fltaroCnina Šteta« — ceo Mo M K 10*— fdjcta j i i . 5 — Catrt leta i , . 2*90 *«ae€n». « ; . 1*— te»| Avrtfle.**— Üo leto . . - 15-P&samozne Številke m 10 vinarjev. w. jjjcodvisaii^p^ti^ ljudstvo. Majno vejše avstrijsko UFSdno poročilo, Dunaj, 25. marca. Italijansko bojišče. Na kraški gorski planoti so včeraj zjutraj vdrle naše naskakovalne patrulje pri Kostanjevici v prvo sovražno utrjeno črto, so pregnale italijanske tamošnje straže in so se vrnile, kakor je bilo zaukazano, zopet v našo postojanko. Popoldne je bil artilerijski ogenj na gorski planoti zelo živahen. Na o-zemlju sedla Stilfser so naše čete odbile italijanski napad na Monte Scorluzze, pri čemur je imel sovražnik precejšnje izgube. Vzhodno bojišče. Zahodno od Lucka so bila poclvzetja naših napadalnih čet vspešna. Sicer nič pomembnega. Južno vzhodno bojišče. Nič novega. Jf&jmovejše nemška uradne poročilo. Berolin, 25, marca. Francosko bojišče. Vsled južnega vremena je bilo artilerijsko delovanje na fronti v Flandriji in Artois živahno. Juž-no-vzhodno od Ypern a so naši metači min izvršili ličinku joče razstrelbe, Poizvedovalne čete ki so nato prodirale, so našle sovražne jarke popolnoma razdejane in izpraznjene. Pri, Beaumetzu, Roiselu in vzhodno od kanala Crozat so zadeli sovražni sunki »ra naše obrambne čete, ki so se primerno izognile, kakor je bilo zaukazano, ko so prizadjale sovražniku izgube, V boju pri Vregny (severnozahodno od Soissona). so bili francoski bataljoni odbiti, sovražnik je imel težke izgube. Vzhodno bojišče; Pri nenadnem napadu blizu Šamana ob D vi ni je bilo 21 Rusov vjetih. Na več odsekih; zlasti pri Smorgonu. , zahodno od Lučka, pri mestu Brody in Brzezany, od časa do Časa živahnejše artilerijsko delovanje Macedonsko bojišče. Severno od Bitoli a so naši oddelki očistili neko francosko strelsko gnezdo, ki je ostalo pred pos-loj an ko. Nikolaj Nikolajevih odstavljen. Reuter javlja* Včliki krtež Nikolaj Nikolajevič je odstavljen kot vrhovni poveljnik. General Alekse jev je prevzel poveljstvo, dokler se ne imenuje naslednik, ■ ,J5;; ' j Demokratična vlada. Reuter javlja: Centralni odbor in parlamentai no zastopstvo kadetov se je zjedinilo, da se uvede demokratska vladna oblika, (JUredništvo; Ni povedano, ali je ta oblika ljudovlada ali navidezna monarhija kakor na Angleškem*! Naše kulturne zadeve Dobro je, da se naši voditelji sedaj zanimajo za politične zadeve, ker so nevarnosti za naš narod ni razvoj vsled dalekosežnih zahtev nemških strank zelo velike. A mi drugi, ki se ne brigamo in ne pečamo toliko s politiko, bi se morali zanimati tembolj za kulturne zadeve slovenskega naroda. Saj tudi te zadeve spadajo v program, kako se naj Avstrija na novo uredi v zadovoljnost in srečo vseh njenih narodov. Skupna zadeva vseh Slovencev je in ostane slovensko vseučilišče. Morda je sedaj čas ugoden, da se ta zahteva na višjih in merodajnih mestih o menja z večjim povdarkom. Istotako važna in skupna stvar je reciprociteta zagrebške univerze, tembolj če se Hrvatom res posreči dobiti tudi medicinsko fakulteto, kar po zadnjih debatah v saboru ni več nepremagljiva zadeva. Naša skupna zadeva mora biti tudi ustanovitev višjih slovenskih trgovskih šol v Trstu in Ljubljar hi. V obeli mestih imamo že nižje trgovske šole. Trgovski duh se je tudi med Slovenci zelo razširil in med vojsko je šel marsikdo z veliko srečo med trgovce. Naš narod biva deloma ob morju in je za to že od narave določen za trgovanje s celim svetom. A tudi zaledje trguje veliko po morju in suhem z zakladi slovenske zemlje. Kar nam narava daje, smo poklicani tudi sami spravljati na svetovni trg. Posebno ob morski obali smo poklicani pokazati svetu svojo trgovsko pripravljenost' in zmožnost, kajti sicer nimamo pravice se pritoževati, ako prihajajo v .naša. pristanišča drugi narodi in nam jemljejo trgovino iz rok. Zelo potrebno bi bilo, da bi Slovenci že enkrat zelo resno začeli misliti na skupen znanstven in u-metniški zavod, , kjer bi lahko sodelovali ne samo vsi Slovenci po pokrajinah, ampak tudi po strankah. Drugi narodi imajo akademije znanosti in umetnosti, pri nas bi se nemara taka. ustanovitev uresničila sedaj še težje, dokler nimamo vseučilišča. Toda pripravljati bi se morali na take akademije, in če drugače ne gre, za prvič s skromnejšimi zavodi. A eno bi se že sedaj lahko perfekciomralo, da bi naša Glasbena Matica v Ljubljani postala e, kr. glasbena akademija. V tej stroki, mislimo, smo toliko napredovali, in imamo takih moči tet* dovolj predpogo jev, da bi se ta misel lahko izvedla.- Kar se štajerskih Slovencev tiče, bocu morali tudi svoje gimnazijske in realčne zahteve spraviti v red. Mislimo pred vsem na. celjsko gimnazijo, na ptujsko gimnazijo, na mariborsko realko in na mariborska učiteljišča. Vrhutega pa je treba, štajerskim Slovencem tudi šol za gospodarsko življenje in napredovanje. Gospodinjska in kmetijska šola v St. Juriju bosta premalo. Zraven pa je neobhodno potrebno za začetek vsaj po ene nižje trgovske in ene nižje obrtne šole na Slovenskem Štajerju. O teh stvareh na dolgo in široko razpravljat', je med nami Slovenci pač odveč. Gotovo smo v teh stvareh vsi edini, toda nekdo mora Stvari vzeti v roke m jih voditi. Ko so tako veliki časi, pač ne gre, da se pehamo za sebične, zasebne gmotne zadeve, ampak sedaj je čas za skupno narodno delo. Kdo zahteva nemški državni jezik? V: Celovcu so se dne 18. marca pod predsedstvom dr, Otona Ambrosehitscha zbrali nemški volks-rati iz Spodnjega Stajerja, Koroške. Kranjske, Trste, i” Primorske. Sklenili so po daljšem posvetovanju med drugim sledeče: Zastopniki omenjenih pokrajin izjavljajo, da vstrajajo prejkoslej pri zahtevah nemškega velikonočnega programa, posebno glede samostojnosti Galicije m proglasitve nemščine kot državnega jezika. Izmed vodilnih smernic, ki jih je National verband objavil meseca decembra 1916, so zahteve, ki zadevajo uredbo jezikovnega vprašanja, nezadostne in .sumljive, ker se ureditev bistvenih vprašanj prepušča negotovi bodočnosti. Odločno pa je treba ugovarjati proti programovim šolskim predlogom, ki ogrožajo nemške manjšine. Narodni sveti tudi niso zadovoljni s programom nemške delovne stranke, ker i- j sti ni dovolj skladen z narodnimi interesi nemškega j liudstva m ker preži ra.je dejanske razmere in vse j dosedanje izkušnje smatra za možno, da se jezikov- 1 no vprašanje v vseh jezikovno mešanih pokrajinah reši sporazumno in dogovorno. Najostreje se volksrati zavarujejo proti stališču, ki ga je zavzel poslanec Steinwender v članku z dne 15, marca 1917 v graški „Tagesposti“, v katerem se izraža za brezpogojno sklicanje parlamenta, s katerim stališčem večina nemškega naroda ne soglaša. Od nemških poslancev se zahteva, da odločno zastopajo temeljne zahteve velikonočnega programa. Razpravljalo se je tudi o poduku v drugih jezikih po šolah. Enoglasno se je sklenilo, da se o letom vprašanju ne more prej natančneje sklepati*'dokler ni gotovo, v katerem obsegu bo nemščina določena kot državni jezik in kot učni jezik na nenemš-kih ljudskih in drugih šolah. Iz teh sklepov se vidi, da si volksrati prisvajajo ne samo nalogo, marveč tudi pravico kontrolnega in nadzorovalnega organa za nemštvo v Avstriji. Dovolj nemško je samo to, kar volksratovoi spoznajo, premerijo in pretehtajo za dovolj nemško. Niti onih znanih deset nemških zapovedi, sklenjenih od nemških krščanskih socialcev in liberalcev, ki so v-zbudile odločen odpor pri vseh nenemških avstrijskih narodih, v očeh nemškoradikalnih volksratovcev ni našlo milosti. Odtegnili so jim svoj pečat s suve-rensko nemškoradikalno sodbo: niso dovolj nemške! Ce bi se torej tudi vdejstvile tiste zahteve, ki so vsebina desetih nemških zapovedi, to volksratovcem ne bi bilo dovolj in ne bi dali miru. Pregovor pravi, da pride apetit med jedjo. Kakšen bi torej še le bil a-petit nemško-liberalnega radikalizma, če bi že zav-živali izpolnitev onih svojih desetih zahtev. Naravnost nenasitljiva bi bila njihova nacionalna poželji-vost, za katero bi morali plačevati stroške nenemš-ki narodi. Kam pa bi prišla Avstrija, domovina narodov, če bi taki ljudje določevali načela, po katerih se naj preuredi in v bodoče uravnava? Nova določila o zemljiškem in osebnem davku, Te dni je v državnem zakoniku izšla vladna naredba, ki prinaša nekatera spremenjena določila glede direktnih davkov. Prvo poglavje te naredbe govori o o d p i suze m 1 j i g k e g a davka pri elementarnih škodah, drugo o priredbi osebnih d a v k o v, posebno glede predložitve trgovskih in gospodarskih knjig davku podvržene osebe, tretja pa nanovo ureja razna kazenska določila. Odpis zemljiškega davka. Zemljiški davek se je radi elementarnih nezgod dosedaj odpisoval v različnih deželah v raznovrstnem obsegu. Odpis je dosegel v zadnjih letih višino približno 10% predpisanega davka. Vlada je mnenja, da je tak odpis nasproten bistvu zemljiškega davka: Afco je postava dovoljevala dosedaj odpise radi „nesreč“, bi se po mnenju vlade moralo pri odpisu davkov ozirati samo na posebno izvanredne, nenavadne poškodbe. Izvršilni zakoni pa so šli daleč preko tega okvirja, Ti zakoni so dovoljevali, da se je za vsakovrstne elementarne dogodke, brez o-zira. na to, ali je škoda, ki so jo povzročili, bila pomembna ali ne. davek celo ali deloma odpisal. Vsled takega postopanja je bilo možno, iz naprave, M je, bila. mišljena za izvanredne slučaje, storiti redno sredstvo za znižanje davka. Po novi odredbi pa se pravica za odpis davkov omeji samo na slučaje bistvene omejitve naravnih dohodkov telega gospodarstva, povzročene po elementarnih dogodkih, ki pa niso stain ovrača joče se vremenske; oškodbe. Davčni odpis ne bo obremenjeval državnega zaklada, temveč se bo kril iz posebnega sklada v katerega bodo plačevali doneske zemljiški posestniki. V ta sklad se bo, odslej plačevalo 2 % Čistega katastralnega donosa, kar bi znašalo približno 10% zemljiškega davka. Pre-računjeno je, da bo v rednih razmerah ta sklad popolnoma zadostoval za odpis davkov, Nova določila glede davčnega odpisa se ne tičejo, odpisov za vojne oškodbe v ozemljih, ki so neposredno prizadete po vojni Kratko rečeno: Odslej bodo morali posestniki poleg navadnega davka in raznih doklad plačevati še posebno doklado za odškodnine po vremenskih u-imah. Iz tega sklada se bodo potem plačevali odpi- si davkov v krajih, kjer so biia posestva poškodova na po vremenskih uimah. Vpogled v trgovske in druge gospodarske knjige. Drugo poglavje te naredbe razpravlja o raznih osebnih davkih ter daje že prvim davčnim instancam pravico, da smejo zahtevati vpogled v trgovske knjige in domače knjigovodstvo osebe, ki je podvržena plačevanju dohodninskega davkja. Postava iz leta 1896 prvim davčnim inštancam ni dala te pravice. Odslej pa bodo smele oblasti prve instance (davčna oblast, cenilna komisija) zahtevati vpogled v knjige pri odmeri vseh osebnih davkov. Osebo, ki je podvržena plačevanju kakega osebnega davka, se bo lahko z velikimi globami prisililo, da predloži svoje trgovske knjige. Po mnenju vlade je zaradi sedanjih velikih sprememb pri dohodkih brez vpogleda v poslovne knjige nemogoče dognati višino dohodkov posameznih oseb. Nova kazenska določila. Tretje poglavje nove odredbe vsebuje preured-bo kazenskega prava direktnih davkov in sicer v dvojnem oziru, da se namreč razširi pojem kažnjivih dejanj in se tudi kazni poostrijo. Avstrijska postavodaja se je dosedaj zadovoljevala v davčnih zadevah samo z denarnimi kaznimi. Z ozirom na večje dolžnosti posameznika na-pram državi, se odslej pri prestopkih zakonitih davčnih predpisov ne bo zadovoljevalo z denarnimi globami. Odslej se bo lahko naložila tudi zaporna kazen. Ako bo n. pr. kdo osebni davek prikratil in zatajil ali utajil najmarino, če dotični znesek presega 600 K, ali pa če krivec ponovi ta prestopek, se lahko obsodi na tri mesece ječe, Ta kazen se, če dotični znesek presega svoto 15000 K, poviša do zapora v izmeri enega leta. Poleg tega se lahko krivec prisili, da se njegova obsodba objavi na njegove stroške \ časnikih. Z ozirom na ta nova kazenska sredstva, bodo v teh slučajih in sicer v I. in II. instanci sodili senati, ki bodo sestavljeni iz sodnikov, finančnih uradnikov in lajikov. Proti razsodbi teh sodišč bo imel obtoženec pravico, se pritožiti a#, upravno sodišče. Na ta način je obdolžencu zasigurano zadostno sodno varstvo, Kaznjivost prikratbe ali zatajitve davkov se bo odslej razširila tudi na druge osebe, ki so se pregrešile s tem, da so pri davčnem obvezancu povzročile prikratbo ali zatajitev, ali mu pomagale sestaviti krivo in napačno davčno napoved. Pri tem se bode seveda oziralo na domače uslužbence ali od davkoplačevalca odvisne osebe Poostritev in razširjenje kazenskega prava bo zadevala ne samo osebne dav*-ke in davek na vojne dobičke, ampak tudi hišno-na-jemninski davek, Nova kazenska določila, veljajo za prestopke, storjene po razglasitvi te naredbe. * V R^voru§if& m« Ruslem. Revolucijske stranke na Ruskem so še vedno na površju. Napovedane protirevolucije še ni.. Ali bo sploh prišla? Težko, ako je res vse Častništvo ob strani revolucionarjev. To bi imelo edino povod; da bi se vzdignilo v varstvo svojega carja, kateremu bi morali ostati zvesti po prisegi in po celi zgodovini svojega stanu. Da se ljudstvo, ne vzdigne za carja, nam je razumljivo. Saj je ljudstvo smelo le delali, trpeti, gladovati in umirati, žel, užival in zapovedoval je le car in njegova do dna demoralizirana in neumna birokracija. Te okove je sedaj ljudstvo strlo LISTEK, V škofijah Nagpur, Kumbakonam in Dakka v Sprednji Indiji deluje družba katehistin-misijonark od brezmadežnega spočetja Marije, ki razumejo na vzorni način se prilagoditi razmeram v deželi. Raz-ven skrbi za sirote in strežbe bolnim in gobavim v obče se z veliko vnemo pečajo s trpečim Indijskim Ženstvom. V boljših krogih Hindujev in Mohamedancev je po deželni šegi duhovniku prepovedan pristop do žensk, ki bi zlasti v času bolezni posebno potrebovale njegove pomoči, V takih slučajih opravljajo ka-tehistinje službo misijonarja. Oblečene so tako, da ne pade ravno v oči, da so redovnice, ter so tudi v zdravilstvu zadostno poučene, da bolnemu ženstvu pomagajo tudi v telesni sili. Iz tega vzroka jim ni zabranjeno obiskati bolne ženske. Vselej, zlasti kadar razsajajo nalezljive bolezni, prehodijo mesta in vasi, izvršujoč dela krščanske ljubezni, pri čemer jih veliko umre kot žrtev svojega poklica. Delovanje teh redovnic se vrši na tihem. Svet le malokedaj izve kaj o njihovem delovanju, in red-kokedaj tudi bližnja okolica kaj izve o tem, koliko duš rešijo pogube te redovnice v zadnjem trenotku. Okolica pa tudi ne sme tega izvedeti, da ne bi pa- in jarem vrglo raz sebe. Hoče si pod svobodnejšo z-zvezo ustanoviti svojo srečo. Absolutizem je mrtev, sedaj si rusko ljudstvo mora urediti svobodno življenje. Ali bo to mogoče v vojski? Dvomimo. Za to bi bilo najboljše za rusko ljudstvo in za celi svet, da se rusko ljudstvo osvobodi tudi damine nadvlade in se postavi na lastne noge. Car na hrgit V Stockholm so došla iz Haparande poročila, :!a se je carju Nikolaju v četrtek, dne 22. marca z-večer, posrečilo uteči. Zbežal je z avtomobilom, s katerim se je nameraval odpeljati v Carskoj e selo. Za bežečim carjem je začasna vlada izdala bralnico. (Za te vesti do sedaj še manjka uradnega potrdila.) Car je hotel skleniti posebni mir z A vstHjo ? Kodanjska poročila pravijo, da so dumini poslanci dobili v roke spise, iz katerih Je razvidno, da je car nameraval skleniti posebni mir z Avstrijo pod sledečimi pogoji: 1. Lotarinška se mora odstopiti Franciji; Poljska se mora združiti z avtonomno kraljevino Poljsko; 3, Galicija se mora odstopiti Rusiji; 4. vsem avstrijskim Slovanom se mora zagotoviti avtonomija. Preti carjevim odhodom v Carsko je selo. Reuterjev urad poroča iz Petrograda, da se je car nazadnje mudil v Mohilevu, Štiri vladne komisarje, ki so bili poslani k carju, je sprejel general Aleksejev. Car se je nahajal v carskem dvornem v-laku, kjer se je poslovila od njega njegova mali. — Približno eno uro je imela komisija opraviti s carjevo odpovedjo. General Kornilov je želel carja sprem-Ijati, komisarji pa tega niso dovolili. Velika množica ljudstva je bila molče navzoča, ko se je odpeljal carjev dvorni vlak. Skupina častnikov se je poslovila od carja. V Carskem selu je peljal dvorni vlak v paviljon. Car se je še poslovil od svojega spremstva in svoje služinčadi ter je mirno zapustil salonski voz. Oblečen je bil v uniformo 6, kubanskega kozajškega bataljona in je imel na sebi red sv. Jurija, Obraz mu je bil vpadel. Spremljan od kneza Dolgorukega, je korakal proti čakajočemu avtomfobiJu. 'Občinstvo ni bilo navzoče. Car pod angleškim nadzorstvom. Iz Petrograda se dne 22. marca preko Stockholma poroča, da je car dospel v Carskoje selo; a predno so ga zaprli, so bili krvavi boji. Car je bil obdan z gardo, ki mu je bila zvesta iti se je močno upirala. Ruski stotnik se je moral, izgubivši 60 mož, umakniti, nakar je poslala nova vlada proti Carskemu selu eden cel polk s poljsko artilerijo. Predno 'je pa prišlo do nadaljnega prelivanja krvi, so se podali visoki uradniki angleškega, francoskega in italijanskega poslaništva k carju, da mu naznanijo, da poslaniki prevzamejo jamstvo za njegovo in za varnost njegove obitelji, Nato je car zaukazal, da se garda uda. Svojo sabljo je izročil odposlancu angleškega poslanika. Car prebiva s svojo obitelju v številnih sobanah v Carskemu selu. Povelje nad gradom in stražo ima visok angleški častnik. Kako so zaprli carico. Iz Petrograda se dne 22. marca poroča: Po- ganski predsodki delali kakih ovir. Te redovnice o-bračajo seveda glavno svojo skrb revežem. Včasi se pa posreči, da je njihov trud vspešen tudi v boljših družinah paganov in Mohamedancev, Toda spreobrnitev neue indijske princesinje, o kateri poroča < sestra Alojzija od najsvetejšega Srca Jezusovega iz Nagpura (Le Missione Cattblliche 1916, 391) je s’b čaj, ki mu zlahka ni enakega Iz svojega stanovanja so nekega dne redovnice opazile veliko živahnost, ki vlada v sosednem Tul-sibaghu, obdanem z lepimi in širnimi vrtovi, kjer se nahaja stolnica nekoč mogočne, toda od leta 1858 od vladarstva odstavljene rodbine Bhonsle. Ženske so prihajale iz mesta in odhajale v mesto. Redovnice so kmalu izvedele, da je hudo zbolela svakinja Rad-še (indijskega kneza) in da je poklicala k sebi svoje znanke iz mesta, da se poslovi od njih. Takoj se je v redovnicah vzbudila misel, da bi za večnost rešile ubogo umirajočo bolnico. Kot sosedinji bolnice sta prosili dve redovnici dovoljenja za pristop, kar jima je bilo tudi takoj dovoljeno. Našli sta bolnico ležati na tleh na dragoceni blazini. Okrog nje so stali sluge, ki so se trudili s pahljan jem hlad:ti 1 soko bolnico. Ena izmed redovnic je pokleknila tik bolnice in jo je ljubeznjivo vpraševala, kako ji kaj gre. Ker je bolnica redovnici zaupala, je redovnica na spreten način zasuknäla pogovor na višje reči, ter je govorila bolnici o Bogu, o večnih resnicah in o izveličanju v nebesih. Bolna princesinja je kazala razumevanje in dobro voljo ter izrazila željo, naj io takoj krsti. veljnik petrograjsfcega okrožja, general Kornilov, je carici naznanil, da je postala vjetnica. S svojim štabom se je podal v Carskoje selo. Iz kolodvora je te-lefonično vprašal pri caričinem komorniku grofu pl. Benkendorfu, kedaj bi ga carica mogla sprejeti. O vzroku obiska pri telefonu ni hotel nič povedati. — Grof Benkendorff je nato pozval generala, naj počaka pri telefonu, Cez nekaj minut se je vrnil s poročilom, da ga carica pričakuje v pol uri, Kornilov se je nato s svojim štabom peljal v grad Malo Carskoje selo. Peljali so ga v caričine zasebne prostore, koder je carici prečita! sklep začasne vlade ter ji naznanil, da od tega trenotka naprej ni več svobodna Povedal' ji je tudi, da se bo njena prejšnja straža odpustila, grad pa strogo zastražil. Carica je prosila generala, naj ji pusti njeno služabništvo, kar se ji je tudi dovolilo, Nato se je podal general Kornilov v vojašnico, kjer je vse potrebno uredil glede grajske straže. Ko se je bivši car Nikolaj dne 22, marca pripeljal v Carskofe selo, ga je sprejel general Kornilov, kateri ga je tudi v avtomobilu spremljat v carsko palačo. Oddelek kavalerije je spremljal carjev avtomobil. Sv. sinod je odpravil molitve za ear ja. Amsterdamski „Allgemen Handelsblad“ poroča., da je ruski sv. sinod odpravil iz cerkvenega bogoslužja (liturgije) molitev za carja in njegovo rodbino. Admiral Viren umorjen. Finski list „Dagens Press" poroča, da so vojaki v Kronštadtu pred dohodom dumskjh odposlancev umorili admirala Viren, ki je znan iz ruskog laponske vojske. Ljudstvo je bilo posebno razLjdčeno proti ruskim častnikom in žandarjem. Med njimi J ob nemirih bilo tudi največ žrtev. Angleška zbornica pozdravlja novo Rusijo. V angleški spodnji zbornici je zakladni kancelar Bonar Law stavil predlog, da se odpošljejo ruskemu narodu pozdravi in Čestitke zbornice k ustanovitvi svobodnih uredb. Rekel je: Dogodki v Rusiji so sledili drug drugemu z največ,;o naglico in so v teku zadnjih 13 dni sredi med največjimi stresi, ki so se keda(j izvršili na zemlji vsled Človeške roke, vzbudili pozornost celega sveta. Dogodki v Rusiji spominjajo na dogodke v začetku francoske revolucije. Bilo bi prezgodaj reči, da je minila vsaka nevarnost, toda za mater parlamentov ni prezgodaj izreči parlamentu zavezniške države pozdrave ter tudi njeni vladi, ki se je ustanovila z izrecnim namenom, nadaljevati vojsko do vspešnega konca. Njeno nalogo je prištevati k najtežavnejšim, ki iih je kedaj i-mela kaka vlada: Pregnati mora napadalca iz dežele, doma pa ustvariti svobodo in red. Nimamo pravice soditi ali obsoditi tiste, ki so bili udeleženi pri vladanj:u zavezniške države, toda naj mi bo dovoljeno, da izrazim sočustvovanje za carja, ki je bil tri leta naš zvest zaveznik in na katerem je vsled njegovega rojstva ležalo breme, ki se je izkazalo zanj za pretežko. Ne morem prezreti« da je bilo eno velikih vprašanj te vojske tudi to, ako se bodo mogle svobodne naredbe obdržati proti napadu vojaškega samodržtva (despotizma) ali ne. Sklepčno je dejal Bonar Law, da se udaja radostni nadi, da se bodo v zadnjih položajih svetovne vojske nahajale vse zavezniške države pod vodstvom vlad, ki predstavljajo zastopstvo njenih narodov. Asquith je podpiral predlog Bonar Lawa, izvajajoč: Velikanski dogodki, ki se sedaj vršijo v Rusiji, so taki, da zaslužijo in zahtevajo posebno ta- ■mm» w ijj