen zazugana.
(Ko
sledi.)
dalje zaukaže.
14.
Oblast ali dovoljenje, orozje imeti
?
ne
zapopade v sebi oblasti in dovoljenja, orozja nositi.
Ljudem, ki niso c. k. vojaki, je pravilorna za no šenje orožja treba posebnega dovoljenja.
. 15. Izjemno smejo, brez posebnega dovo ljenja, orožje nositi:
/
gle il po svetu

Kako se nov papež voli?
(Konec.)
Zdaj gredo kardinali v kapelo in se vsedejo.
Se
deži kakor tla so z zelenim suknom pokriti ; pred vsa
Vsi tisti, kteri imajo po svoji službi ali svojem kim sedezem je klopica, na kterej je kardinalov
gerb.
stanu, pravico in dolznost, orozje nositi, toda samo Pred vsako sejo jim bere en Auguštinar maso za pomoč tis to orožje, ki gré k predpisanemu oglestu , ali k sv. Duha, popoldne se pa en psalm poje. V sredi ka-
uredski obleki.
Tisti
pele je dolga
miza , na kterej so še ne popisani volit
5
kterim je zavoljo njih obertovanja ali veni papirčki iu dva kelha. Zdaj se zvolijo škruta
opravila potreba tudi zvunaj hiše rabiti orožje ali njim tori in revizori enacega orodja, to da samo za tisti čas, ko v res-nici svojo obertnijo ali delo opravljajo.

da na une pazijo. Ta izvolitev se zgodi
s
kugli ca mi, na kterih
je na vsaki imé enega kardi
nala zapisano
Střelci po redu uravnanega in z dovolje
Nar stařeji kardinal stopi zdaj k mizi, vzame pa
njem oblastnij obstoječega strelstva , če ni temu pirček, zapiše gor imé tistega, kteremu on ali unemu vzeta pravica orožje nositi, obiskujejo.
svoj g
las
kadar streliše
da, papirček zgane
ga zapečati, gré potem k oltarju.
16
papircek med dvéma perstoma kvisko derze poklekne na Kdor ima oblast, orozje nositi, ima tudi spodnjo štabljo, tiho pomoli, potem priseže, da da po
pravico, svoje orožje in svoje střelivo po svojih služab- svojej misii naj vrednejšemu
svoj g
las, in dene svoj vo
nikih na odločene mesta prenašati.
litveni papirček v skledo, ki na oltarju stojí in potem v
17. Vsakdo, ki se ne more opirati na kako iz- kelih. To storé za njim tudi vsi drugi kardinali. Ko so vsí
med izjem v §§. 15 in 16 nastetih, dobi pravico orozje papirčki oddáni, se postavi z njimi napolnjen kelih na mizo nositi, samo s po del jen i m orožnim listom, kteri in škrutatori (pregledniki) papirčke štejejo. Ako jih je
. škru-
se ne smé izdati drugim kakor le nesumnim ljudém.
toliko kot kardinalov, se eden za drugim odprč
18. Za orožni list je prositi pri oblastní- tatori jih zaporedoma berejo in tretji zmed njih imé ti
jah, ki se bodo zato v vsaki kronovini pozneje odločile. ste^a, ki je na
papircku, glasno
pove
Kardinali si za
19. Orozni listi se morajo po preteku pisejo v
zapisnik, ki
pred njimi leží, imena.
tega časa zopet ponoviti. Orožni listi služijo v
Le ta zamore papež postati, kdor ima dvé tret
povérjenje tudi zunej tistega upravnega okraja, v kte- ji ni glasov. Ako jih pri pervem voljenju noben kardi
rem so bili izdani. Ako pa posestnik orožja s še ve- nal toliko ne dobi, se pa volitveni papirckl zazgejo ljavnim orožnim listom svoje stanovališe v drug upravni okraj premesti, je njegova dolžnost v šestih tednih po svoji preselitvi orožni list tisti
^PP v
kotu kapele je namreč ogenj in nad njim cev, skoz ktero dim sožganih papirčkov izpuhti. Na te dim gleda ljud-
stvo
i
ki je zunaj in že tedaj vselej
5
kadar se nov dim
prikaže, vé, da še volitev ni dognana. Ce se pervikrat
oblastnii novega okraja, ktera ima oblast orozne liste dajati, v poterdbo (vidiranje) p odati; ako tega ni zvolilo, pridejo drugi dan k novej volitvi.
ne stori, pride orozni list ob veljavo.
. 20. Orožni listi naj se dajejo na tri leta
>
ali
Kadar kak kardinal dvé tretjini glasov dobi, je vo-
Koj po zadnjem
ljenje cerkvenega poglavarja končano.
pa pri posebnih namembah (na priliko za kako poto- pregledovanju papirčkov eden kardinalov, ki pri mizi
vanje), tudi na krajšo dobo.
sedé

imé novozvoljenega glasno pové. Drugi kardi
. 21. Od oroznega lista se razun kolka ali nali, ki zraven njega sede, se zdaj odmaknejo s spo štempeljna za 30 krajcerjev nobena druga davšina znanjem, da mu več enaki niso. Nar mlajši kardinal
ne opravlja.
M.À u VM **J v IA1 4	V«M	111 U	v v V V	« mm m^ ^ w	*	»	*-J	--------
potem pozvoni, v znamnje, da imajo poglavar strežnikov
"	v	r-----i-- , /	f/ '	* » w	^
22. Ce kdo orožni list zgubi, zamore prositi, in skrivni pisarji noter priti. Trije kardinali se pribli
da se mu dvojnik (duplikat) izdá.
zajo novoizvoljenemu
in ga
prasajo : -
Ti je izvolitev za
poglavarja katolške cerkve, ki je tebe zadela , všeč in	To delo, ktero Safařik močno hvali, je vredno,
jo poterdis ?" Zvoljeni pade na kolena in en čas za da nekoliko več o njem omenimo. Celo delo obseže 4 pomoč sv. Duha moli. Potem vstane in reče, ako je to oddelke. V pervem govori Talvy o zgodovini staro-
Potem vstane in rece, ako je to eklenil, da naj viso cerkveno čast prevzame; zdaj tudi
ali
cerkvenoslavenskega jezika
i
v
drugem
o
vshodnih

novo imé pové, ki ga kot papez imeti misli«
Ko vse to poglavar strežnikov zapiše in tri priče to poterdijo in se pedpišejo, peljejo novoizvoljenega k oltarju, kjer nekoliko moli, potem pa mu v zagradu pa- in slovstva. Kako in kaj je bil slovanski narod v sta
v tretjem o zapadnih Slavenih, v če-tertem delu pa omeni v kratkem narodno pesnistvo. Skoz in skoz kaže delo dobro znanie slavenskih razmer
peževo obleko oblecejo.
Tako oblečen
gre novi papez
rodavnih časih, o tem ne govori
i
ker se nič
gotovega
zopet v kapelo, se vsede pred oltarjem na stol in přejme ne vé. Začnč pri Cirilu in Metudu , od kterega časa tu pervi poklon kardinalov. Poljubijo mu nam-
ne zakriva tema dogodivscine slovanské več.
rec
roko in ga dvakrat objamejo. Potem dene viši ka
S
posebnim veseljem govori o zgodovini ruske ga
mornik papežu nov ribčarsk perstan na perst. Ta ga jezika in slovstva, o Lomonosovuin P uski nu ; politi
pa poglavarju strežnikov oddá, da se imé novega pa- čnega vseslavizma ne opravičuje , slovstvene vza-peža gor vdolbe.	jemnosti in edinega slovanskega književnega jezika pa
serbsko-ilirskem rodu malo, pa
Zdaj se zvolitev očitno naznani. En kardinal, ne more ovreči. pred kterim se križ nese, stopi namreč na vunajni mo- pravično govori. Pravično sodi učenega Vuka, Do si
etovž in glasno reče: „Veliko veselje vam naznanim, mi tej a Obradoviča in vladika černogorskega ; tudi imamo tega in tega papeža, ki si je to in to imé dalu. na Dubrovniško dobo, akoravno memogredé pokaže*
Zdaj začnó na gradu topi pokati, po vsih cerkvah zvo
v
Pravi zaklad"
pravi
??
so narodne in junaške p
o
niti in švajcarske straže na svojih straziscih streljati. smi, kakorsnih drugi narodi, kakor Nemci, Španjoli in Novi papež gré med tim v eno celico konklava, dokler Prancozi nimajo".
po priprave za drugi, očitni poklon narejene
. Ceskega naroda se posebno marljivo spomne in ne prezre političnih in vérskih gibanj. Ako se je v Kvirinalu volilo, se pelje sveti oče s Začne pri Husu, omeni tridesetletne vojske, pa tudi se-tremi kardinali v Vatikan, in gré v Sekstinsko kapelo, danjosti ne pozabi. Šafaříka in Palackega postavi
kjer na oltar stopi in se na njem vsede.
Kar
na čelo pomlajenega ceskega slovstva. Poljsko slov
dinali mu poljubijo nogo in roko, kar se drugi po- stvo in lužiške Serbe omeni bolj obširno.
klon imenuje. Potem nesó papeža v slovesnej procesji
Nar bolj zanimiv je četerti del, ko govori o pesni
na prekrasnem stolu žlahtni stražniki čez Konštantinovo štvu S erb o v; če tudi nimajo slovstva, kakoršnega stopnico v Petrovo cerkev, kjer zopet na oltar gré, se šega tirja, ker nimajo dobrih kojižoteržnic, imamo ven-
na rudeco blazino vsede in mu kardinali med petjem dar junaske pesmi, ki so neprecenljivi zaklad, kakoršnega
ambrozianove zahvalne pesmi nogo poljubijo.
To
je
nima nobeni
drugi
narod. Prav ima Talvy, ko pravi :
tretji očitni poklon. Potem sveti oče stojé na stop
n
Le med slovanskimi narodi najdeš še zivo
nici oltarja ljudstvu papežev blagoslov ali žegen poděli cvetico v popol ni naravni kreposti; pa tudi in se potem med vriskanjem in pokanjem topov v svoje med temi raste le med Serbi in Dalmatinci v
poslopje pelje. Zvečer je mesto razsvitljeno.
(Po Kopaču in Alex žl. Orlaju).
Iz »Zsrodov. kateh.«

Slovanski popotnik.
Spisuje Fr. Cegnar.
Poslednjikrat je naznanil „popotnik"
popolni krasoti in milobi. Ti zaklad je bil več stoletij za učeni svet pokopan".
Poslednjič napelje pisateljka več slovanskih pesem za pokušnjo , kar ceno knjige še posebno poviša.
knjigo o zgodovini naslovom „Uebersichtlich
novo nemško slovanskega jezika in slovstva pod
Novièar iz slovanskih hra jev.
v
Cernogore.
Nar
novejse novice, ki jih je
Handbuch d
G
chichte derslavischenSprachen undLiterat
Lloydov parobrod iz Cernogore prinese! so: Tursko ter dnjavo S p u s je
1500 Cernogorcov dvakrat
von Talvy".
Čudno sicer
Danes pristavimo še tole
čeravno se je niso mogli polastiti,
napadlo, vendar še niso obu
v
al
?
ali resnično vendar je, da se Nemci
ki so učenost in slovstvo bi rekel vsih europejskih narodov nekdanjih in sedanjih marljivo v svoj prid ober nili, na zaklade sIoa
stva SI
ki so bili od ne
kdaj njih sosedi, do naj novejše dobe še ozerli niso Gôthe je bil pervi, kteremu so dopadle, na
pali jo premagati; terdnjavo Zabljak branijo Cernogorci tako jnnaško, da so Caja Beya, ki jih je s silno armado napadel, tako natolkli, da je veliko Turkov mertvih ostalo; dve Turški zasediši blizo terdnjave so s topovi popolnoma pokončali in obsedo v beg zadervili.
bsk
pesmi mocno
ktere je Nemce opomnil
ker je njih lepoto
prepozno opazil, ker ni slovanskega jezika dovolj umel ir
ker mu je druzih pripomočkov manjkalo, je Ie malo za-
mo«:el o tem storiti. Tako je ostalo blizo do današnjega dné Še le

ko je slavnoznani ud Dunajské akademij
Boj
Po „Serb, dn." so Cernogorci vsi vneti za svojega mlađega kneza; njegov iskreni, krepki duh je nadušil mlade in stare. On si pa tudi vé ljubezen svojega naroda po mnozih potih nakloniti. Tako se pripoveduje, da je nek vse premoženje, ki ga je rajni vladika svoji rodovini namenil, za premoženje deželno določil, ki se ima za občni prid oberniti
i
mir K a p p
>
prestavlj
serbske pesmi začel Nem
cem popevati in razkladati navade in šege in toliko mi-kavno zgodovino Serbov in sploh Slavenov, so se začudili Nemci nad toliko lepoto njihno, in začeli so pervi pesniki prestavljati narodne pesmi. Neumornemu Kap-
perju se pridružita slavna moža Anast
V o g e 1
uni je izdal zbirko »iuvcunkiu, ut seru
kih narodnih pesem v nemško prestavljenih. V Bero
kih
G
ta
m b-
tudi
tistih 20.000 zlatov, ki jih je rajni stric prav njemu zapustil, je za potrebe dežele podařil, kteri je pripravljen, kakor pravi, do zadnje kaplje kervi vse posvetiti. Od kar so Cernogorci čuli, da se Omer-Paša njih deželi z vojsko bliža, se je plamen serditosti v junaškem narodu se bolj unel.—Unidan je poslal knez Danilo de-
putacio v
Beligrad
k Serbskemu knezu, pa ne
i
kakor
linu
čujemo
jstavljajo se poljsk
dopadejo posebno
k
pesmi, pre
in ces ke v nemsko; dogodivščino slovanskih jezikov in slovstva in kratki popis pesništva
slovanskega angličanke Talvy je dr. Bruhl poněmčil
ee je govorilo, da bi ondi snubila za-nj, ampak le da pozdravi kneza v imenu svojega sedaj samostojnega gospoda.
m v Lipsii v tisk dal
Iz Novega Sada na Ogerskem pise „Srbski Dnevnik": 7. t. m. so pri nas sopet 2 hiši in ena pristava pogorele. Al to ni nič posebnega, — znaminito je la
408
petero nesreća, ki je gospodarja tisti dan zadela, v bile po předpisu ozdravljane; tako se začnč živina su
nesreća je bila, da mu
čigar hisi je oginj vstal: per va je žena tisti dan všla, druga, da mu je vso njegovo
síti
>
odnesla; tretja, da domů
gredé
iz
gotovino 300
sodnice, kamor je sel ženo tožit, je po stopnjicah padel
si. Graške
da na zadnje je ni druzega kot kost in koža Z začetkom tega šolskega leta je bilo po naukazu
nik"

kofijstva zapovedano

55
malo berilo za pervošolce
u
da se ima „abeced
m
nemska slovnica
in se tako na glavo pobil, da so ga mogli v bolnišnico za slovenske sole" v ljudske šole vpeljati. Kako se je ti
že povedal.
nesti; četerta,
da
ko se komaj v bolnišnici spet en- naukaz v naših ljudskih šolah dopolnil
bom
malo zavć , sliši da njegova hisa gori; peta, da zan-darji, ki so pomagali njegovo pohišje ognju oteti, so na-
, Košutovih bankovcov, zavolj kterih,
šli v hiši 100 ker so ojstro prepovedani, je mogel berž ko je okre val. brez žene, brez denara, brez hiše, brez Košuto

vih bankovcov in še s pobito glavo vj'emesvar k vojni sodbi iti in za skrivanje prepovedanih bankovcov kazni
pričakovati.
Od sv. Štefana v Roini dolini na Staj. Sila
veliko so tù posestniki sadunosniga drevja spokupili in redoma zasadili; veselje je zares to viditi, ker bo ja-
pa vendar ne kazalo še
belćnice sćasoma dovelj ; ali
bolje
5
ako bi sadjorejci zasadili raji več žlahniga sadja
i
ki bi še veči hasek donašalo , ker se da za mnogoverstne
potrebe porabiti in v denar spraviti. Tako je tudi s terto. Tukajšnji vinorejci imajo večidel malo modro grojzdje Meiserl" ga imenujejo. Terta je v občje vsako leto polna, samo napčno ravnanje je vzrok , da boljiga vina ne pri-
75
delajo
?
tersje raste jako visoko
5
namesto rozeg
ob času
odrezati, še zasadijo fižoia, buć, koruze, tako, da dobi cela terta podobo germovja, zato pa tudi malokterikrat
grojzdje dozori,
ker
ga
sončni žar doseći nemore: ko
pajo vedno trikrat. Zvun tega pa se je ta napčnost, da
• *
tergatev pričnejo prezgodaj ; se ve, da nezrela jagoda ne more dati žlahne kapljice. Vse to bi se dalo zbolj-šati, ker izgovori, ki se o tem čujejo, nimajo prave
veljave.
F. Jancar.
V
Xp. Iz Ormo&a na Staj. 8. dan t. m. je bil za
našo okrajno žalostěn dan: nemila smert je pokosila živ-
ljenje dvéh verlih mladenčev vsekala
globoke
in znancem, in domovini
iskrenih rodoljubov, in rane starišem in celi rodovini, prijat'om
Umerla sta namreč na
naši.
pljucni susici Karl Seifried iz Ormoza, 26 let star, po doveršenim bogoslovstvu sedaj pravoslovec, Ijubez-njivost sama in pribežalisče ubozih, in Miha Golob iz Mihalovc blizo Ormoža, 22 let star, bogoslovec 2. leta v Gradcu, ves plamenec za blagor domovine svoje in omiko svojega slovenskega naroda. Gorke solze se nam vtrinjajo na gomili preljubih umerlih in milo zdih-nemo s pesnikom našim :
Kaj znancov je zasula že lopata!
Naj jima je zemljica lahka I
Vreme je pri nas čuda lepo, zato cvetó pomladan-ske cvetice in
zorijo jagode;
živina hodi na pašo, kmetje orjejo prahe , vinorejci grubajo pridno in prerokujejo, ako
bi vreme tako dalje terpelo, bo za vino 34. leto. Naše vina so kerćmarji iz zgornjega Štajarja in Koroškega tako čisto pokupili, da v Lutomerških goricah bi se ga
teško kaj dobilo, ako
razun pri vinskih tergovcih
Noricar
mnogih Ura jer
17. dan t. m. je došel presvitli cesar Franc Jožef I.
v Beroîin, kjer so
ga
tolikanj bolj slovesno sprejeli, ker
glavno
je to pervikrat, da pride austriansk cesar v po
mesto Pruskega kraljestva; rajnki cesar Jožef II. je scer v letu 1763 kralja Friderikall. v taboru pri Neisu obiskal, pa je přišel le pod imenam grofa Fal-
da pri
kensteinskiga in
ne v Berolin. Sploh je mnenje
hod cesarja v Berolin je znamje prihodnje edinosti med austriansko in prusko vlado, ktero dosihmal še ovirajo colne zadeve. — Te dní ste prišle spet dvé novi postavi, ktere, razun vojne granice, ste vel javni za celo
cesarstvo; ena zadeva osnovo družtev,
druga
marstvo
po
krali i šah (hausiranje). Važniši dolocila
druztvine postave so: k napravi v sake družbe je treba vradnijniga privoljenja; družbe, ki se pećajo z rečmí
5
y
SO
ki spadajo v postavodajavstvo in javno oskerbstvo prepovedane ; po važnosti družbe jih dovoli ali le cesar sam, ali ministerstvo, ali deželno poglavarstvo; tudi že
Od kra-
obstoječe družbe zadeva ta nova postava, marstva po h i šah bomo drugopot
več
povedali.
Ministerstvo denarstva je naznanilo: stan cesarskih bankovcov mesca oktobra in novembra, iz kteriga se
razvidi, da jih je bilo mesca novembra 2 mil. in84.699íí
manj med ljudstvam kot mesca oktobra. — Ministerstvo podúka je dovolilo , da se v Peštu smé za kmetovavce živinozdravnišk nauk razlagati,
ker
se
zares
vedno očitniši kaže. da so kmetovavcu nektere živino
5
zdravniške vednosti potreba.
V Š va j ci cvetè
rez
na nekterih njivah.
Cesar Napoleon ni nič kaj vesel,
ker vidi, da ne gré vse po njegovi volji; pa tudi dru
S
od vse ne dopade, kar se v novim cesarstvu godi; strica njegoviga Jeronima, ki je nekdaj kralj Vrestfalenški bil.
kličejo spet
55
kralja
Cí
stric Murât se ozira prevec na
Napolitansko ; stricnik Napoleon Bonaparte gré za kralja-
nek prevelik prijatel cesarstva je
Algier ;
namestnika v
izdal bukve pod imenam „meje Francoskiga", v kterih Francoskimu prilastuje Rajnove dežeie, Belgio in Savojoî Karnot, eden izmed glavarjev Ijudovladne stranke, je bil
k cesarju v pomén poklican itd. Vse to se svetu čudno zdi. Dosihmal austrianska, pruska in ruska vlada še Napoleona niso očitno za cesarja spoznale, kar se pa vsak
dan pricakuje, tode pod pogodbamí.
Ker deržavni zbor v Londonu ni poterdil ministerskiga davkovskiga pred
loga (286 glasov je bilo z a predlog, 305 pa zoper), so po telegrafním naznanilu o dstopi li vsi od vládne oblastí.
orabíto
bi se za štertinjak tudi po 100 rajnšev in še čez pla-
Za Lutomerske vina je vedno več kupca ; naj bi
calo.
pristopu v deržavno gojzdnarsko družbo
austrianskiga cesarstva.
3. maja se je na Dunaji osnovala imenovana družba
je tudi potreba velika, da je letošnja letina saj nekoliko (osterr. Reichsforstverein), ktere predsednik je vlada-boljsi od srednje, scer bi se bili mogli kmetje zlo za- joči knez Schwarzenberg, njega namestnik pa goj-dolžiti, drugač bi ne bili v stanu mnogoverstnih plačil zdnarski svetovavec Grabner; vodstvo povabi vse po-
se tudi vinoreja se na višji stopnjo povzdignila! Pa bila
odrajtati. Krompir jim veliko skerb delà; ceravno je sestnike gojzdov in prijatle tega kmetijskiga oddelka: bil spervega popolnoma zdrav viditi, gnjije v hramih naj stopijo v to družbo, ktere namen je povzdiga gojzdne
tako , da se nekteri bojijo za séme. O zadevi tište kužne
reje
Kdor hoče ud te družbe biti
5
kobilje bolezni (francozov), ktere sim v nekem dopisu novanimu družtvu na Dunaj in posije 2
naj se naznani ime
ki sta nar
5
omenil, da iz začetka se ni kazala nevarna, moram po- manjši letno odrajtvilo.
vedati. da je že već kobil za njo poginilo , ceravno ho
Odbor kmet. družbe v Ljubljani.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.