183 Članki / Articles DELAVCI IN DELODAJALCI 2-3/2009/IX AKTUALNA VPRAŠANJA INSOLVENČNIH POSTOPKOV IN PRAVICE DELAVCEV LUKA TIČAR∗ UDK: 347.736:331.106.44:349.22(497.4) Povzetek: Avtor želi v prispevku opozoriti na nekatere posebnosti delov- nopravnega položaja delavca v postopkih zaradi insolventnosti, posle- dice novega zakona (ZFPPIPP). Pri tem posebej izpostavi problematiko prenehanja pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu, v ZDR umeščene z novelo iz leta 2007, problematiko v zvezi s programom o prenehanju de- lovnih razmerij kot podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prisilne poravnave. Avtor opozori tudi na morebitne nejasnosti pri terjatvah delavcev, nastalih po začetku stečajnega postopka in možen pojav situa- cij v insolvenčnem postopku, ki kažejo na uporabo instituta spremembe delodajalca. Ključne besede: postopki zaradi insolventnosti, odpoved pogodbe o za- poslitvi, program o prenehanju delovnih razmerij, varstvo terjatev delavca, sprememba delodajalca TOPICAL ISSUES IN INSOLVENCY PROCEEDINGS AND WORKERS RIGHTS Abstract: The author wishes to call attention to some specific issues concerning workers’ status in insolvency proceedings, resulting from the new law (Financial Operations, Insolvency proceedings and Compulsory Dissolution Act). His focus is particularly on the issues related to the ex lege termination of employment contract according to the amendment to the Employment Relationships Act dating from 2007; he further discusses the issues concerning the program for termination of employment relation- ships as a basis for termination of employment contract in a compulsory * Luka Tičar, magister pravnih znanosti, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. luka.ticar@pf.uni-lj.si Luka Tičar, LL.M., Assistant at the Faculty of Law, University of Ljubljana, Slovenia 184 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles dissolution proceeding. He also cautions against potential vagueness with the workers’ claims that date from after the beginning of the bankruptcy proceeding and the possibility of situations that demand the relevancy of the institute of change of employer. Key words: insolvency proceedings, termination of employment contract, program for the termination of employment relationships, protection of workers claims, change of employer 1. UVOD V času zaostrenih gospodarskih razmer ob izrazito negotovih in negativnih gospo- darskih gibanjih, se vrsto gospodarskih entitet še izraziteje in pogosteje sooča s težavami obstanka na trgu. Številna, pretežno proizvodna, podjetja preprosto niso sposobna preseči obdobij zmanjšane gospodarske aktivnosti, k čemur v zadnjem obdobju odločilno prispeva tudi negotov položaj na finančnem trgu. Sredstva finanč- nih institucij v sodobnem globalnem gospodarstvu in ekonomiji predstavljajo nujen dejavnik zagotavljanja rednih finančnih tokov in posledično dolgoročnejšega delo- vanja proizvodnih in drugih delovnih procesov. V času gospodarske krize se torej vse več podjetij sooča z nemožnostjo spoštovanja bistvenih »pravil igre«, kar vodi v številne insolvenčne postopke. Slednji nimajo negativnih posledic zgolj za upnike zadolženih družb in posameznikov, temveč po naravi stvari vplivajo tudi na položaj pri njih zaposlenih delavcev. Poleg pogostih motenj v rednem izplačevanju plač in drugih prejemkov iz naslova dela in delovnega razmerja, je v času gospodarske krize izrazito na udaru tudi obstoj samega pogodbenega razmerja med delavcem in bolj ali manj zadolženim delodajalcem. Odpuščanja delavcev se v času gospodarske recesije dogajajo tako v podjetjih, zoper katere se uvede in začne posamezen in- solvenčni postopek, kot tudi podjetjih, ki (še) niso v stanju insolventnosti. Predmet tega prispevka bo osvetlitev nekaterih vprašanj v zvezi s položajem delav- cev v insolvenčnih postopkih, vprašanj, motiviranih tako s trenutnimi negativnimi gospodarskimi razmerami, kot tudi relativno novo zakonodajo na področju insol- venčnih postopkov1. Pred tem bo za razumevanje konteksta insolventnosti v luči 1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se je začel uporabljati 1. oktobra 2008, kot je vidno iz samega naslova zakona, ne uporablja termina »insolvenčni postopek«, temveč postopek zaradi insolventnosti. 185 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles nove insolvenčne zakonodaje prikazan pojem insolventnosti in vrste insolvenčnih postopkov (postopkov zaradi insolventnosti). 2. INSOLVENTNOST2 IN INSOLVENČNI POSTOPKI V SLOVENSKI ZAKONODAJI 2.1. Insolventnost Pojmu insolventnosti ZFPPIPP za razliko od starega ZPPSL3 namenja več pozor- nosti. V 14. členu določa kdaj položaj insolventnosti nastane, in kdaj se šteje, da je dolžnik bodisi trajneje nelikviden bodisi je postal dolgoročno plačilno nesposo- ben. Rečemo lahko, da ZFPPIPP v vsebinskem smislu opredeljuje insolventnost, pri tem pa uporablja pojem kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Po prvem odstavku 14. člena ZFPIPP je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik: - v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali - postane dolgoročno plačilno nesposoben. V drugem odstavku 14. člena je določeno, da se šteje, da je dolžnik (pravna ose- ba, podjetnik ali zasebnik) trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti. V tretjem odstavku 14. člena pa je določeno, da se šteje dolžnik postal dolgo- ročno plačilno nesposoben: - če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost), - pri dolžniku, ki je kapitalska družba pa tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. 2 O pojmu insolventnosti na splošno glej Tičar, 2004, str. 499, 500. 3 Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99), ki je področje insolvenčnih postopkov urejal do uveljavitve ZFPPIPP. 186 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles 2.1.1. Trajnejša nelikvidnost Za razumevanje pojma trajnejše nelikvidnosti, kot prvega dejavnika insolventno- sti, poslovno finančna stroka4 in ZFPPIPP ločita med kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnostjo. Kratkoročna plačilna sposobnost oz. likvidnost je sposobnost podjetja v krat- kem roku zagotoviti potrebna likvidna sredstva za pravočasno plačilo vseh zapa- dlih obveznosti, oz. sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju (prvi odstavek 11. člena ZFPPIPP). To pomeni, da je podjetje v določenem trenutku sposobno poravnati zapadlo obveznost. Dolgoročna plačilna sposobnost oz. kapitalska ustreznost5 pa je sposobnost podjetja zagotavljati plačilno sposobnost za celotno obdobje poslovanja oz. trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti (drugi odstavek 11. člena ZFPPIPP). 2.1.2. Prezadolženost Poleg trajnejše nelikvidnosti pojem insolventnosti napolnjuje tudi prezadolženost, o kateri, kot pravi ZFPPIPP, govorimo, če je vrednost dolžnikovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti. Prezadolženost je skrajna oblika dolgoroč- ne plačilne nesposobnosti. 2.2. Insolvenčni postopki Nastop insolventnosti vodi v začetek posameznega insolvenčnega postopka in, glede na pravno naravo posameznega postopka, tudi k različnim pravnim posledi- cam. V nadaljevanju ne bo govor o položaju upnikov kot takih, temveč predvsem o specifičnem položaju delavcev, ki seveda lahko v razmerju do delodajalca nasto- pajo kot upniki. Prav tako pomembno kot dolžniško-upniško razmerje je namreč 4 Glej Kodeks poslovnofinančnih načel. 5 O kapitalski ustreznosti kot sinonimu za dolgoročno plačilno sposobnost Plavšak, 2008, str. 30. 187 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles tudi pogodbeno delovno razmerje, v katerem so delavci in njihovi delodajalci6. Dejstvo namreč je, da insolvenčni postopki vplivajo na delovnopravni položaj de- lavcev tudi v luči njihove zaposlitve, na ta fenomen pa imajo različni insolvenčni postopki različen vpliv. ZFPPIPP loči dve vrsti insolvenčnih postopkov. Prvo skupino tvorijo postopek pri- silne poravnave. V teoretičnem smislu gre za postopek reorganizacije7, katerega osnovni cilj je ohranitev podjetja kot pravne osebe. Drugo skupino inslovenčnih postopkov pa tvorijo stečajni postopki, katerih cilj je prenehanje družbe in uredi- tev dolžniško-upniških razmerij s takšno družbo8. 2.2.1. Reorganizacijski insolvenčni postopki Že ime samo pove, da je njihov cilj v želji ohraniti podjetje, zoper katerega bi se sicer lahko začel tudi stečajni postopek z mnogo hujšimi pravnimi posledicami. Smisel prisilne poravnave je nelikvidni ali prezadolženi gospodarski družbi ali subjektu zagotoviti obstanek na trgu ter s tem ublažiti posledice racionalizaci- je poslovanja, to je ohraniti večje število delovnih mest oz. omejiti odpuščanje zaposlenih.9 Prisilna poravnava je možna samo z razbremenitvijo oz. prekvalifikacijo obvezno- sti subjekta, kar pa se lahko doseže na različne načine. ZFPPIPP v smislu raz- bremenitve obveznosti podjetja govori o podaljševanju roka zapadlosti terjatev, s čimer se dolžniku zagotovi dodatni čas za poravnavo obveznosti in zmanjšanju zapadlih obveznosti, kar pomeni, da se upnik strinja z odpisom določenega dela svoje terjatve do dolžnika. O prekvalifikaciji obveznosti dolžnika pa lahko v luči 6 Ne gre pozabiti, da pretežni del terjatev, ki jih ima delavec do svojega delodajalca, temelji na delov- nem razmerju, oz. pogodbi o zaposlitvi, to je pogodbi delovnega prava. To predstavlja pomemben argument za posebno obravnavo delavčevih terjatev, saj le te ne izvirajo iz civilnopravnega razmerja, tako kot pri vseh ostalih upnikih insolventnega dolžnika. 7 Plavšak, N., 2000, str. 59 in nasl. Poimenovanje jasno odraža njihov namen, 8 Če gre za stečaj nad pravno osebo. V primeru osebnega stečaja je namen zgolj plačilo terjatev do stečajnega dolžnika. Tretji stečajni postopek po ZFPPIPP je stečaj zapuščine. 9 Namen postopka prisilne poravnave določa tudi ZFPPIPP v 136. členu. S prisilno poravnavo naj se: 1. dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in 2. upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. 188 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles ZFPPIPP govorimo, če dolžnik, ki je kapitalska družba, upnikom ponudi alternativni predlog, da namesto zmanjšanja in odložitve zapadlosti svojih navadnih terjatev pristanejo na prekvalifikacijo terjatev v stvarni vložek, ki povečuje osnovni kapital dolžnika.10. V obeh primerih se kaže težnja po ohranitvi gospodarskega subjekta kot takega, kar po naravi stvari vpliva tudi na večjo možnost ohranitev zaposlitve vseh, večine ali vsaj manjšine delavcev. 2.2.2. Stečajni postopki Stečajni postopki, v mislih imam stečajni postopek nad pravno osebo, so po- stopki, ki vodijo v »civilno smrt« družbe. Stečajni postopek nad pravno osebo zahteva podrobnejšo pravno ureditev kot ostala dva stečajna postopka, saj je z vidika dolžniško-upniških razmerij od njiju mnogo kompleksnejši. V stečaju je namreč podana visoka stopnja ogroženosti poplačila upnikov, hkrati pa stečaj zanje pomeni še edini možni način vsaj delnega poplačila. Seveda ima stečaj korenitejše posledice tudi za delavce delodajalca v stečaju. Poleg tega, da so tudi njihove terjatve ogrožene z izrazito omejenostjo razpoložljivih sredstev, je močno ogrožena tudi njihova zaposlitev in s tem dolgoročna materialna varnost. Do sprejema Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07, V nadaljevanju ZDR) je bila insolvenčna zakonodaja (takrat ZPPSL) tista, ki je urejala oba vidika položaja delavcev, tako glede varstva terjatev, kot tudi glede zaposlitve. S sprejemom novega ZDR se je stanje spremenilo, saj je vprašanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopkov prenehanja deloda- jalca v celoti urejena v tem pravnem viru. To se ni spremenilo niti po sprejemu ZFPPIPP. 3. POLOŽAJ DELAVCEV V LUČI ZFPPIPP V nadaljevanju bo nakazanih nekaj vprašanj, ki jih v luči pravnega položaja delav- cev odpira novi ZFPPIPP. Gre za vprašanja tako s področja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, varstva terjatev kot tudi s področja položaja delavcev v primeru izpol- njenih pogojev instituta spremembe delodajalca. 10 Namesto izplačila se npr. opravi konverzija terjatve v delnice. 189 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles 3.1. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku v luči ZFPPIPP S sprejemom ZDR je bilo vprašanje prenehanje pogodbe o zaposlitvi v stečajnem po- stopku prestavljeno iz stečajne v delovno zakonodajo. To pomeni, da tudi v stečajnem postopku pogodba o zaposlitvi preneha z redno odpovedjo iz poslovnega razloga. ZDR upoštevaje naravo in funkcijo stečajnega postopka določa nekaj posebnosti v postopku odpovedi, is sicer od milejših obveznosti upravitelja do sindikata v primeru kolektivnih odpustov, do krajšega in za vse odpuščene enotnega odpovednega roka. Bistvena pridobitev ureditve prenehanja pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku pa je bila odločitev, da se tudi v stečajnem postopku zahteva utemeljen odpovedni razlog. Dejstvo začetka stečajnega postopka namreč ni sam po sebi zadosten razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V podrobnosti pravne ureditve odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku se na tem mestu ne bomo spuščali. Kot pomanjkljivost sicer dobre in strokovno korektne zakonske ureditve preneha- nja pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku je bilo ocenjeno dejstvo, da ZDR ni vseboval rešitve položaja, ko je v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZPPSL11 stečajni senat stečajni postopek sočasno začel in zaključil. V tem primeru stečajni upravitelj, po ZDR edini subjekt, ki lahko odpove pogodbe o zaposlitvi, sploh ni bil postavljen, zato se je zastavljalo vprašanje obstoja oz. prenehanja pogodb o zaposlitvi pri takem stečajnem dolžniku. Novela12 ZDR iz leta 2007 je to pomanj- kljivost odpravila in v 119. členu dodala tretji primer prenehanja pogodbe o zapo- slitvi po samem zakonu. V tretjem odstavku 119. člena ZDR je tako določeno, da »pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu tudi v primerih, ko po predpisih, ki urejajo stečajni postopek, ni postavljen stečajni upravitelj, in sicer z dnem vpisa sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka v sodni register.« Sprememba 119. člena ZDR, katere namen je bil sistemsko uskladiti zakonski ureditvi dveh pravnih področij, je po sprejemu ZFPPIPP izgubila svojo funkcijo. ZFPPIPP sicer ohranja posebno ureditev v primeru, če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, vendar takšna vrednost stečajne mase ni več podlaga za nepostavitev upravitelja. Po prvem odstavku 378. člena ZFPPIPP sodišče v takih primerih na predlog upravitelja in na podlagi upniškega odbora ste- 11 Določba pravi, da v primeru, če stečajni senat ugotovi, da premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in takoj zaključi. 12 ZDR-A, Uradni list RS, št. 103/07. 190 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles čajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. To pomeni, da insolvenčna zakonodaja ne pozna in ureja več situacije, ko se upravitelja ne postavi. To pa pomeni tudi, da je slednji tisti, ki je zadolžen za razrešitev vseh delovnopravnih vprašanj, to je tudi za odpovedi pogodbe o zaposlitvi takrat pri stečajnem dolžniku zaposlenim delavcem. Po novi zakonski ureditvi stečajnega postopka slednje upra- vitelju ne bo onemogočeno, saj sodišče ne bo več z enim sklepom hkrati začelo in končalo stečajnega postopka. Upoštevaje kratke odpovedne roke v primeru odpo- vedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, lahko ocenimo, da bo od začetka do konca stečajnega postopka tudi v primeru, ko razdelitve upnikom ne bo, upravitelj lahko izpeljal tudi postopke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. 3.2. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v postopku prisilne poravnave v luči ZFPPIPP ZDR je posegel v način prenehanja delovnih razmerij oz. pogodb o zaposlitvi tudi v primeru prisilne poravnave. Vendar so bile te spremembe precej manj izrazite kot v primeru stečaja, saj je v prisilni poravnavi že po ZPPSL delovno razmerje lahko prenehalo le tistim delavcem, katerih delo je bilo dejansko spoznano kot nepotrebno in kot tako predvideno v programu o prenehanju delovnih razmerij. Ta program je moral biti sestavljen, če je kot metoda finančne reorganizacije bilo predvideno zmanjšanje števila pri dolžniku zaposlenih delavcev. ZDR v osnovni koncept postopka prenehanja delovnih razmerij ni posegel, saj je v prvi vrsti ohra- nil program o prenehanju delovnih razmerij, posledično pa so ohranjene tudi vse s tem programom povezane aktivnosti. Spremembe, ki jih je prinesel ZDR so bile povezane s samim dejstvom odpovedi in odpovednim rokom, posebej pa omenja še vprašanje večjega števila delavcev. Obveznost dolžnika-delodajalca izdelati program o prenehanju delovnih razmerij je bila toliko pomembnejša ob dejstvu, da je tak program, v primeru, da je bilo zmanjšanje števila zaposlenih ena izmed metod finančne reorganizacije, obvezen in sicer ne glede na to, ali je šlo za večje število delavcev ali ne. ZPPSL je določal, da mora predmetni program obvezno določiti13: - število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje, 13 Člen 51/1 ZPPSL; na tem mestu naj opozorimo, da je terminologija, uporabljena v ZPPSL neko- liko zastarela, saj se ne govori več o prenehanju delovnega razmerja, ampak o prenehanju (v tem primeru odpovedi) pogodbe o zaposlitvi. 191 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles - delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo, - rok prenehanja delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke. Program o prenehanju delovnih razmerij mora med drugim določiti število de- lavcev, ki jim bo zaradi finančne reorganizacije lahko odpovedana pogodba o zaposlitvi. Pri tem pa je nujno potrebno upoštevati, da je ta program ocena od- povedi pogodb o zaposlitvi v prihodnosti, ki je narejena na podlagi podatkov in predpostavk, ki veljajo ob njegovi pripravi, v časovnem smislu torej precej prej. To pomeni, da odpuščanje od trenutka pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave ne more temeljiti samo na podatkih, ugotovljenih v tem programu, temveč mora delodajalec natančno opredeliti razloge za odpovedi in jih izkazati v taki meri, ki omogoča določitev konkretnih delavcev, ki jim bo pogodba o zaposlitvi odpove- dana14. Dejansko stanje ob odpuščanju lahko namreč v znatni meri odstopa od dejanskega stanja ob izdelavi samega programa15. ZFPPIPP je problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prisilni poravnavi še do- datno zapletel, saj na nobenem mestu ne omenja problematike delavcev, niti v luči možnega ukrepa finančnega prestrukturiranja16. To sicer ne pomeni, da zmanjšanje števila zaposlenih ne more biti ukrep finančnega prestrukturiranja, je pa ob veljavnem zakonskem besedilu moč podvomiti v obveznost priprave programa prenehanja de- lovnih razmerij, ki po ZDR še vedno predstavlja bistven dejavnik odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopku prisilne poravnave. Izrazitost vsebinske in sistemske neu- sklajenosti zakonodaje povečuje še Pravilnik o načinu izvrševanja nalog ob uvedbi postopka prisilne poravnave17, ki je bil sprejet na podlagi ZPPSL, pa velja, saj ga noben predpis ni razveljavil. Pravilnik določa in ureja vlogo zavoda za zaposlovanje v primerih, ko je s programom prenehanja delovnih razmerij kot ena od metod fi- 14 Takšno ugotovitev potrjuje tudi določilo ZDR v prvem odstavku 106. člena, ki dopušča odpoved največ takšnemu številu delavcev, kot je določeno v programu o prenehanju delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. 15 Različno dejansko stanje je verjetna posledica vsebine potrjene prisilne poravnave, ki se vsebinsko lahko v precejšnji meri razlikuje od vsebine prisilne poravnave v njenem predlogu. 16 Pojem finančno prestrukturiranje je opredeljen v 15. členu ZFPPIPP kot »celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in lahko vključujejo: 1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti, 2. pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in 3. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.« 17 Uradni list RS, št. 71/97. 192 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles nančne reorganizacije, predvideno tudi zmanjšanje števila pri dolžniku zaposlenih delavcev (povzeto po 1. členu Pravilnika). Program o prenehanju delovnih razmerij nima torej bistvene vloge zgolj pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz po- slovnega razloga, je celo dokument, ki narekuje pomemben del aktivnosti zavoda za zaposlovanje. Zavedati se je namreč potrebno, da so v programe aktivne politike zaposlovanja lahko vključeni tudi še zaposleni delavci, za katere pa se ve, da bodo v bližnji prihodnosti izgubili delo. Zavod za zaposlovanje iz programa o prenehanju delovnih razmerij dobi informacije tako o številu bodoče odpuščenih, kot tudi njiho- vih značilnostih: starosti, strokovni izobrazbi, delovni dobi ipd., na podlagi katerih lažje predvidi svoje aktivnosti v zvezi z obravnavo teh delavcev. 3.3. Pravna narava terjatev delavcev, nastalih po začetku stečajnega postopka Čeprav so posebne (prednostne) obravnave18 običajno deležne terjatve delav- cev iz obdobij pred začetkom konkretnega postopka, ZFPPIPP v 21. členu med prednostne terjatve umešča tudi plače, nadomestila plače, odpravnine in druge prejemke, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. Običajno se terjatve iz obdobij po začetku19 insolvenčnega postopka štejejo za stroške postopka ali se vsaj poravnavajo tako kot stroški, to je v celoti pred poplačilom terjatev. Prave prednostne obravnave pa so v teoretičnem smislu deležne zgolj terjatve iz obdo- bja pred začetkom insolvenčnega postopka. ZFPPIPP v prvem odstavku 21. člena poleg običajnih prejemkov20, ki tvorijo sku- pino prednostnih terjatev insolvenčnem postopku, izrecno za prednostno ter- jatev šteje tudi: 18 O osnovnih metodah varstva terjatev delavcev podrobno v Tičar, 2004, str. 505-512. 19 Gre za t.i. »debts of the estate«. Terjatve, običajno predmet posebne pravne ureditve spadajo v obdobje pred začetkom insolvenčnega postopka, imenujemo jih lahko tudi »debts agains the estate«. 20 Gre za: - plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, - odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni, - neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov Gre za terjatve, ki veljajo za prednostne tako v postopku prisilne poravnave, kot tudi stečajnemu postopku. 193 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles - plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, - odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno, - davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili plač odpravnin… Glede na dejstvo, da pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku preneha z odpo- vedjo in glede na to, da se to po naravi stvari lahko zgodi samo po začetku tega postopka, ko je torej postavljen tudi upravitelj, ki pogodbo lahko odpove, zakon- ska rešitev širi krog prednostnih terjatev. Če bi zakonodajalec vztrajal na teoretični koncepciji prednostnih terjatev in stroškov postopka, bi pretežen del terjatev iz zgornjih alinei padel v skupino stroškov, kar bi lahko v posameznih primerih tudi ogrozilo sam stečajni postopek. Zanimivo je, da ZFPPIPP plače nekaterih vendarle umešča v skupino stroškov postopka. Po 2. točki prvega odstavka 255. člena so to »plače in druga nado- mestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, vključno z davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s temi plačili«. Očitno gre za terjatve tistih delavcev in drugih, katerih delo je povezano s samim dejstvom vodenja stečajnega postopka. To pa običajno niso tisti delav- ci, ki so bili zaposleni pri stečajnem dolžniku in so s svojo aktivnostjo zagotavljali opravljanje dejavnosti dolžnika. Nasprotno bil lahko trdili za plače tistih delavcev, ki nadaljujejo s svojim delom tudi po začetku stečajnega postopka in sicer bodisi v svojstvu končanja nujnih poslov (316. člen ZFPPIPP) bodisi nadaljevanja poslovanja (317. člen ZFPPIPP). Oboje je vezano na dovoljenje sodišča, ob izpolnjenih vseh zakonskih pogojih. Ker potreba po delu teh delavcev z začetkom stečajnega postopka ni prenehala (poslovni razlog), vse obveznosti, ki nastanejo do teh delavcev ne morejo pome- niti prednostnih terjatev, kot jih opredeljuje ZFPPIPP. Ob dejstvu, da je končanje nujnih poslov potrebno npr. za preprečitev zmanjšanja stečajne mase ali dejstvu, da se z nadaljevanjem poslovanja dosežejo ugodnejši pogoji za prodajo premo- ženja stečajnega dolžnika, je možno zaključiti, da gre v obeh primerih za »posle za potrebe stečajnega postopka«, kot temeljnega dejavnika umestitve določene terjatve med stroške stečajnega postopka. 194 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles 3.4. Nastop spremembe delodajalca v insolvenčnem postopku po ZFPPIPP Za pravni položaj delavcev v insolvenčnih postopkih je lahko bistvenega pomena, ali se v teh postopkih lahko pojavi institut spremembe delodajalca. 3.4.1. Splošno Sprememba delodajalca je institut delovnega prava, ki je prvenstveno name- njen varstvu zaposlitve v primerih, ko se na podlagi pravnega posla, zakona ali drugega pravnega naslova spremeni identiteta delodajalca. Gre lahko za pravni prenos celotnega podjetja ali zgolj njegovega dela, sprememba delodajalca pa je lahko posledica tudi drugih oblik statusnega preoblikovanja. Institut bi lahko bil pravno relevanten tudi v primerih insolventnosti delodajalca, in sicer pri nas tako v stečajnem, kot tudi postopku prisilne poravnave. Za odgovor na vpraša- nje, ali je institut in z njim povezano varstvo delavcev uporabljiv v insolvenčnih postopkih po ZFPPIPP in v kolikšnem obsegu, je potrebno analizirati norma- tivni okvir, ki ga postavlja ZFPPIPP. Pri tem je potrebno izhajati tudi iz direktive 2001/23/EC,21 ki označuje tako vsebino kot tudi namen instituta spremembe delodajalca22. 3.4.2. Pravna relevantnost direktive v insolvenčnih postopkih Direktiva 77/187/EEC sprva ni določala, da kot taka ne bi veljala za prenose v insolvenčnih postopkih, niti državam članicam ni nalagala obveznosti njene upo- rabe za prenose, do katerih prihaja v sodnih postopkih v zvezi z insolventnostjo in katerih cilj je likvidacija premoženja prenosnika. Vendar je Sodišče Evropskih 21 Institut spremembe delodajalca je prva uvedla in uredila direktiva Sveta Evropske unije 77/187/ EEC o zbliževanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov obratov. Leta 1998 je bila direktiva spremenjena in dopolnjena (98/50/EC), leta 2001 pa sta obe bili nadomeščeni z novo direktivo 2001/23/EC. V nadaljevanju se bo pod terminom Direktiva upoštevala slednja, če ne bo izrecno poudarjeno, da gre za eno izmed njenih prejšnjih verzij. 22 Izčrpno in podrobno o namenu in vsebini instituta spremembe delodajalca v luči insolvenčnih postopkov po ZPPSL glej Tičar, 2006, str. 832-847. 195 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles Skupnosti (Sodišče) v več svojih odločitvah sprejelo argumentacijo, da se v pri- meru prenosov, do katerih pride v insolvenčnih postopkih, in katerih cilj je likvi- dacija celotnega prenosnikovega premoženja, direktiva ne uporablja. Pri tem je upoštevalo stališče, da potencialni prevzemnik insolventnega prenosnika verje- tno ne bi prevzel, če bi direktiva veljala, saj bi bil prevzemnik z obveznostjo av- tomatičnega prevzema vseh zaposlenih preobremenjen23. Iz odločitev Sodišča je bilo razbrati, da je za uporabnost direktive bistvenega pomena namen insol- venčnega postopka, saj v primeru, da je njegov cilj ohranitev vsaj določenega dela prenosnikovega podjetja, direktiva oz. varstvo v skladu z njo, velja. Takšna razlaga uporabnosti direktive s strani Sodišča izhaja tako iz primera Abels,24 kot tudi primera D'Urso.25 V skladu z oblikovano sodno prakso je bila v letu 1998 sprejeta nova direktiva (98/50/EC), ki je prvotno spremenila tudi pri tem vprašanju. Danes namreč Direktiva izrecno določa, da se varstvo po direktivi načeloma ne nanaša za primere prenosa podjetja, če je delodajalec prenosnik objekt s strani držav- nega organa nadzorovanega insolvenčnega ali katerega koli podobnega po- stopka, katerega cilj je likvidacija celotnega premoženja (liquiditation of the assets)26. Če se država članica v skladu s pooblastilom v 5. členu odloči, da bo vsebina varstva po Direktivi pravno relevantna tudi v primeru insolvenčnih postopkov, in 23 O tem podrobneje Končar, P., 1997, str. 510. 24 C-135/83. Abels je bil zaposlen v podjetju Thole, kateremu je sodišče dovolilo suspenzijo odpla- čevanja dolgov (niz.: surseance van betaling), kasneje pa je v likvidacijskem postopku dejavnost podjetja prevzelo podjetje TPP, ki je hkrati prevzelo večino delavcev. Abels, ki je prav tako bil med njimi, je uveljavljal neizplačilo plač in drugih izplačil. Nizozemsko sodišče se je nato obrnilo na Evropsko sodišče z vprašanjem veljavnosti direktive (takrat 77/187) v insolvenčnih postopkih. Le to je uporabljivost direktive vezalo na namen insolvenčnih postopkov. 25 C-362/89. Šlo je za podjetje Ercole Marelli Elettromeccanica Generale (EMEG), ki je zaposlovalo 1458 delavcev. Ko je del podjetja z 940 delavci bilo preneseno na novoustanovljeno družbo, je D'Urso, ki je ostal v EMEG, uveljavljal dejstvo prenosa tudi ostalih 518 delavcev. Sodišče je odločilo, da direktiva ne velja za prenose podjetij, ki so izpeljani v okviru upniškega dogovora na način, ki ga določa italijanska zakonodaja o obvezni administrativni likvidaciji. 26 Povzeto po 5. členu direktive, ki ga zaradi izjemne pomembnosti za položaj delavcev v primeru npr. prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, navajamo tudi v izvirniku v angleškem jeziku: Unless Member States provide otherwise, Articles 3 in 4 shall not (op. L.T.) apply to any transfer of an undertaking, business or part of an undertaking or business where the transferor is the subject of bankruptcy procedings or analogous insolvency proceedings which have been instituted with a view to the liquidation of the assets of the transferor and are under the supervision of a competent public authority… Iz samega besedila jasno izhaja, da država članica v svoji zakonodaji lahko določi tudi drugače. 196 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles sicer ne glede na njegov cilj (whether or not those proceedings have been in- stituted with a view to the liquidation of the assets of the transferor), lahko v svoji ureditvi določi tudi: - da prenosnikovi dolgovi iz pogodb o zaposlitvi, ki so zapadli v plačilo pred pre- nosom ali začetkom insolvenčnega postopka, ne preidejo na prevzemnika, pod pogojem, da je za delavčeve terjatve poskrbljeno z zakonodajo države članice, ki zagotavlja vsaj takšen nivo varstva, kot ga predvideva direktiva 80/987/EEC, in (ali) - možnost, da se prevzemnik ter prenosnik oz. subjekt, ki izvaja naloge preno- snika, na eni in predstavniki delavcev na drugi strani, v skladu z nacionalno za- konodajo ali prakso, s ciljem preživetja podjetja ali njegovega dela, dogovorijo o spremenjenih pogojih dela. Direktiva državam članicam daje torej na razpolago več možnih rešitev, in sicer od možnosti, da v svoji zakonodaji predvidijo varstvo po 3. in 4. členu Direktive tudi v insolvenčnih postopkih, katerih cilj je likvidacija celotnega premoženja prenosnika, do možnosti posebne ureditve varstva po omenjenih členih ne glede na sam namen insolvenčnega postopka. Pri slednjih gre za i) možnost prevzemniku določiti ugodnejšo obravnavo v smislu zapadlih terjatev delavcev, če je ustrezen nivo varstva teh terjatev zagotovljen z nacionalno zakonodajo in ii) možnost dogovora socialnih partnerjev o tudi manj ugodnih pogojih dela27, če to zahteva preživetje samega podjetja ali njegovega dela, s tem pa tudi ohra- nitev delovnih mest. Nesporno pa je moč iz besedila Direktive izluščiti, da je varstvo po 3. in 4. členu zagotovljeno pri vsakem prenosu, do katerega pride v insolvenčnem postopku, ki ima cilj ohraniti vsaj del podjetja28. Država člani- ca je obravnavano varstvo dolžna zagotoviti neposredno na podlagi Direktive, lahko pa, kot rečeno, v skladu drugim odstavkom 5. člena direktive to varstvo delno omeji. 27 Tako tudi Barnard, C., 2000, str. 475. 28 Dilema, ki se na tem mestu pojavlja je, ali je varstvo po direktivi zagotovljeno za prenose v insol- venčnih postopkih, katerih cilj je ohranitev vsaj dela podjetja; upoštevaje torej namen, ali zgolj v reorganizacijskih insolvenčnih postopkih, upoštevaje vrsto ali tip postopka. Razrešitev dileme ima neposredne praktične učinke, saj insolvenčna zakonodaja pozna tudi institut prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, pri katerem se srečamo z likvidacijskim insolvenčnim postopkom (glede na vrsto ali tip) in ohranitvijo vsaj dela dejavnosti, ki jo je opravljal stečajni dolžnik (glede na namen). 197 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles 3.4.3. Pravna relevantnost direktive v stečajnih postopkih v slovenski pravni ureditvi O varstvu, kot ga pozna Direktiva tudi za prenose v insolvenčnih postopkih, ZDR izrecno ne govori. V 104. členu vsebuje zgolj določbo, ki se nanaša na položaj delavcev v primeru prodaje dolžnika v stečaju. Omenjena določba se neposredno nanaša na tiste delavce, ki so v stečajnem postopku do trenutka prodaje dolžnika že bili odpuščeni. Ti imajo v primeru, če delodajalec no novo zaposluje in pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, prednostno pravico do za- poslitve. ZFPPIPP pri urejanju unovčenja stečajne mase, instituta prodaje dolžni- ka v stečaju, urejen v ZPPSL ne pozna več. Kot njegovo nadomestilo29 ZFPPIPP predvideva prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota. Samo in edino pri takšnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika bi bil lahko mogoč nastop situacije, ki pomeni stek pogojev za nastop spremembe delodajal- ca. Poslovna celota so po prvem odstavku 343. člena ZFPPIPP »stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave določene vr- ste proizvodov ali oprave določene vrste storitve«. Kupec takšnega premože- nja velja za univerzalnega naslednika stečajnega dolžnika. Tudi zato je v načelu mogoče, da sta s takšno prodajo oz. po njej izpolnjena obe bistvena elementa spremembe delodajalca, to sta ohranitev identitete podjetja na eni in sprememba identitete delodajalca na drugi strani. O ohranitvi identitete podjetja lahko govo- rimo, če novi delodajalec opravlja isto ali podobno dejavnost kot jo je opravljal prvotni delodajalec. O spremembi identitete delodajalca pa lahko govorimo, če prvotni nosilec podjema preneha biti nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi s podjetjem, drugi nosilec podjema pa postane nosilec pravic, obvezno- sti in odgovornosti. Seveda pa je dokončen odgovor glede pravne relevantnosti direktive v stečajnem postopku verjetno odvisen od presoje namena tega insolvenčnega postopka. Soočeni smo namreč z dvema navidez nezdružljivima dejstvoma: s stečajnim po- stopkom, katerega osnovni namen je unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, poplačilo terjatev in likvidacija pravne osebe, in z namenom stečajnega upravite- lja, ki v smislu maksimiranja premoženja, proda premoženje kot poslovno celoto, s čimer se lahko ohranijo vitalni deli podjetja stečajnega dolžnika in s tem tudi zaposlitev delavcev v njem. 29 Tako Plavšak, 2008, str. 258. 198 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles 4. ZAKLJUČEK Dejstvo je, da v času likvidnostnih težav mnogih gospodarskih subjektov, le ta pogosteje odpuščajo svoje delavce, četudi se zoper njih ne začne noben in- solvenčni postopek. Dejstvo pa je tudi, da se zoper mnoga podjetja ti postopki dejansko začnejo, kar pa po naravi stvari vodi tudi v zmanjšanje števila delavcev. Žal pa je moč z gotovostjo trditi, da je ZFPPIPP, ki od leta 2008 določa pravila v insolvenčnih postopkih, sistemsko povsem neusklajen z ZDR, ki edini ureja vpra- šanje odpovedi pogodb o zaposlitvi. To se vidi pri obeh izpostavljenih dilemah pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi, to je tako v spregledu novega razloga za ex lege prenehanje kot tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prisilni poravnavi. Za prakso je izrazito problematična slednja, saj (je) program prenehanja delovnih razmerij predstavlja(l) osrednji dokument pri racionalizaciji poslovanja z zmanjša- njem števila delavcev. Res sicer je, da ZDR ureja tudi program razreševanja pre- sežnih delavcev, vendar ga mora delodajalec izdelati le, če odpušča večje število delavcev. Za noben insolvenčni postopek pa ni predvideno, da se lahko odpusti samo večje število delavcev. Morda je to v praksi pogosteje, a posamični odpusti nikakor niso nemogoči. Zelo koristno bi bilo, če bi snovalci zakonov pri svojem delu preverili morebiten vpliv zakona v pripravi na morebiti kakšen drug, že veljaven zakon. Pri tem dejstvo, da vsak posamezen predpis sodi v pristojnost drugega ministrskega resorja, ne bi smelo pomeniti nepremostljive ovire. LITERATURA IN PRAVNI VIRI Barnard, C.: EC Employment Law, second edition, Oxford University Press, 2000, Končar, P.: Varstvo pridobljenih pravic delavcev po direktivi 77/187 o zbliževanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov obratov, Podjetje in delo, št. 5, 1997, str. 499-518, Plavšak, N./Prelič, S.: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV, 2000, Plavšak, N., Razširjena uvodna pojasnila k Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insol- ventnosti in prisilnem prenehanju, GV Založba, 2008, Tičar, L. Sprememba delodajalca v insolvenčnih postopkih, Podjetje in delo, št. 5, 2006, str. 832- 47, Tičar, L., Plačilo v primeru insolventnosti delodajalca, Delavci in delodajalca, št. 2-3, 2004, str. 497-516, Pravilnik o načinu izvrševanja nalog ob uvedbi postopka prisilne poravnave, Uradni list RS, št. 71/97, 199 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, 32/02, 103/07 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/07, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99 200 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles TOPICAL ISSUES IN INSOLVENCY PROCEEDINGS AND WORKERS RIGHTS LUKA TIČAR* SUMMARY An analysis of the workers’ legal position in case of insolvency of his employer usu- ally focuses on two main legal issues: termination of employment contract and pro- tection of workers’ claims. Slovene labour legislation (Employment Relationships Act) regulates the first issue and puts it in the context of regular termination of employment contract due to economic reasons. The legislator stands on the position that labour law issues should be treated in labour legislation and not in insolvency legislation, as had been the case until the Employment Relationships Act was adopted in 2002. In his article the author argues some systematic incompatibilities between the la- bour and the insolvency legislation, which have occurred with the adoption of the law regulating insolvency proceedings. The first issue indicating such incompat- ibility is connected to the ex lege termination of the employment contract, relevant in bankruptcy proceedings where a receiver has not been appointed. According to the Employment Relationships Act the receiver is the only one who is entitled to terminate the employment contract when the insolvency proceeding over the employer has been started. According to the new legislation that among other issues regulates the insolvency proceedings there are no situations anticipated not to appoint the receiver. That means that the ex lege termination mentioned above has no legal use anymore. The second case of incompatibility mentioned in the article is dedicated to a spe- cial program which was to be carried out by the employer in a compulsory disso- lution proceeding while the old insolvency legislation still applied. The program for termination of an employment relationship due to financial reorganization of the employer was one of the key elaborations within those proceedings which had the role of a legal ground for termination of employment contract. The prob- * Luka Tičar, LL.M., Assistant at the Faculty of Law, University of Ljubljana, Slovenia. luka.ticar@ pf.uni-lj.si 201 Luka Tičar: Aktualna vprašanja insolvenčnih postopkov in pravice delavcev Članki / Articles lem occurs because this program still exists in the Employment Relationship Act, whereas no such program is foreseen in the insolvency legislation. The problem is deepened by the fact that some important activities of the national employment service (Employment Service of Slovenia) are grounded on the preparation of that program. The second part of the topical issues in insolvency proceedings and workers rights is connected with the field of workers’ claims protection. The legal ambiguity is present when we want to draw the line between the claims identified as cost of the insolvency proceeding and those identified as priority claims. Distinction be- tween those two groups of claims is crucial to set the timing and in some cases also the amount of their compensation. In the last part of relevant issues within the sphere of insolvency law the author offers a thesis that despite the primary intent of specific insolvency proceed- ing there are possibilities to be faced with a situation where all the demanded conditions for a transfer of an undertaking are fulfilled. Such situations are more likely to be expected in compulsory dissolution proceedings but can also occur in bankruptcy proceedings. It all depends on the mode of the sale of employers’ property or means.