Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 18. julija 1936
Štev. 162. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNIK
MwdrtW»c In up——; Maribor, Gosposka ul. «1 / Tdalon uredništva 2440, uprave 3456 lakaja razen nedelj« in praznikov vsak dan ob 14. url > Velja mesečno prejemati v opravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenik« / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ^Mra** v Ljubljani / Poštni čekovni ra tun M. 11.409
JUTRA
Zadnje dni prihajajo preko meje številni orezposslni. Izgnali so jih iz sosednje Avstrije. Včeraj je zopet prispelo 15 rodbin. Malokdo med njimi še zna kakšno sloven sko besedico. Pretežna večina pa mirna o našem jeziku in naši govorici niti pojma. In vendar so naši državljani. Morda je njihov ded kedaj zapustil rodno zemljo in šel po svetu za zaslužkom. Med izgnanci so tudi matere in očetje izgnanih in celo ti ne poznajo našega jezika in niso vešči naš govorici. Dan na dan prihajajo in komaj v enem tednu je šlo preko Maribora v razne dele naše države v domovinske občine na pedesetine v našo državo pristojnih rodbin. Tudi iz Nemčije prihajajo.
Vsiljuje se vprašanje: Kam z njimi, ko niti našega jezika ne govorijo in so jih vendar izgnali, ker so zakrivili samo to, da so morda popolnoma pozabili zaprositi za državljanstvo države, kjer so bili rojeni in vzgojeni, ali pa da so nemara pozabili spomniti se na to, da je državljanska pripadnost včasih važna zadeva. Tam kaj so imeli svoj dom, svojo eksistenco. Danes prihajajo k nam brezposelni z otro ci, očeti ter materami in nimajo, kam bi položili svojo glavo.
Izgnanci prihajajo preko meje v Maribor. Zadnje tedne vsak dan. Odpravljajo jih v domovinske občine. Poraja se važno vprašanje: Kam z njimi? Tudi med nami iniamo mnogo takšnih, ki imajo lepe pozicije in lepo eksistenco. Pa^niso naši državljani. Vprašanje brni in udarja po naših možganih: In mi?...
SE NISO ŠE ZEDINILI.
..akor poroča zagrebški »Obzor« se zemljoradniki še niso odločili, ali bodo pri občinskih volitvah nastopili skupno z demokrati in staroradikalsko skupino Aue Stanojeviča in Miše Trifunoviča. Pri zemljorodnikih obstoja namreč težava radi dr. Dragoljuba Jovanoviča. Znano je, da nočejo demokrati z njim sodelovati, vodstvo zemljoradnikov pa ga do slej še ni odklonilo. Tudi še ni točno znano stališče prijateljev Ace Stanojeviča. Njim se je namreč, kakor izgleda, težko odločiti, da nastopijo skupno z demokrati in zemljoradniki, ker bi to pri njihovih pristaših, bivših radikalih, ne ugodno odjeknilo in je verjetno, da so ne bi odzvali pozivu, da gredo na volitve skupno z demokrati in zemljoradniki. Zdi «, da tozadevna odločitev' ne bo padla pred koncem kopališke sezone, predno senc vrneta v Beograd gg. Davidovičin Miša Trifunovič.
Državljanska voina v Španiji
LONDON, 18. julija. Položaj v Španiji je po zadnjih vesteh izredno poostren in se vedno bolj vsiljuje prepričanje, da se je v deželi organiziral upor desnice proti marksistični vladi.
PARIZ, 18. julija. Po vesteh, ki so prispele semkaj, je razburjenje proti španski levičarski vladi doseglo svoj višek. Vse telefonske in brzojavne zveze s Španijo so od danes ponoči naprej popolnoma prekinjene in se razširjajo najbolj fantastične vesti, ki jih ne more nihče kontrolirati. Kakor pravijo poročila, ki so prispela pred polnočjo iz Madrida, sc je španska vlada sestala v večernih urah k izredni seji, na kateri se je obravnaval splošen položaj v Španiji. Vlada je izdala službeno obvestilo, da je gospodarica položaja in da se zanaša na lojalnost vojne sile, civilne garde in večine španskega naroda.
LIZBONA, 18. julija. Od danes ponoči so prekinjene vse telefonične in brzojavne zveze s Španijo. V tukajšnjih krogih domnevajo kot vzrok desničarski puč proti levičarski vladi.
GIBRALTAR, 18. julija. Vse zveze s Španijo so od danes opolnoči popolnoma prekinjene.
MADRID, 18. julija. Včeraj so se v Madridu razširile vesti o zelo resnih incidentih v nekaterih španskih lukah, med drugim v Cadixu, Santandru in Cevti.
I/ seftimUm meftste konfete***
Pariz, 18. julija. V tukajšnjih krogih se živahno komentira predlog zunanjega ministra Edena za sklicanjc konferenco treh in sicer Francije, Britanije in Belgije, ki naj bi bila priprava k veliki evropski konferenci. Britanska vlada smatra to pot kot najpripravnejšo, da se ne poslabšajo iz-gledi nameravane septemberske evropske konference, na kateri se bodo obravnavali važni problemi za osiguranje miru in bodočnost Društva narodov. Odgovor Francije in Belgije se pričakuje v sredini prihodnjega tedna.
UstvaejoHfe %ugos6amska-e<UHmske skupnosti
BEOGRAD, 18. julija. Novoustanovljeno jugoslovansko-romunsto društvo zasleduje kot cilj čim tesnejše sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in političnem polju. Cilj novega društva jc, poglabljati obojestranske stike s predavanji, konferencami, čitalnicami, izdajanjem knjig, brošur, časopisov z ustanovitvijo Jugoslovansko-romunskega doma, obojestranski obiski itd. Društvo si bo prizadevalo pridobiti čim več članov iz vseli delov naše države. Na čelu novega društva je kot predsednik vseučiliški profesor in član akademije znanosti Živojin Gjorgjcvič
mih železnic Ljubljana. Drž. uradi naročajo kupone pri pristojnih drž. odnosno banovinskih oblasteh, katere jim likvidirajo prejemke. S spiski je poslati glavni blagajni direkcije državnih železnic Ljubljana (čekovni račun 10207) po Din 2.— za vsak kupon. Za otroke, ki jim pripada po čl. 8 novega pravilnika legitimacija, in dosedaj nimajo legitimacije, se mora naročiti nova legitimacija s kuponom po navedeni službeni poti. (Cena 10 in 2 Din.)
ZNIŽANE VOZNINE.
Glasom Splošnega pravilnika o Znižani voznini, ki je objavljen v Službenih novi nah kraljevine Jugoslavije, št. 156, z dne 10. VII. 1936, se razširja število voznih ugodnosti za državne in banovinske upokojence ter rodbinske Člane državnih in banovinskih aktivnih in upokojenih uslužbencev. Navedeni uživajo na podlagi železniških legitimacij odslej 24 voženj po polovični vozni ceni letno. Nove legitimacije se bodo vpeljale s 1. januarjem 1937. Da zamorejo zgoraj navedeni uživati o-dobreno večje število povlaščenih voženj še pred 1. januarjem 1937, je predvideno, da se jim dosedaj izdane legitimacije o-premijo s posebnimi kuponi za kontroliranje 24 povlaščenih voženj. Kupone za l. 1936 bo izdajala za upravičence na teritoriju dravske banovine direkcija držav-
LONDON, 18. julija. Pozornost je zbudilo pisanje nekaterih današnjih londonskih listov, ki zatrjujejo, da je preiskava krenila na pot, ki bo razkrila senzacionalne stvari. »Daily Herald« ve povedati, da je policija odkrila senzacionalne podrobnosti in da bodo že v par dneh prišle na dan stvari, ki bodo zbudile splošno pozornost. Nekateri listi med drugim tudi poročajo, da je policija poleg Mahon-Bennigana aretirala še nekega drugega moža, ki se je takoj potem, ko so Mahon-Bennigana aretirali, prerinil skozi množico in skušal Mahona iztrgati policiji ter ga rešiti. Izvedelo se je tudi, da je v bližini čakal neki osebni avtomobil, ki pa je nato naglo odbrzel v neznano smer. Iz tega bi se dalo sklepati, da je šlo za komplot in da je imel Mahon-Bennigan še več pomagačev.
DUNAJ, 18. julija. Po tridnevnem zasedanju so bila danes končana posve tovanja hajmverovskih voditeljev na Dunaju. Danes je bil objavljen, komunike, ki pravi, da so voditelji hajm vera po obširnem poročilu kneza Star-hemberga podrobno proučili položaj, ki je nastal z avstrijsko-nemškim sporazumom. Hajmver pozdravlja ta sporazum, ker vidi v njem vzpostavitev skupne protiboljševiške fronte. Hajmver je prva v Avstriji vodila borbo proti boljševizmu in upa, da bo sedaj našla številne zaveznike v tej bor bi. Pozdravlja pa tudi z zadovoljstvom, da je ta sporazum napravil kO' nec neprirodnemu bratskemu sporu. Ker je s tem zagotovljena tudi neod visnost in samostojnost Avstrije, se bo mogla hajmver tembolj posvetiti socialnemu ozdravljenju in borbi proti komunizmu.
Ta komunike je izzval v avstrijskih političnih krogih veliko pozornost. Videti je, da so se hajmverovci približali parolam in programom narodnih socialistov, ter se zdi da hočejo hajmverovci skupno z narodnimi socialisti zrušiti Schuschniggov režim. Govori se tudi o razkolu med hajmverovci, ker se večina z Starhembergom zavzema za protiklerikalno politiko, manjšina okoli Feya pa je za sodelovanje z klerikalci proti hitlerjevcem. Zmagal je Starheinberg. Hitierjevci pa se očivldno ne bodo brigali mnogo ne za eno ne za drugo strujo.
BO ŽE, BO ŽE.
»Del. politika« piše: »Regulacijo kralja: Petra trga mam obljubujejo že par tet Svojčas, ko še »Slovenec« ni imel glavne besede, je pogosto kritiziral provizorično napravo za usmerjenje prometa na Kralja Petra trgu. Mnogo pikrih zbadljivk jc povedal na račun takratnih mestnih očetov.: Sedaj pa previdno molči o vseh teh nedo-statkih in se mu nič več ne smilijo ubogi vozniki, ki so se menda že tudi navadili takozvanega »ringelšpila« na Kralja Petra trgu. Kljub temu pa je vendar že opaziti napredek, ker se že dokaj časa nahajajo tako na Glavnem trgu kakor tudi na Kralja Petra trgu kupi granitnih kock, na katerih bo kmalu začela poganjati trava. Bo že, bo že!
BORBAŠKI KONFLIKTI.
Včerajšnja »Politika« prinaša izjavo30 odbornikov beograjske krajevne organizacije Hodžerove stranke. V tej izjavi povdarjajo, da smatrajo izključitev bivših poslancev Miloša Dragoviča in Dragomira Arambašiča kot neutemeljeno. Obenem izjavljajo, da izključujejo iz stranke pet članov, ki so zastopniki beograjske krajevne organizacije v vodstvu stranke. Med izključenimi je tudi bivši narodni poslanec dr. Nikola Kešeljevič, ki je doslej zavzemal mesto predsednika strankine krajevne organizacije v Beogradu. Takisto izjavljata v »Politiki« Živojin Timilic in Spasoje Jankovič, da obsojata nedeljske sklepe in da podajata o-stavko na svoja položaja v strankinem glavnem odboru.
KAKO JE NA BLEDU.
»Trg. list« piše: »Upoštevati je nadalje, da dajo mnogi tujci trgovcem in obrt nikom zelo malo zaslužka. Tako zlasti vsi diplomati jn politiki, ki so prišli v večjem številu. Letos je na Bledu tudi zelo mnogo Židov, da imajo v hotelu »01ympic« celo svojo molilnico. Znano pa je, da so Židje zelo varčni in da ne zapravljajo denarja. Naj se mi pa tudi ne zameri, če dostavim, da zaradi Židov ne prihajajo na Bled razni boljši gostje, ki so včasih predno prihajali na Bled. (Nisem jaz proti Židom, toda drugod po svetu so antisemiti!). Večina tukajšnjih gostov var čuje in zato morejo ti slavospevi o prenapolnjenem Bledu ustvariti čisto napačno sodbo o gospodarskem stanju Bleda. Velik del tujcev prinese vse svoje potreb ščine s seboj 5n kar kupijo ti tujci na Bledu so razglednice, pri katerih pa se ne zasluži več ko 2%. Bled je res poln, kadar je za glavno sezono prijavljenih 3000 tujcev, ne pa, če je v juliju, ko je sezona na višku, vsega le 1500 tujcev.
POLJSKI ARMIJSKI INŠPEKTOR ŽRTEV LETALSKE NESREČE.
Včeraj popoldne je postal žrtev letai-katastrofe v bližini morskega kopališča Orlova znani poljski vojskovodja, predsednik poljske lige za morje m kolonije armijski inšpektor general Orlics-Drescher. Mrtva sta bila tudi letalski pol kovnik Loth in pilot.
Stran 2.
■H-MIOI«
Na sokolski zlet na Jadran
Tretjič se bo letos v dneh 22. in 23. avgusta zbralo na obali našega svobodnega Jadrana Sokolstvo na velikem jadranskem sokolskem zletu, ki ga bo priredila v Šibeniku Sokolska župa Šibenik-Zadar pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Na zletu obvezno sodelujejo tri primorske župe, ogromno zanimanje pa je za zlet med sokolskimi pripadniki v vsej državi in je pričakovati, da se bo zlet v Šibeniku pretvoril v mogočen praznik bratske ljubezni, v mogočno manifestacijo moči in sile jugoslovenskega Sokolstva.
Izredno veliko zanimanje za zlet v Šibeniku pa je med Sokoli mariborske župe, ki je te dni razposlala vsem svojim edinicam piijave za zlet in vsa ostala navodila. Severno Sokolstvo se bo zleta v Šibeniku udeležilo v ogromnem številu, zavedajoč se velikega pomena našega Jadrana, ki je v vseh trenotkih preteklosti govoril v imenu vsega naroda. Sokoli, ki budno čuvajo severno mejo, bodo pohiteli v Šibenik k bratom, ki verno čuvajo naše morje, da skupno proslave zmago Sokolstva, zmago slovanskega bratstva, svobode in enakosti. Sokoli s severa se bodo odzvali pozivu Jadrana, ki želi, da bi se modrini njegove gladine in belini njegove kamenite obale pridružile rdeče sokolske srajce, da bi v tem zlitju vedrih slovanskih barv bil povdar-jen simbol zmagoslavja slovanstva in Sokolstva na zgodovinskih tleh, kjer je na razvalinah grškega in latinskega carstva zraslo novo in mlado carstvo slovanskega jezika in duha.
Veliki sokolski zlet v Šibeniku je najlepša in najugodnejša prilika za Sokole,
ki bi letos radi obiskali naše sinje Jadransko morje. Posamezne edinice naj razv'jejo živahno propagando na svojem področju, ker so za zlet dovoljene mnoge ugodnosti. Na državnih železnicah je dovoljena četrtinska vožnja za vse pripadnike Saveza SKJ, neoziraje se, so telovadci ali ne. Polovična vožnja pa je dovoljena vsem udeležencem zleta, ki niso člani sokolske organizacije. Jadranska plovidba d. d. je dovolila 75°/» popust normalne vozne cene deci in naraščaju sokolskih edinic, 66% popust vsem ostalim pripadnikom Sokola, 50% popust pa vsem zletnikom, ki niso člani Sokola. Popusti na železnicah in morju veljajo za dopotovanje od 18. do 23. avgusta, za povratek pa od 22. do 28. avgusta t. 1. Vse odobrene ugodnosti potovanja z vlaki in ladjami veljajo samo s sokolsko legitimacijo in z zletnim znakom, za nečlane pa samo z zletnim znakom, ki se naroči pri Sokolskih društvih. Zletni znak stane za deco Din 2, za sokolske čete in naraščaj Din 5, za telovadce in telovadke sokolskih društev Din 10, za ostalo sokolsko članstvo Din 15, za nečlane pa Din 20.
Sokolske edinice naj točno in čimpreje izpolnijo prijave za zlet v Šibeniku in naj jih pošljejo župni upravi v Maribor. Bratje in sestre! Jadran vas vabi, morje čaka na Sokole, sinove in hčere velike jugoslovenske zemlje, da mu prinesete pozdrave z njenih gora in ravnic, a s pozdravom veliko slovansko besedo bratstva, enakosti in svobode. Sokoli s severne meje, na Jadran, na zlet v Šibenik! — Zdravo!
Razstava slik pokojndga profesorja Antona Gvajca na V. Mariborskem tednu
Antona Gvajca, neutrudljivega slikarja slovenske prirodne krasote, njegovih izbranih motivov goriške okolice, koroških dolin, Savinjskih planin in motivov zelenega Štajerja ter slike našega sadja in cvetja. Njega so ob priliki razstav ocenili že tolikokrat razni kritiki, da pričakuje.-mo samo še od merodajnih podrobne študije, s katero bi ga mogli pravilno uvrstiti med slikarje v zgodovino likovne umetnosti.
Profesor Anton Gvajc se je pravkar pripravljal, da napi predstavi povsem nova dela skupno s tovariši umetniškega kluba »Brazde«, ko je moral odnehati. Dne 3. avgusta 1SJ35 ga je pri delu zadela kap. Letos nam pripravlja gospa Gvajčeva pod okriljem umetniškega kluba »Brazde« ob priliki Mariborskega tedna njegovo posmrtno razstavo. Devetdeset izbranih slik profesorjevega celokupnega dela bo razstavljenih v prostorih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, med njimi tudi slike, ki jih prof. Gvajc še ni razstavil.
Lansko leto smo pogrešali na Mariborskem tednu med drugim slike prof.
Gotovo bo med drugimi najzanimivej-ia slika Simona Gregorčiča na mrtvaškem odru, katerega je naslikal prof. Gvajc v Gorici, ko je naš »goriški slavček« preminul pozno v jeseni leta 1906. Zanimivo je, da je omenjeno sliko pokazal le malokomu. Večkrat sem ga nadlegoval naj mi sliko pokaže, a me je ostro zavrnil: »Sliko boš že videl. Še vsi jo boste videli.«
Pozneje mi je o sliki še razlagal. »Saj veš, da nisem pričakoval mnogo, ko sem slikal skoraj v temi. Sicer pa tudi napraviti nisem hotel mnogo. Le skico sem hotel imeti. Ne da se povedati, kakšno je tako delo. Poglej, ti je znan slikar Rembrandt. Nimaš na svetu boljšega portretista, kakor je bil on. In misliš, da svojih učenoev ni naučil portretirati? Pa niti eden ga ni naslikal mrtvega. Ne moreš, pa ne moreš. Moja skica pa je izpadla prav dobro. Do danes sem vedno mislil, da bi jo pravilno preslikal, pa je ne bom. Poglej, no, ali ni tako boljše? Ko sliko pogledam, ne morem verjeti,
da sem jo delal jaz. Prav za nič je. Pa je ne bom vrgel. Za milijon dinarjev ne.«
Sliko si je ogledal konservator dr. Fran Stele in izrazil željo, da jo očuva-mo v muzeju. Izbral je tudi Gvajčeva reprezentativna dela za narodno galerijo v Ljubljani. Tudi te slike bo gospa Gvajčeva razstavila.
Nedvomno bo letošnja Gvajčeva posmrtna razstava na Mariborskem tednu zbujala mnogo zanimanja, ker je v takšnem obsegu ne bomo deležni nikoli več. — Zornik Klavdij.
»Mama, našel sem 10 dinarjev.«
»Čigavi misliš so?«
»Najbrže od a teka, ker sem jih dob'1 v Tvoji torbici.«
*
Žena (ki je prišla domov zelo kasno): Sigurno si že mislil, dragi, da sem se izgubila?
Mož: Nikakor ne, ker sem. bil vedno pesimist.
ftffffif Pttki
Kako so narasle cene nekaterih znamk v zadnjih 55 letih
Filatelija je estetsko sportsko udejstvovanje, pri katerem se obvarujejo propasti milijonske vrednosti narodnega gospodarstva. Zato najdemo pri vseh filatelistih poleg izrazitega idealizma še precejšnjo žilo materializma, ker je koncem koncev vendar vsaka zbirka vrednostni predmet, ki se lahko ob gotovih pogojih ravno tako dobro vnovči kakor zlato.
Moje naziranje se opira tudi na dokaz, ki ga bom v naslednjem razvijal in ki sloni na izkustvih zadnjih 33 let. Vojska in njene posledice, svetovna kriza, nista filateliji škodovali. Nasprotno, število resnih zbiralcev se veča povsodi in pri vseh narodih. Imajoč literaturo na razpolago, se ml je nudila ugodna prilika, da sem primerjal cene znamke v cenikih Senf za leto 1898/99 in 1932. Zadnjo letnico sem si izbral kot merilo iz enostavnega razloga, ker se šepava valuta po letu 1932 še ni ustalila.
Razdobje 33% let v obeli cenikih primerja vrednost znamk v dobj mirnih predvojnih časov, vojno in povojno dobo.
Oglejmo si filatelista, ki sl je kupil pred 33 % leti vsako prvo na svetu izdano znamko raznih držav in kolonij in primerjajmo, kaj bi bile te znamke po 33% letih vredne.
Sestavil sem sledečo pojasnilno razpredelnico (prva rabljena znamka je stala (marke):
	1898/99	1932	odstotni [nirastek	povprel svoja dni	na cena 1932
28 evropskih držav	1590.70	4270.20	268.4	56.80	152.50
18 nemških starih držav	56255	3416.25	607.0	31.20	190-
8 ilalskih starih držav	56.80	401 —	706.0	7.10	50.10
Razpredelnica bi postala prevelika, če bi vpošteval še druge države po skupi-
nah in kolonije. Izkazalo bi se, da znaša prirastek 112.5 do 900%.
Zato se moramo nujno vprašati, če je vrednost pri nas naloženega denarja tudi v tem razmerju narasla? Videli bomo. da so znamke mnogo boljše odrezale.
Znamka evropskih držav, ki je stala povprečno pred 33% leti 56.80 M, bi se lahko kupila takrat s 10% popustom za 51.12 M, kar je znašalo 63.90 Din. Danes stane tista znamka 152.50 M hi bi se lahko kupila za 1525 Din. Porast znaša v srebru 2388%.
Ker vem, da mi bo kdo ugovarjal in trdil, da bi se morala vzeti le vrednost zlata kot podlaga za presojo morebitnega porastka pri vrednosti posameznih znamk, trdim, da bi danes 63.90 Din bili vredni 106.75 Din v zlatu. V znamki naložena imovina 9e bi povečala v 33% letih za 167%. Ir. če bi bil lastnik primoran, prodati jo pod najneugodnejšimi pogoji po 33%' letih, bi dobil zanjo 53.37 Din v zlatu. Izgubil bi sicer 16.5% naložene glavnice* si pa navzlic temu lahko čestita, ker vidi, da preostaja onemu, ki je imel ob preobratu 100 papirnatih kron, le 20 papirnatih dinarjev, ki so toliko vredni kakor 1.40 krona svoje dni.
Če pa dotionik ni bil k prodaji prisiljen, lahko izračunamo, da se mu je glavnica obrestovala z obrestmi od obresti vred s 1.55% v zlatu. Mala obrestna mera, zato povsem varno naložena glavnica!
Ob enakih pogojih se obrestujejo nemške stare države s 4.0% in italske stare države s 4.5%. „
Ko se tega zavedamo, bomo s povsem drugimi očmi zrli na prvo filatelistično razstavo v Mariboru, ki bo vsem dostopna na jubilejnem V. Mariborskem tednu in bomo razumeli, kako se je narodno blagostanje v drugih državah krepilo tudi radi razvite filatelije.
Inž. Mohorčič Henrik.
fH
DVA J SETDEVETO POGLAVJE.
Kako sem rešil J oko el Arbas.
Ta odločni vojak je obenem nameraval z artilerijskim ognjem popolnoma uničiti Joko el Arbas.
Ko sem zvedel za ta njegov načrt, sem bil strašno divji. V prvem hipu sem hotel s strelom prebiti lobanjo tega ponosnega stratega, ker je hotel uničiti mesto, ki mi je bilo sveto in kjer so se nahajale moje žene in moja deca. Toda nato mi je šinila v glavo nova misel: da ponovno preidem k Arabcem in da jih obvestim o teh generalovih naklepih, in da bi opustili vsak odpor. Prepričan sem bil, da 'bodo Arabci takoj sledili moji želji
Bik) je jasno, da bi me mogel ta podvig stati glavo, pa sem se vendar odločil, da storim to za vsako ceno. Bil sem prepričan, da me bo gotovo 'kdo na arabski strani takoj spoznal, če že ne po
drugem, pa vsaj gotovo po našem bojnem kriku.
Sedem dni smo bili obkoljeni in že drugi dan smo dobili zelo pičlo hrano in sioer surovo, tako da smo se za kuhanje morali sami pobrigati. Kako naj človek kuha svojo jed brez vode?
V naši vojski je zavladala lakota. Stanje je bito približno tako:
Naša fotona se je osredotočena nahajala na planoti Kamsa, katero je presekal Uad Maran. Tu smo mogli prodreti le skozi dolgo in ozko pečino.
Polagoma je po dolžini dveh kilometrov padala do nasprotnega brega peke, ki je bila zelo ozka in vsega dvajset do trideset centimetrov globoka. In na obeh straneh so se nahajale beduinske zasede, iz katerih so neusmiljeno napadali našo pehoto, kadar je hotela preiti Uad Maran.
Desnično, naš položaj je bil brez dov.
Drugega februarja 1927. leta 'e odtočil, da svojo namero izpelje	o
da bi rešil Jako el Arbas. Niti t a nisem več okleval, prijavil sem se o vo-.
j emu poveljniku majorju Valčasu.
Bil je zaprepaščen, ko sem mu sporočil svoj naklep, da želim prinesti vodo za ves bataljon. Prezirljivo se mi je nasmehnil in ni rekel, da me zaloti gotova smrt. Pohvalil je mojo drznost in ukazal, da mi dajo dve muli s sodi za vodo. Ko so natovorili" sode na muli, sem vrgel preko'ramena karabinko in odšel na nevarno pot. Tovariši so me tako žalostilo gledali, kakor da me vidijo že mrtvega.
Neki. moj tovariš, Abesinec, je hotel z menoj. Prosil je, naj mu ne odbijem prošnje, ker se jako boji zame. Smatral jo, da bi skupno lažje mogla izvršiti mojo namero. Toda odbil sem mu prošnjo, rekoč, da mislim, da bom mogel sam izvršiti to delo, in ne želim, da bi morebiti zavoljo mojega namena padel.
Omenjam, da ta Abesinec ni bil nihče drugi kakor princ Etiopije, današnji kralj Hedžara Ras Taffari.
Padla je noč, ko sem odšel po ozki stezi proti reki. Vprav, ko sem skoraj dosegel breg, so izstrelili proti meni svinčenko. Skril sem se za steno in čaka!, da streljanje neha. Zavoljo mraka me
Arabci niso mogli pogoditi. Priznati moram. da so bili streli razmeroma zelo dobro namerjeni. Ko so Arabci opazili, da ni z moje strani nikakega odpora, so prenehali s streljanjem. Nato sem se splazil s trebuhom po zemlji in prispel do reke, kjer sem si spet hitro našel zavetišča za velikim kamnom.
V največji tišini sem zaklical z vso močjo:
»Halapa il Alah! Sidi el Kebfr.«
V istem trenotku je zažvižgal strel mimo moje glave. Pih je bil tako močan, da sem takoj razbral, da je prišel jz neposredne bližine. Toda nisem se prestrašil, temveč sem ponovno zaklical:
»Mers el Kebir.«
Sedaj mi niso odgovorili s streli, temveč zamolkli glas je odgovoril z druge strani:
»Arba, sidi!« (Pridi, gospodar!)
Hipno sem se dvignil iz svojega zavetja, pregazil reko in srečno sem prispel na nasprotni breg. Tu so se, kakor duhovi, prikazali iz zemlje beduini in me takoj obkrožili.
(Se bo nadaljevalo.)
MmiŠmh	m	M
Govorice o Šternu in Kolarju — Otožno mukanje živine je opozarjalo, da se je Otiliji Kocbekovi nekaj zgodilo
Vsi v Pesnico3
Še stojimo pod vtisom groznega roparskega umora v Mejni ulici 32 in še je Maribor pod vtisom včerajšnje rodbinske ža-loigre na Aleksandrovi cesti 51, ko je pri Sv. Lenartu zopet padla žrtev skrivnostnega roparskega umora. Po Mariboru, kjer se je včeraj razvedela vest povsem mestu in so šle govorice od ust do ust, so se čule tudi domneve, češ, da imata tudi tukaj svoje prste vmes zloglasna Karel Štern ter Ivan Kolar. Vse te vesti so slejkoprej nepotrjene. Današnje »Jutro« prinaša o novem roparskem umoru, o katerem se je po Mariboru včeraj mnogo govorilo,' v današnji številki izčrpno poročilo o skrivnostnem roparskem umoru. Usoda nove žrtve posestnice Otilije Kocbekove nalikuje na usodo Karla Verbošta v Ploderšnici, saj je tudi Kocbekova pet dni ležala doma umorjena in je le mukanje živine oznanjalo sosedom, da se je moralo nekaj pripetiti.
O roparskem umoru so znane sledeče podrobnosti:
Nad vse prijazna in tiha vas Zgor. Voličina, ki se razvija po valovitih hribčkih med sadonosniki h, vinskimi goricami pri Sv. Lenartu v Slov. gor., stoji pod groznim vtisom presenečenega zavratnega ro parskega umora. Dne 16. 7. 1936 zjutraj je otožno mukanje živine in žalostno kruljenje svinj pri hiši št. 54, kj stoji popolno-
6?a n ra*w@Ia
Tujsko-Prometna Zveza za bivšo mariborsko oblast je imela v sredo 15. t. m. prvo sejo po izrednem občnem zboru, ki se je vršila pod predsedstvom novega Predsednika g. ing. Vladimir Šlajmerja in na kateri se je odbor konstituiral takole: predsednik: ing. Vladimir Šlajmer (SPD Maribor), 1. podpredsednik: mag. dir.Ivo Šubic (mestna občina in olepš. društvo Celje), 2. podpredsednik: ravnatelj Ivan Gračner (Rogaška Slatina). Odborniki: Franjo Žebot (mestna občina Maribor). Dr. Franjo Lipold (olepševalno in tujsko prometno društvo Ptuj), dr. Milko Hra-šovec, advokat (SPD Celje), Martin Ule (SPD Črna); Ferdo Pinter (združenje trgovcev Maribor); Aleksander Klešič (združenje gostilničarjev Maribor); Miloš Oset, veletrgovec (Autoklub Kr. Jugosl. Maribor); dr. Josip Tominšek, gimn. direktor v p. (Aeroklub »Naša krila« Maribor); Miloš Gnus, kap. v p. (Zimskošportna podzveza Maribor); Kraljevska banska uprava, Ljubljana); Zbornica za TO! Ljubljana in Direkcija državnih železnic delegata še niso imenovali.
Naša neumorna Zveza se je na tej 1. seji bavila z vsemi problemi našega tujskega prometa. Pretresla je oba pravilnika, ki ju je predložila Banska uprava in sicer: pravilnik o sestavi banovinskega turističnega odbora in pravilnik o sestavi krajevnih turističnih odborov v smislu tozadevnih določil uredbe o pospeševanju turizma. Dalje se je sklenilo pričeti takoj akcijo za ustanovitev lokalnih tui-skoprometnih in olepševalnih društev v
ma na samem, opozorilo najbližnjega soseda, da se je gospodinji Kocbek Otiliji moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Vežna vrata so bila zaklenjena, živina muka in godrnja. Pri vpogledu skozi okno v sobo se je nudil strašen pogled. Na tleh pri postelji leži ženska z razbito glavo in krvnimi madeži daleč naokrog. Kakor blisk se je raznesla po Slovenskih goricah pretresljiva vest, da je Kocbek Otilija, ki gospodari popolnoma sama, umorjena s sekiro na strahovit način. Kocbekova je dolga leta vestno gospodinjila. Tudi je dobila od pok. sestre Ivane lepo svoto denarja. Upravna občina Voličina je takoj obvestila žandarm. stanico v Sv. Rupertu, le ta pa sresko sodišče v Sv.Lenartu. Na lice mesta se je takoj podala sodna komisija (sodnik dr. Dougan Ivo in kan-clist Pernat Štefan, ki je izvršila lokalen ogled, da pojasni okolnostj in nagib nasilja. Ugotovilo se je, da so Kocbekovo zadnjič videli v soboto popoldne (II. 7.). Iz tega je možno sklepati, da se je umor izvršil že v soboto zvečer ali tekom nedelje! Le lačni živini je pripisovati, da je s svojim mukanjem opozorila sosede in se je tako odkril umor po 4 dneh. Morilec ni daleč. Iz vsega sledi, da je moral domače razmere zlasti stanovanjske prostore prav dobro poznati. Ker ne daje umor še nikakih sledov za morilcem je poklicani
onih krajih, ki so že danes priljubljena letovišča, in kjer bi se s sistematičnim delom na tem polju moglo še veliko doseči. To so predvsem kraji: Muta, Dravograd, Prevalje, Guštanj, Braslovče, Poljčane, Slov. Konjice, Šoštanj, Sv. Jurij, Slov. Bistrica, Slovenjgradec, Gornja Radgona, Ormož in Murska Sobota.
Sklenilo se je nadalje pristopiti k ureditvi poslovnih prostorov centrale v Mariboru, ki v sedanjem stanju nikakor ne odgovarja na ugledu in ne potrebam našega turizma, kakor tudi ne ugledu mesta Maribora, kot važnega središča tujskega prometa v Jugoslaviji.
Dalje se je razpravljalo o številnih o-virah in težkočah, predvsem ker še vedno ni rešena uvrstitev Logarske doline in novih pohorskih postojank v kraje, katerih obiskovalci vživajo po 7 dnevnem bivanju popust na železnici, ter o stanju cest, predvsem glavne prometne arterije iz Št. Uja preko Maribora, dalje z nevzdržnim stanjem ceste v Logarsko dolino ter z dovršitvijo prvega dela Pohorske ceste iz Reke do Mariborske koče. O vseh teh vprašanjih bo Zveza predložila Banski upravi ter Ministrstvu trgovine in industrije tozadevne resolucije.
Za propagandne akcije se je izvolil sledeči redakcijski odbor: člani: ing. Šlajmer, direktor Šubic in dr. Tominšek. Namestnika direktor Gračner in dr. Hrašo-vec. Dalje se je sklenilo obhajati jeseni na primeren način 10 letnico plodonosne-ga in nad vse uspešnega obstoja Tujsko-proinetne Zveze v Mariboru.
daktiloskop g. Grobin od mariborske policije posnel vse važne momente za ugotovitev morilca. Koliko je odnesel denarja, se ni moglo ugotoviti. Vse okoliške žandarmerijske postaje so pridno na delu. Domače in okoliško ljudstvo je nad tem grozodejstvom zelo razgibano in razburjeno saj niti najstarejši ljudje daleč naokoli ne pomnijo v tem prijaznem kotičku Slov. goric sličnega grozodejstva.
Daktiloskop Grobin ni dobil nikakšnih sledov, kar dokazuje, da so storilci delali zelo previdno, čudno je, da so našli v predalih v hiši denarja za preko 2000 Din, na drugem mestu pa okoli 160 dinarjev. Na vratih so našli zapisano s svinčnikom: »Sem vam prinesu denar«. Storilec je ključ od hiše vzel s seboj, potem, ko jih je bil zaklenil. Sodi se, da je morala Kocbekova po zločinu še nekaj časa živeti, ker je sodeč po okoliščinah, tavala nekaj časa po hiši okoli. Koliko denarja je zločinec odnesel, ni znano in je najbrže pobegnil, predno je utegnil odpreti vse predale, kjer je bil denar.
Spomnite se CMD1
A A A A A ^ ^<v A A
Hm*, fiejdrna?
Koncert danes zvečer na vrtu restavracije »Union«. Igra priljubljeni Jazz-Dar-ling. Ležak pivo, dobro vino, prvovrstna kuhinja. Se priporoča Lojze Lesjak, re-stavrater.
Vrtni koncert v nedeljo v gostilni Plohl na vojaškem vežbališču. Igra vojaška godba.
Tomše, Pekre. Jutri v nedeljo pojedina srnjaka.
Nedeljo vrtna veselica, ples, gostilna Wcber, Pobrežje.
Pevski odsek »Drave« priredi jutri veselico pri Tomšetu v Pekrah. Raznovrsten spored. Vstopnine ni.
Kam 19. julija! Vsi na veselico Prvega godbenega društva tekstilnih delavcev Maribor, ki se vrši v Pekrah, gostilna Zorko. Pričetek ob 3. uri. Vstopnine ni! Na sporedu so vsakovrstne zabave. Obiskovalci Pohorja, tu je Vaša odpočilna in okrepčilna postaja.
Prostovoljna gasilska četa Pobrežje pri Mariboru javlja, da bo tombola 19. julija ob K* 15. uri na sokolskem telovadišču na Pobrežju. Tombola nudi krasne dobitke, zato v nedeljo vsi na Pobrežje, kjer bo imela četa v lastni režiji tudi dobra okrepčila.
Jadranska straža obvešča vse stariše, ki imajo svoje otroke v koloniji v Bakru, da se ta prva kolonija vrača dne 20. tm. in sicer tako, da prispejo otroci v Maribor ob 22. uri in 13 minut, kjer naj jih starši čakajo, da otroke prevzamejo od vodje kolonije. Istočasno obvešča Jadran ska straža, da odide II. kolonija deklic v Bakar v nedeljo dne 19. tm. ob 18. uri. Zbirališče je v čakalnici II. razreda na glavnem kolodvoru od 17. ure dalje. Odbor.
Neotnevana kritika!
Dne 17. julija t. J. je objavila tukajšnja »Mariborer Zeitung« notico, v kateri se trdi, da se kandirano sadje pripravlja v neki spalni sobi. Podpisana izjavljava, da to absolutno ni re9 in si lahko vsakdo na svoje lastne oči prepriča in ogleda skladišče kandiranega sadja v Gosposki ulici. Si tacuisses...
Jurčevič-Točaj, Maribor
Sodna ulica 25/111.
Sokol Maribor III. priredi ob sodelovanju vojske javni telovadni nastop na Pesnici tik gostilne br. Kerenčiča v nedeljo 19. jul. ob pol 16. uri. Svira godba poštarjev. Sokolska društva iz okolice in prijatelji Sokolstva, potrudite se na Pesnico! Zdravo!
Poselite lifcžaJIvgSBtf Jubilejni
„V. Mariborski teden**
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti.
MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
6 t&H ih OMtu
ammmmmmmmmmmmmmam
Iz kaznilniške službe. Za strokovnega poslovodjo v X. položajni skupini je pri mariborski kaznilnici postavljen Filipčič Miroslav, do sedaj uradniški pripravnik. Premeščeni so iz Maribora pazniki: Čuček Ferdinand h kaznilnici v Sremski Mitroviči, Križ Julij k okrožnemu sodišču v Sremski Mitroviči, Kostič Momir k okrožnežnemu sodišču v Novem Sadu in Stojanovič Vidan h kaznilnici v Lepoglavi. V mariborsko kaznilnico so premeščeni pazniki: Veršič Josip iz kaznilnice v Sremski Mitroviči, Bednar Ste-van od okrožnega sodišča v Sremski Mitroviči in Glušac Bogdan iz kaznilnice v Lepoglavi.
Himen. Poročili so se te dni v Mariboru: Ljuboslav Vesnauer, zastopnik lesne trgovine na Sušaku, in Karmen Svetek, zasebnica, Erjavčeva ulica 8. — Jožef •Knezer, delavec, in Julijana Fleisinger, tkalka, Meljski hrib-6. Jožef Kolar, zasebni uradnik in Marija Debevc, zasebnica. Meljska cesta 33. Bog daj sreče!
Dr. Klasinc koncertira v zagrebškem radiu. Po lepem dunajskem uspehu v ta-mošnjem radiu bo naš odlični mariborski klavirski virtuoz dr. Roman Klasinc koncertiral jutri ob 15.15 v zagrebškem radiu.
Novi zdravnik — specialist za kožne in	spolne bolezni dr. Zavadilik	Joško	se
je	nastanil v Maribora,	Trg	svobode
št.	6 in ordinira od 9. do	12. in	od 2.	do
4.	ure. Dr. Zavadilik je	promoviral	v
letu 1931 na univerzi v Pragi in se je nato Specializiral za kožne in spolne bolezni na univerzitetnih klinikah:	prof.
dr. Kogoj, Zagreb, prof. dr. Šamberger, Praga, prof. dr. Arzt, Wien, prof. dr. Hauck, Brlangen, prof. dr. Heuck, Miin-chem, prof. dr. Zumbusch, Miinchen.
Kako je z vremenom. Dunajska vremenska napoved napoveduje za danes jasno in vroče.
Omiljen je strogega pasjega zapora. Točka 2. razglasa mestnega poglavarstva z dne 19. V. 1936, XII. št. 7460/36-374 vet. se spremeni v toliko, da se sme od sedaj do nadaljnega pse voditi bodisi na vrvici ali pa morajo biti opremljeni z varnim nagobčnikom, ki zabranjuje grizenje. Vse ostale določbe razglasa ostanejo še nadalje v veljavi.
Prometna nesreča. Trgovski potnik Kmetič Franc iz Maribora, 39 let star, se je vozil 9 svojim motornim kolesom na cesti iz Ormoža v Ljutomer. Na cesti je trčil vanj neki avto, pri čemer si je Kmetič zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Kaj je ugotovila obducijska komisija pri Ferlinčevi
Včerajšnja obdukcija Elizabete Ferlinc je podala ter izkazala sledeči dejanski stan: Krogla je šla iz samokresa projektila 8 do 9 ml Steyer pod levo ključnico v nekoliko poševni smeri tako, da je prebila tretje rebro in izstopilo zadaj ven. Pri tem je krogla prebila in raztrgala več žil, tako da je nastalo močno notranje krvavenje. Rana je bila absolutno smrtno-nostia in je morala nastopiti smrt že tekom par minut. Vsaka, tudi takojšnja zdravniška pomoč, bi bila povsem brezuspešna. V obdukcijski komisiji so bili preiskovalni sodnik dr. Travner, sodni zdravnik dr. Jurečko in zapisnikar. Iz kakšne daljave je bil oddan strel ni bilo
sodno zdravniško mogoče ugotoviti, ker se niso poznale niti na koži, niti na obleki kakršnekoli ožganine.
Gospod v restavraciji: Na noben način ne morem pojesti tega bifteka, tako je trd. Prosim Vas, pokličite mi direktorja restavrana.
Natakar: Vse zastonj, gospod! Tudi on ga ne bo zmogel!
*
»Striček, ali si Ti poznal Adama in Evo?«
»Ne Mihec, to je že davno od tega.«
»Potem pa grem vprašat mamico,«
TuiskE promet osnova našega napred-
Mariborski »Vcčernik« Jutra
mmmmmsEm-	^»hbhh
Tragična smrt posestnika Franca Smode med Slivnico in Hočami
Pretresljivih dogodkov ni ne konca ne kraja. Težko je slutiti konec, kadar se utrga plaz nesreč in zločinov. Mejna ulica 32, Aleksandrova cesta 51, Zgornja Voličina, so globoko prevzeli Maribor ter vso okolico.
Danes okoli polnoči pa je obležal mrtev na cesti med Slivnico in Hočami ugledni posestnik in mesar iz Nove vasi pri Mariboru Franc Smode. Nesrečno naključje ga je zalotilo v najlepši moški dobi, v 40 letu starosti. Tragika Franca Smode je živ dokaz, kako neverjetna so lahko živ-ljenska naklučja iti kako lahko smrt povsod preži na človeška življenja. O pretresljivi in žalostni smrtni nesreči, ki je zadela Franca Smodeja, smo doznalj naslednje podrobnosti:
Včeraj zvečer je bil Franc Smodej na lovu v Slivnici pri Mariboru. Šel je na divje race. Vračal se je domov v spremstvu nekega lovca in nekega delavca in sicer na vozu. Smode je sam držal vajeti.
puško, ki je bila nabita, pa je imel med nogami. Ta okoliščina, da je Smode ime! med nogami med vožnjo nabito puško, ni nič čudnega, ker se je Smode nemalokrat izrazil napram znancem in tovarišem, kako nevarno je hoditi po omenjeni cesti ponoči. Puška pa je med vožnjo naprej zlezla. Kakor je dognala preiskava, je Smode segel po cevi puške in jo potegnil k sebi, hoteč jo spraviti v prejšnje stanje. Pri tem pa je morala puška najbrže nekje obviseti, in se petelin nekje zatakniti. Sprožilo se je in v naslednjem trenutku so se šibre zarile v Smodejevo truplo, mu raztrgale desno roko, ter mu ranile prsi, vrat in glavo. Usodna je bila poškodba na glavi, ker so mu šibre šle v levo oko in najbrže prešle v možgane. Po dogodku sta oba njeogva spremljevalca stekla vsak v svojo smer, eden proti Sliv nici, drugi proti Hočam, da obvestijo ljudi o nesreči. Končno se je posrečilo dobiti telefonično zvezo z mariborskimi reševal-
ci, ki so takoj odbrzeli na mesto nesreče. Našli so na cesti Smodeja samega, ob njem popolnoma zlomljeno in zdrobljeno puško, preko katere so šla kolesa voza. Nemudoma so ga odpremili v splošno bol nišnico v Mariboru, kjer je podlegel za-dobljenim poškodbam.
Franc Smode je bil v ravnanju orožja vedno zelo previden in radi svoje Ijubez-njivosti v vseh krogih priljubljen, Bil je tudi občinski svetnik radvanjske oziroma studenške občine. Pri sebi je imel 5 do 6.000 dinarjev, ko so ga našli na cesti pa je bilo v njegovi listnici samo še 600 Din. Iz tega je možno sklepati, da je moral nekdo v času, ko sta njegova spremljevalca pohitela v Slivnico oziroma v Hoče, priti mimo ter Smodeja izropati.
Nenadna tragična smrt Franca Smode ie zbudila v vseh mariborskih krogih, zla sti med lovci, obilo sočutja in pomilovanja.
Nove ter izbrisane obrtne pravice
V preteklem mesecu so dobili obrtno pravico: Tibaut Joško, trg. z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, kruhom, slaščicami in kanditi, Kopališka ul. 2. — Kuk-man Zora, krojaštvo ženskih oblek, Tat-tenbachova ul. 26. — Konig Franc, trg. malega obsega z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo, Glavni trg (stojnica).
— Ketiš Stefan, trg. z modnim blagom in pleteninami, Stolna ui. 1.	—	Tischler
Amalija, trg. z galanterijskim in kratkim blagom ter trikotažo in pleteninami, Aleksandrova c. 19. — Brunšek Rafael, mesar, Koroška c. 48. — Frigula Franc, mesar, Tržaška c, 1. — Drexler Maks, brivec iti damski frizer, Ulica 10. oktobra 2.
— Škraber Oton, elektroinštalater, Jurčičeva ul. 6. — Tvrdka Pinter & Lenard, trg. -z orožjem, strelivom, Aleksandrova cesta 34. — Wregg Marija, trg. z mešanim blagom na drobno, Slovenska ulica 5. —■ Jutras Josipma, trg. z mešanim blagom na drobno, Trubarjeva ul. 9. —’ Lešnik Jože, krojač, Marijina ul. 24. —■ Trafela Marija, gostilna, Pobreška c. 46.
— Singer Ernest, trgovina z živili in deželnimi pridelki na debelo in drobno ter nakup in izvoz zdravilnih zelišč, Cankarjeva ul. 26. — Kovačič Amalija, pred-tiskanje, vezenje, ažuriranje in robljenje
perila, Gosposka ul. 33. — Lampo Amalija, trg. z mešanim blagom na drobno, Aleksandrova c. 81. — Savkovič Vladimir s pristavkom »Liburnia«, mednarodni transporti, odpremniško špeditersko podjetje, Meljska c. 1. — Godec Alojz, trg. z radijskimi aparati, kolesi in pripadajočimi predmeti, Kralja Petra trg 6. — Lipovšek Mihael, čevljar, Jenkova ul. 4.
— Rozman Ferdinand, podjetje za uničevanje mrčesa s strupenimi sredstvi in drugimi sredstvi, škodljivimi ljudskemu zdravju, Glavni trg 5. — Škrinjar Anton, ključavničar in gradbeni ključavničar, Miklošičeva ul. 6.	»
Izbrisale pa so* se sledeče obrtne pravice: Mar Bogomir, trg. z mešanim blagom na drobno, Radvanjska c. 30. — Wregg Viljem, trgovina s čevlji 'in čevljarskimi potrebščinami, Slovenska ul. 6.
— Koren Matilda, šivilja, Aleksandrova c. 64. — Kaučič Ana, trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 16. — Lopič Jožefa, trg. z zelenjavo, Glavni trg (stojnica). — Šafarič Alojzija, gostilna, Splavarska ul. 5. — Ussar Maks, izdelovanje fotografičnih kartonov in drugih karto-naž na tovarniški način, Gregorčičeva ul. 14. — Meglič Maks, strojno pletenje, Orožnova ul. 1.
Grob pri grobu. V Studencih na Kralja Petra trgu 12 je preminil v starosti 76 let hifrif posestnik Ivan Niegerle. V splošni bolnišnici je umrla prevžitkarica Helena Hrzenjakova. Žalujočim naše toplo sočutje!
V šupl se je obesil pri Sv. Vidu pri Vuzenici 22 letni posestnikov sin Avgust Lorenci. VzfOk'' njegov ega samomora ni znan.
Veliko goljufije, veliko lahkovernosti.
/ Počeniku pri Zg. Šentjakobskem dolu se je oglasil pri poscstnicl Kacjan Ivani dne 12. julija^ neki nepoznan moški. Prišel je kupovat vino. Izjavil je posestnici,
da se imenuje Kraut ter da stanuje v Mariboru v Magdalenski ulici 36. Žena je -bila prepričana, da ima opravila s poštenjakom, in sta se pogodila za 300 litrov vlnt po Din 3.—. Dva dni kasneje je posestnica peljala vino proti mestu. Že v Košakih jo je navodni Kraut pričakoval in ji sporočil, da peljeta vino v Peseko-vo gostilno v Radvanju. Ko sta pa prišla v Magdalensko. predmestje, je Kraut sam zgrabil za uzde ih zavil z vozom v Jan Kollarjevo ulico pred hišo štev. 5. Skotalil je sod na tla in ga v bližnji drvarnici pretočil v svoje sodčke, ki š& jih takoj na to odnesli trije neznani moški. Ko je
bilo vino pretočeno, se je Kraut odpe'<jai s kolesom proti Stritarjevi ulici ter izginil brez sledu, ne da bi bil plačal vino. Ka-cijanova je uvidela, da je imela opravka s sleparjem in je zadevo prijavila prvi bližnji policijski stražnici. Najemnica, ki stanuje v Jan Kollarjevi ulici št. 5, je pozneje izpovedala, da je neznanec res vprašal preje po sosedovih, ki jih pa ni bilo doma in mu je, misleč da je njihov sorodnik, dovolila, da je vino pretočil v njeni drvarnici. Za nepoznanim sleparjem poizveduje policija.
Salame... Neznani storilci so odnesli iz skladišča trgovca Crippa Julija v Slovenski ulici, 20 salam. Za storilci poizveduje policija.
Od doma je pobegnil 14 letni Božo Kavčič iz Vojašniške ulice štev. 5, ki se ni več vrnil. Ker je izjavil, da gre na Pohorje, in se ni več vrnil, vrši policija poizvedbe.
Nezgoda pri plavalnih tekmah. Danes dopoldne se je pri \vaterpolo tekmah na otoku ponesrečil na levem očesu član Ilirije 24 letni Stane Otruba. Z ranjenim oče som so ga reševalci prepeljali v splošno bolnišnico.
Ura, perilo. Zadravec Alojziji, zasebnici v Koroščevi ulici 8 je bila v času njene odsotnosti ukradena iz kuhinjske omare zlata starinska ura v vrednosti 500 Din. Sumi se neki Ortanek, ki se je ta čas mudil pred njenim stanovanjem. — Podnajemnici Antle Leopoldini pa je bilo ukradeno razno perilo iz njene sobe v Trdinovi 16. Storilca še niso izsledili.
Povožena. Skledar Neža zasebnica iz Pobrežja Zrkovska cesta 36 se je vozila včeraj iz Pobrežja proti Mariboru na kolesu, Nasproti ji ;e privozil, nek voznik, ki je zavil z vozom toliko na stran, da je. zadel v nieno kolo ter je podrl na tla. — Skledar je dobila lažje poškodbe na glavi in hrbtu.
Darujte za azilni sklad PTLI
Uti AAt&Ututuu/tu i kumd
uiuA
, • - , —  -
Brž sem pospešil korake, čim semJjfc vedel, da in« poteka jutri na Vincencije-vo 50. rojstni dan. Hitel sem proti,tisti prelepi stavbi na voglu Slovenske ulice in Grajskega, trga, ki je-živa^ priča slovenske podjeifiosti in žilavostl, ki ni od-jenjala tudi'v najtežjih trenotkih gospodarske depresije. SOIetnik! "Kdo bi si mi* slil. Abrahamovec! Obstal sem ob vbodu restavracije in zrl okoli sebe. Kje je? Končno ga ujamem. Od daleč ga opazujem: Po glavi se ini podijo najrazličnejši vtisi, ki šeni jifi bil dobil o njem, odkar ga poznam.
Mladenič. In T>et križev "že na fivrstih ramenih? Vedno v humorju, dobri volji, šegavosti, pristno prleški veselosti in dvignjenosti. Sedaj sede k tej mizi, sedaj stopi do druge mize, potem zopet, k tretji mA, Vsa&ggpir vs kajl
povedati, vsakogar ve kaj vprašati. Vsakomur nekaj zašepetati v uho, da se potem naokoli razlegne smeh. Izboren družabnik.-
z Slovenski seKmadeatan! Zemljiči slovijo po svoji nadarjenosti, pridnosti in bistrini. Slavljenec ni mogel daleč pasti od drevesa svojega rodu. Pred 50 leti mu. je stekla zibelka v Murščaku, kjer veselo slovenska pesem doni, kjer žlahtno'grozdje zori, od koder lahko zreš daleč naokrog lepote in krasote naše prleške zemlje. Po teli valovitih grebenih se mu je globoko usadila ljubezen do rodu, ki mu pripada, do zemlje, ki se razteza tam naokoli, do rodovitnih radov, ki nam dajejo žlahtoo kap-M so zanesli našo slavo daleč na-in ki jo tudi naš Abrahamovec j ni. In mladi Murščakovec je ra-i zorel kakor se vzpenja k rasti in uu vinska trta po tistih slikovitih gradili, po katerih tako lepo zveni rekinjena pesem klopotcev. Danes je ta tipični sin Murščaka ugleden mož*
strokovnjak, vinogradnik, restavrater in hotelir. V Mariboru si je stekel ugled in veljavo y vseh krogih. Njegove odlike so ga usposobile k mnogim hvalevrednim pobudam, pri katerih mu z znano sposobnostjo in spretnostjo stoji vedno na strani njegova življenjska družica.
In strasten lovec! Ni ga večjega lova, da bi ga ue bilo zraven. Slovi kot strelec in rad vabi prijatelje ter znance na lov. Pogosti pa svoje prijatelje tako, da mu ni zlepa para. Do viška oblikovana, pristna slovanska gostoljubnost.
Tudi v vrstah lovskih tovarišev sl je stekel ugled in spoštovanje. Zavzemal je odlična mesta v stanovski organizaciji in jih še zavzema. Kot predsednik Združenja mariborskih gostilničarjev in Zveze združenj gostilniških podjetij za bivšo mariborsko oblast si stekel mnogih zaslug. Kot svetnik zbornice za TOI uživa vsesplošno zaupanje. Abrahamovec! Mož splošnega zaupanja in splošne veljave.
Izkoriščanje izvoznih kontingentov. Radi popolnega nadzorstva nad i/vozom in izkoriščanjem pogodbenih kor. centov z raznimi deželami, je generalna direkcija državnih železnic na prošnjo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine izdala podrejenim železniškim postajam potrebna navodila. Po teh navodilih mora izvoznik pri nakladanju izvoznega blaga, ki je kon tingirano, izročiti dotični postaji izvozno dovoljenje v štirih izvodih. Na teh dovoljenjih bodo postaje same zabeležile dan nakladalni kraj, številko vagona, število glav žive živine, število sodčkov ali zabojev, bruto težo vsakega blaga itd. Postaja ne bo dovolila, da bi pošiljalec naložil večje število glav ali zabojev blaga, kakor navaja izvozno dovoljenje. Prav tako ne bo dovolila, da bi se posamezno dovoljenje izkoristilo samo delno. Izpre-membo nakladalne postaje lahko odredi samo železniška postaja, in sicer z dovoljenjem zavoda ali urada za kontrolo izvoza živine. Izprememba ostalih podatkov na dovoljenju (kakor veljavni rok, količina, kupec, razkladalna postaja itd.) je dovoljena samo po nalogu urada ali zavoda od strani državnega veterinarja, ki ga v to posebej pooblasti urad ali zavod. Vse te izpremembe mora državni veterinar uradno potrditi na dovoljenju. Te podatke je treba na dovoljenjih zabeležiti glede vseli izvoznih predmetov, za katere izdaja zavod za pospeševanje zunanje trgovine ali urad za kontrolo izvoza živine dovoljenja. Izvzeta je samo živa in zaklana perutnina in jajca za Avstrijo in Nemčijo, za kar veljajo posebni režimi in ostanejo v veljavi dosedanja navodila, V zvezi s tem je kmetijsko ministrstvo poslalo podrejenim veterinarskim in kmetij skini referentom kakor tudi obmejnim veterinarskim postajam nalog, naj na vseh izvodih dovoljenj potrde. ali je blago pred nakladanjem pregledano in ali število naloženih glav ni večje, kakor navaja dovoljenje. Kmetijski referenti pa bodo na vseh izvodih dovoljenja potrdili, da število zabojev (pri jajcih) ni večje, ali pa da teža ni večja, kakor je navedena v do voljenju. Obmejni veterinarji bodo potrjevali na dovoljenjih, da je izvoz opravljen. Pri izvozu žive živine morajo veterinarji navesti na potrdilih posebno opombo tudi število poginule živine.
Prizad zbira prijave za odkup pšenice.
Po poročilih iz Novega Sada je že Prizad. pričel z zbiranjem prijav za odkup pšenice. Dosedaj je prijavljenih okrog 400 vagonov pšenice, kar je z ozirom na to, da se zbirajo pri Prizadu prijave iz vse države, sorazmerno jako malo. Ker se sme kupovati žito samo od trgovcev in zadrugarjev, so bile nekatere prijave že zavrnjene.
Nova Trgovinska centrala Male antante v Čehoslovaški. Snuje se nova »Trgovinska, centrala Male antante« v Čehoslovaški ,ki naj služi povečanju sedanjega uvoza iz Jugoslavije, Romunije ter Čeho-slovaške in ki naj prepreči vse nedostat-ke, na katere bi naleteli pri izmenjavi dr brin med državami Male Antante.
Gospodarska konferenca srednjeevropskih in balkanskih držav v Berlinu. Po vesteh Iz Berlina se nemški gospodarski
Takšne in druge misli še, ki so vezale podobo tega moža dobričine, moža dela in -dobre volje, na te vtise, so me obhajale, ko sem stal tamkaj v njegovih lepih prostorih in ga motril ter opazoval. Našel sem ugodno priliko, da ga nisem motil v njegovem poslu, hoteč ga nekoliko »intervjuvati«. Nasmehnil se je in dejal: »Že vem, čemu ste prišli. Pol litra najboljšega bova skupaj spila. Povedal pa vam ne bom ničesar. Tudi liter če hočete in še več. Izvedeli pa ne boste ničesar.«
Sam je stopil v klet. Pri sebi sem si ■mislil: Tako je itak najboljše. Prinesel je liter najboljšega, trčiva s kozarcema in se smehljajoč spogledava. »Ničesar ne boste izvedeli«, brunda venomer predse.
Takšen je Franc Zemljič, hotelir in restavrater, naš priljubljeni gazda najlep-Šega hotela v Mariboru. Ko pa bo te vrstice bral, bo nemara hud. Upam, da me bo z zvijačo povabil k sebi in mi zopet ponudil tiste dobre kapljice. Tudi če me bo potem malo za ušesa prijel, mu tega jae bom zameril.	-at
France
Maribor v znatnemu
..mokrega" športa
Prvi dan tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju, skokih in waterpo!u
Naše mesto je letos v ospredju velikih športnih prireditev. Po lepo uspelem tekmovanju za državno prvenstvo v olimpijskem desetoboju in po manj uspešnem gostovanju avstrijskega nogometnega prvaka se je danes dopoldne pričelo na Mariborskem otoku tekmovanje za državno prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu. Letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v »mokrih« športnih disciplinah v Mariboru je tem pomembnejše, ker se bo na podlagi doseženih rezultatov sestavljala jugoslovenska plavalna ekipa, ki bo zastopala našo državo na letošnji olim pijadi v Berlinu.
Današnje plavlne tekme za državno prvenstvo na Mariborskem otoku je otvoril v imenu prireditelja ing. Lah. V imenu mariborske mestne občine je spregovoril mestni predsednik dr. Juvan, v imenu Pia valne zveze pa Ivo Steinhart iz Zagreba Nato so sledila tekmovanja.
Pii tekmah 200 metrov prsno (gospodje) so se v prvem predteku plasirali: 1. Dane Matušič (Jadran) 3:06,8. 2. F. Rosta-her (Maraton) 3:13. 3. Boris Strmac (ZPK Zagreb) 3:22 4. Kristl Voler (Maraton) 3:27.2.
Pri drugem predteku: 1. Anton Čerer (Ilirija) 3:01.8. 2. Karlo Binder (Ilirija) 3:11.8. 3. Ivo Reiser (ZPK Zagreb) 3:11.8. 4. Milenko Orlič (Jug Dubrovnik) 3:21.7.
Sledile so nato tekme na 100 metrov prosto (gospodje) Plasirali so se v prvem predteku: I. Branko Petrone (Jadran) 1:05.9. II. Zmaj Defilipis (ZPK) 1:06.1. III. Ervin Fritsch (Ilirija) 1:07.7. IV. Saša Klein (ZPK) 1:10.1.
V drugem predteku: I. Vilfan Daško (Ilirija) 1:01.5. II. Ante Senjanovič (Jadran) 1:03.1. 111. Luka Ciganovič 1:04.3. IV. Uroš Marovič (Jadran) 1:05.5. V četrtem predteku so se plasirali: I. Vje-ko Šuljič (ZPK) 1:08.1. II. Saša Petrovič
(ZPjK) 1:09.4. III. Eugen Klein (Jadran Hercegnovi) 1:11.8.
V finale pridejo vsi tekmovalci, ki so tekmovali pri plavanju na 200 metrov, ter tekmovalci na 100 metrov Petrone, Defi-lipi, Fritsch, Vilfan, Senjanovič, Ciganovič, Marovič'in Sulič.
Pri waterpolskih tekmah je Maraton odstopil in je bil rezultat za ZPK 3:0 Wa-terpolo tekma Ilirija:Jadran (Split) pa je izpadla 6:0 (3:0) za Jadran. Pri tej tekmi se je ponesrečil Ljubljančan Otruba, o čemer poročamo na drugem mestu.
Brez naočnikov bo čisto in nemoteno gledanje sploh nemogoče. Perspektive velikih mest vtesnjujejo pogled v daljino, razčlenjevanje malih napisov napravlja oko za vsako večjo razdaljo nesposobno.
Največjim iepremembam in igri narave pa bodo izpostavljene noge, ki bodo ohranile samo en velik prst: palec. Pri hoji v moderni obutvi se vleže noga z vso I težo telesa samo na sedanji palec, radi ] česar postajajo vsi ostali prsti brezpomembni. Razumljivo je, da bo hoja z nogo, ki ima samo en prst, precej okorna.
Človeku bodočnosti bo odpadlo tudi nekaj reber, katerih zmanjševanje je itak že anatomski dokazano. Istotako bodo odpadli s prstov vsi nohti, iker so odveč.
Tako bo izgledal človek bodočnosti, če pojde narava dosedanjo racionalno pot. Barker vidi, uvaižnjoč razvoj in tok narave, človeka bodočnosti kot estetično grdobo brez las, brez nohtov, brez reber, brez pravega vida in z nogami, ki nosijo telo samo nadenem močnem in razširjenem prstu-palcu.
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. Danes ob 20. se vršijo pismeni in ustmeni izpiti v hotelu pri »Zamorcu«. Praktični izpiti se vršijo od pol 9. ure naprej na stadionu SK Železničarja. Poverjeništvo.
krogi bavijo v vezi z avstrijsko-nemškim sporazumom z mislijo, da naj se skliče v Berlinu gosp. konferenca Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Madjarske, Grčije in to že v mesecu septembru. V Berlinu se pričakuje jugoslovenska delegacija, ki bo vodila tozadevne razgovore. Po tej pogodbi naj bi Nemčija dobila pravico na uvoz vseli .motornih, vozil.
Nova žetev braziijske kave se uničuje. Braziljski urad za kavo je odločil, da se od žetve 1935-36 uniči 30% nove kave, ker bo kljub prodaji 4 milj. vreč kave, ostalo za prihodnje leto še 5.— milj vreč.
Slab izvoz našega vina v inozemstvo. V Avstrijo in Cehoslovaško je bilo po službenih podatkih izvoženih v mesecu juliju samo za 100.000 dinarjev litrov vina. Ugotavlja se, da je bil topot izvoz naj manjši, odkar obstoja Jugoslavija, in se apelira na vse merodajne kroge, da najr-dejo novih poti za plasiranje naših vin. Ker potrebuje osobito Nemčija velike količine vina, je potrebno, da se doseže tu Čim večji-kontingent za naša vina.
&tui$ke jtouke
Iz sodne službe. Sodni kanclist Miroslav Kušar je službenim potom premeščen iz Ptuja v sreskemu sodišču v‘Slo-venjgradcu. Sodna kanclistka Leopoldina Mir pa je premeščena iz Slovenjgradca k sreskemu sodišču v Ptuju.
Drzna tatvina. Neznan storilee je ukradel iz nezaklenjenega stanovanja posestnice Ivane Kreber, stanujoče v Ptuju, Vseh Svetnikov ulica št. 11, 4.300 Din gotovine in sicer 24 bankovcev po 100 Din, ostalo pa v kovancih po 50 in 10-Din. Policija je uvedla preiskavo.
Akcija za novo bolnišnico v Ljubljani priredi v nedeljo 19. t. m-, ob 10. uri na Tyfševem trgu ljudsko zborovanje, ha katerem bodo člani Akcije iz Ljubljane poročali o razmerah v ljubljanski bolnišnici.'
Čuvajte Jugoslavijo!
Dogodki fus svetu
U@§memni (me$a skufuta s fditetfcvti m&iH StUustkkifrpov temin?
DUNAJ, 17. julija. Pod predsedstvom kneza Stafhemberga se vršila na Dunaju zaupna konferenca prvakov avstrijskega Hajmvera. Radi neke izjave, ki jo je dal podkancelar Baar-Baa renfeis pred par dnevi »NViener Jour-nalu« v kateri je dejal, da tudi Hajm ver navdušeno pozdravlja sporazum z Nemčijo, je knez Štarhemberg, ki mu je večina hajmverovskih prvakov razen tirolskih ostala zvesta, desavuiral Baarenfelsa, češ, da nima nihče razen njega pravice tolmačiti hajmve rovih ciljev in razpoloženja. Baje je večina hajmverovskih prvakov za to, da se združijo s hitlerjevci In da s skupno akcijo zrušijo Schuschniggov režim.
Kakšen bo človek v ietu 5000?
Prognoza, kako bo človek izgledal v letu 5000., je izzvala med angleškimi znanstveniki živahne polemike. Znani angleški fiziolog Barker nam je naslikal človeka te dobe nad vse zanimivo.
On pravi:	Doba	leta	5000.	je blizu!
Človek bo dotlej izgubil iz glave lase, ker jrh ne~rabi. Čeimr naj ima-človek-še lase, če že ima itak klobuk, s katerim se lahko pokrije. Lasje postajajo nepotrebni in bo narava sama poskrbela za to, da bo vse odvisno odpadlo. Tudi zobje ne bodo pred redukcijami narave prikrajšani, odnosno izključeni. Človek bodočnosti bo imel po mojih naziranjih in logičnih- zaključkih naravnega razvoja — v .tistih samo male okrnjene zo-biče ali. pa sploh nobenih. Zob bodoči človek tudi ne' bo'potreboval, ker se že danes pripravlja njegova hrana v vedno komoduejši in kemično popolnejši obliki, tako, da je človeku že danes prihranjeno sekanje hrane' z zobmi. Že v sedanji dobi ima- 75% šoloobveznih otrok v Londonu slabe zobe, katero število se bo v 3000 letih nedvomno dvignilo na 100%.
Kar se pa oči tiče, je perspektiva za bodočnost zelo meglena in nevesela. Kratkovidnost bo postala »normalna« napaka vseh ljudi, tako, da bodo takrat nosili naočnike vsi ljudje brez izjeme.
ROMANTIČNA LJUBEZEN MLADE ELZE.
Ko je mlada Elza Fredericksenova izgotovila škatljico za vžigalice, ji je šinila v glavo vesela misel. Med odmorom je napisala na košček papirja: »Stara sem 19 let. Sem prikupljive zunanjosti in poštenega, po vroči ljubezni hrepenečega srca. Počutim pa se zelo osamljena. Rada bi šla v daljni svet. Bogve, kdo me bo rešil teh štirih sten, med katerimi umira moje mlado življenje? — Elza Fre-dericksen, Hoetlanda, Švedska.« Ko je po odmoru nadaljevala delo, je vtaknila listek v prvo izgotovljeno in napolnjeno škatljico ter jo prepustila nadaljnji usodi.
Škatljica je romala iz tovarne. V trafiki v Kopenliagnu jo je kupil neki tovarnar, ki se je začudil, ko je našel v njej listič in na njem — ljubezensko izjavo mlade delavke Elze... Mladi tovarnar je pisal Elzi. Elza je odgovorila. V Kopen-hagnu sta se sestala prvič. Ni trajalo dolgo in Elza je vsa srečna stopila pred oltar z mladim in bogatim tovarnarjem.
Če vladajo možje — če vladajo žene.
Vojvodinjo Bourgogne je vprašala nekoč gospa Maiutenon in to v prisotnosti kralja:
»Draga tetka, ali veste zakaj so angleške kraljice vedno bolje vladale nego kralji?«
»Zato« odvrne gospa 'Maiiitenon pt kraikem premisleku »ker vladajo, pod vlado žen vedno možje, a pod vlado mož navadno žene!«
*
»Peterček kje si? Kaj delaš?«.
»Tu sem, mama, v predsobi in zalivam cvetlice na Tvojem-slamnatem klobuku, ker so že popolnoma ovenele.«
Dirka .Jour de
v Savoiske Aloe
Mesto Taltal v Čilu je potres popolnoma uničil
Silne težave, ki jih zahtevajo slovite,dirke »Tour de France«, predočuje gornja slika, kjer vidimo prvo skupino dirkačev iz Cola des Aravfs v Savojskih Alpah.
V Maribor u, 'dne 18. VII. 19^
  Pili IIW
VELIKI NOVI ODDELEK U OSTANKE p« MACUNU
A. K. :
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
Kmetje se hitro razidejo po gradu. Čez nekaj minut se med veselim klicanjem vzdigne most, težka vrata se zapro, okna pa zavarujejo branilci z deskami, v katerih so male strelne linice. Oboroženim vstašem se pridružijo tudi ostali grajski prebivalci, ki se v naglici opremijo iz orožarne. Ko zmanjka boljšega orožja, pograbi vsak, kar mu pride pod roko: sekiro, cepin, bodalo ali kaj podobnega. Vsem prednjači devojka; priganja tu, vzpodbuja tam ter neumorno nadzoruje in« navdušuje posadko.
čeprav so bili Francozi že prav blizu grada, ko ga je Don Juan zapustil, jih je ozka, zavita in strma pot zadrževala pri pohodu. Ko so se približali mostu, je zopet prešlo nekaj minut, dokler so se uvrstili in uredili. Ta čas so obleganci, kakor smo videli, prav dobro uporabili. Ko
16
opazi vodja sovražne čete, da se hočejo vstaši braniti, pokliče enega izmed nižjih častnikov in mu šepne nekaj v uho.
častnik priveže na sabljo bel robec in se po hlodih razbitega mostu približa vratom.
»Predajte sel«, vzklikne z močnim glasom. Maršal Bessieres in moj poveljnik polkovnik Lev/inski jamči vam vsem, tudi grajščaku, za svobodo in vam daruje življenje.«
»Ne verjemite mu, nikar mu ne verjemite! Prevariti vas hoče, mojega očsta pa bi rad ubil,« zavpije dekle.
»Proč, proč odtod!«, vikne oskrbnik, ki je v grajščakovi odsotnosti stopil posadki na čelo. »Proč, proč!«, ponovi za njim vsa oborožena četa. »Ne predamo se do poslednje kaplje krvi.«
Častnik odgovori:
»Štiri tisoč nas je pešakov in konjenikov, razen tega pa imamo s sabo nekaj topov. Vas je samo peščica in vas bomo z gradom vred zdrobili v prah.«
»Bog in sveti Jakob komposteljski nam bosta pomagala,« zakliče devojka. »Bog in sveti Jakob komposteljski bosta naša zaščitnika,« ponovi zbrana posadka. Ko hoče častnik vendar le še nekaj spregovoriti, namerijo nanj iz vseh oken puškine cevi, tako, da se mora umakniti k svojim.
»Zdaj nam ne preostane drugega, kakor da se branimo,« vikne mlada gran-dova hči, pograbi z nežno roko za orožje in vzpodbuja branilce s pogledom in z besedo k hrabrosti.
Francoski vodja miruje s svojo četo skoraj četrt ure in čaka topov, brez ko-jih bi brezuspešno napadel im bi moral žrtvovati preveč vojakov. Kakor hitro pripeljejo topove, jih nameri v grajska vrata; predno pa da znak za bitko, pošlje zopet glasnika.
»Nočemo ga poslušati, ustrelite ga!«, kličejo obleganci.
Oskrbnik pristopi h grofici in reče:
»Gospodična, stari sluga vašega očeta in deda je pripravljen z veseljem žrtvovati življenje za vas in za gospodarja, toda poslušajte me. Naš odpor, pa naj bo še tako junaški, bo gotovo orezuspešen in ima lahko strašne posledice, če pade grad, ni taka reč, tudi branitelji se ne bojijo smrti. Najhujše je to, da je vaše življenje v nevarnosti.«
»Ne mislite mame, nikar naj vas ne skrbi moja usoda,« zaprosi devojka. »Samo kratko uro zadržimo Francoze. To bo mojemu očetu zadostovalo, da uskoči v kantabrijske gore in da pride do Al-manza ali do Torra del Vega.«.
»Donna, neprijatelja lahko zadržimo tudi na drug način. Začnimo se z njim dogovarjati in pogajati, zavlačujmo dogovor namenoma in nalašč, pa bo ura hitro minila.«
(Dalje sledi.)
Ne pozabi naročnine!
»FAIR PLAY«.
Anglija je domovina športa. Kamorkoli se človek okrene v športu, povsod najde angleški izraz. In to niso več samo angleški, marveč splošni nazivi: goal, sportman, beck, fonvard, corner, out, off-side, kick, water-polo, knock-out, trainfng, cross-country in na stotine drugih. »Frainesse« in »Fair play« pa sta izraza, ki najčešče karakterizirata angeški šport. Kaj pomeni »fair play« •— poštena igra. In kaj pomeni »fairnes-se?« — Na to je težko odgovoriti. Laf-
fan je v imenu Anglije na olimpijskem kongresu v Pragi leta 1925 stavil deset vprašanj, ki so sijajna definicija »fair-playa«. Laffanova vprašanja je osvojil mednarodni olimpijski odbor in ponavlja se stalno ob vsaki priliki, ko je potrebno igralce in gledalce opozoriti na vitežko, plemenito in sportsko ponašanje. Za igralce so Laffanova vprašanja naslednja: 1. Igraš li igro radi igre same? 2. Igraš li za svoje moštvo, a ne zase? 3. Poslušaš li povelja svojega kapitana brez obotavljanja? 4. Priznavaš
li sodnikovo razsojo brez prigovarjanja?
5.	Moreš zmagati brez hvalisanja in da li preneseš poraz brez mrmljanja? 6. Bi li rajši izgubil igro, kakor storil nekaj nepoštenega? V tem primeru si na poti pravega športnika! Ostala štiri vprašanja pa so namenjena gledalcem in se v vsem nanašajo samo na vedenje pri igri.
KITAJSKI ROD KOPNI.
Vojne, epidemije, glad in poplave so ugonobile po statistiki kitajskega prof.
Čiminga v zadnjih 60 letih nad 400 milijonov Kitajcev, torej približno toliko, kolikor jih šteje danes kitajsko cesarstvo. Pri ljudskem štetju leta 1843. je štela Kitajska skoro 5 milijonov prebivalcev. Kljub ogromnemu številu porodov pa šteje danes kitajski narod nekaj nad 447 milijonov pripadnikov.
PJmm za $dma, smdm u*	k od Bude§ddia, fosjteska id.
Mali o
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48.
KOPALNE HLAČKE
od Din 6.— naprej dobite Pri Trpinu. Vetrinjska 15.	2361
Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44.	2569
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska uL 16, teL 27—56, Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-knrečnih cenah.
PLAČUJEM
odpadke železa, bakra, medenine. svinca, staro litino in vsakovrstne stare stroje, cevi, kakor vse uporabljivo že-lezje po najvišjih cenah. Prepričajte se samo pri Justinu Gustinčiču, Maribor. Tatten-bacbova 14.______________3035
ODDAM DVA MLADA PSIČKA.
Tezpo, Ptujska c. 47.	3503
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
NAČNANILO PRESELITVE.
Cenjenim strankam vljudno sporočam, de preselim svojo krojaško delavnico s 15. julijem t, 1. iz hiše Glavni trg 16 (Mastek) v Barvarsko ul. št. 1. Prosim cenjene stranke, še v naprej za njihovo zaupanje in naklonjenost. Se priporoča Alojz Gulič. kroj. mojster. Barvarska ul. 1.
3996
NEKAJ ZA VAS
SLADKI KMEČKI KRI H.
Pekarna Rakuša. Koroška cesta.	..‘35	i
V nedeljo vabi na
VRTNI KONCERT in ocvrte piščanec Minka Debelak, »Tržaški dvor«. 3513
VINOTOČ
na Kalvariji, prima vino a Din 8.— in 10.—.	.35:6
Posest
Prodam enodružinsko HIŠO
cena Din 19.000. Tezno, Ptujska c. 194, Vesenik. 3504
NOVO ZIDANA HIŠA
62.000,	hipoteka 14.000, mesečni donos Din 900.—. dve do štiridružinska v lepem, mir nem, industrijskem predmestju Maribora, tudi za obrt. Poizve se: Pobrežje. Gosposvetska 56.	3500
HIŠICA
v Magdalenski ulici naprodaj. Naslov v upravi »Večemika«. 3496
HIŠA
s 1000 m2 zemlje naprodaj. Cena Din 20.000. Zg. Radvanje, Firmova 18.	3507
Kupim
ENOSTANOVAN JSKO HIŠO
z vrtom v bližini Mar1 bor a. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Gotovina«. 3484
Hiša. Studenci, 2 sobi, kuhinja vrt, na prometni cesti Din
40.000.	— Velika no voz gr ad-ba s trgovino, gosilno in trafiko, 3 stanovanja, priložnostni nakup Din 190.000. — Vlno-gradno posestvo blizu mesta, 9 oralov, od tega 4 orale, vino grada hiša. hlev 80.000. - Posredovalnica »RapM«. Gosposka 28.	3526
Enodružinske hiše, vrt, od
10.000, posestva-vlnogradi od
30.000, obrestonosne hiše cd 50.000 naprej. Gostilne, vile. pekarije, graščine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26.	3530
PRODAM HIŠO.
sobo in kuhinjo. Devica Marija Brezje 13 pri Mariboru. 3531
T-ri ali dvodružinsko hišo KUPIM TAKOJ
v magdalenskem predmestju. Prevzamem dolg na hiši. Ponudbe na upravo pod »Dober kupec«.	3538
HIŠICA
naprodaj ali v najem. Vprašati Magdalenska 49.	3445
Službo dobi
UČENCA
z malo maturo sprejmem v manuiakturno trgovino. Poizve se v upravi »Večemika«. 3400
POMOČNIKA-CO
ki je zmožen samostojno voditi modno trgovino, takoj sprejmem. Potrebna kavcija Din 15.000. Obširne ponudbe na upravo »Večemika« nod »Agilen«.___________ 3521
KONJSKI HLAPliC.
ki je služil pn konjenici, se sprejme. Ob jarku 6.	3541
Stanovanje
GOSPODA
ali gospodično sprejmem na hrano in stanovanje. Eranko-panova ulica .3._______ 3509
Trisobno, solnčno
STANOVANJE
oddam v vili. Koroška cesta 99.	5515
Velike, novo urcncie SOBE
s štedilnikom, z vrtom oddam. Koseskega 121.	3516
SOBO
s štedilnikom oddam. Ptujska c. 44.	  3523
STANOVANJE
takoj oddam starejšim osebam, potrebna ženska pomoč. Studenci. Ciril-Metodova 4. 3529
LEPO STANOVANJE
oddam takoj. Studenci, Ciril-Metodova 17.	3534
GOSPODIČNE
sprejmem na stanovanje in hra no. Mesečno Din 350.—. Plinarniška 15-11.	35^2
SOLNČNO TRISOBNO STANOVANJE
s kabinetom v centru mesta oddamo. Vprašati društvo hišnih posestnikov.	3543
DVOSOBNO STANOVANJE
z verando v novi vili oddam s 1. avgustom. Dalmatinska 28 3547
Stanovanje išie
DVOSOBNO STANOVANJE
v bližini Koroščeve ulice iščeta dve osebi za avgust ali september. Naslov v upravi »Večernika«.	3512
Sobo išie
PRAZNO SOBO
v Strossmajerjevi, Orožnovi ulici ali bližini iščem. Vprašati v trgovini Kamifnik,
Glavni trg.
8468
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I
Sobo odda
Velika. lepo epremliena. sončna
SOBA
sc odda. Din 350.— s kurjavo in uporabo kopalnice. Samo gospodom. Nasi. v upravi »Ve černika«.	2494
SOBO
opremljeno, oddani mirni stranki brez otrok s 1. avgust. Tezno, Vodnikova ul. 11 (po-leg Kovine).	.3453
SOBO ODDAM.
Palača Pokojninskega zaveda. Verstovškova ul. 4-1, desno.	3510
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom cddam dvema gospodoma. Einspielerjeva ul. 26.	3511
Oddam takoj lepo opremljeno. SOLNČNO SOBO
starejšemu, boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Večernika«.	3517
OPREMLJENO SOBO
s separiranim vhodom oddam solidnemu gospodu pod Piramido, Strma 9, istotam eno ali dvosobno stanovanje. 352S
MARGO
IZDELKI:
■HflniiBiBIIIIHII Sadni sokovi . Gorčica Pravi Slad v koščkih Čelno maslo Želeli
znani kot najboljši.
A*
MARGO
€€
Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z o- z.
Maribor, Aleksandrova c. 63.
POSOJILNICA
R.Z.ZO. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA tOS2
Stanje hranil, vios blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
#
Sprejema hranilne yloge na knjižice In na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
nudi samobrivcem novi nedosegljivi	A	M**
dvojnopoševrii brivni aparat jgrMSArl
Uporabljiv za vsako britvico
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
- F. T o m a i i 2, noiar
Maribor, SSoveoska ulica 5
Višek uiikSsa
Vas prepričamo o naši ogromni zalogi in najlepši izbiri:	3471
odprodamo zalogo letnega blaga:
vsakomur omogočimo cenen nakup najboljšega kvalitetnega blaga in
Vas s tem pridobimo za stalnega odjemalca, se odrečemo našemu običajnemu zaslužku.......................................................................   .in
3 prirejamo kratkotrajno RSKS.AKNO ODPRODAJO po znižanih cenah
Pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni 10% popusta na naše običajne že zelo nizke in v izložbah navedene cene 12% popusta pa pri nakupu čez Din 500'—
Izkoristite to izredno enkratno priliko, obiščite nas! Prepričajte se
Sos. Karničnik, Maribor, GLAVNI TRG št. tl
tovarniška zaloga perila, modna trrevina. konfekcija
Otvoritev bo združena z veselico in plasom. Igrala.bo priljubljena godba. Izborna vina. Prvovrstna jedila.
Za obilen obisk se priporoča	GOSTILNICA®.
KAKO DOLGO?
NIVEA
Vljudno sporočam cenj odjemalcem, da sem se preselil s svojo slaščičarno iz Slovenske ulice 5 v lastno hišo Slovenska ulica 6. Nove prostore sem na novo in najmoderneje preuredil. V zalogi bom imel vedno sveže in vsakovrstno fino pecivo ter sladoled, čokolado in bonbone. Istočasno sporočam, da sem tudi svojo podružnico na Alek-androvi cesti 40 preselil v sosednji lokal v isti hiši.
Za nadaljnjo naklonjenost cenj. občinstva se priporoča z odličnim spoštovanjem	3546
NIVEA da Vaši koži lep rjav ten in učinkuje prijetno in osvežujoče v vročih poletnih dneh 'če se počutite upehanega v in trudnega
k Kitk, sta$M<UM
Simotska td.6 fketislm e. 2
Apno, cement, nosilnice, železo za beton, žičnike, strešno lepenko, karbolinej, okove za stavbe in ves materijal, ter vso železnino si kupite po ugodni ceni
v staroznani trgovini	2908
TJjjtiSjkjuk ktžkjtšč,
bo zopet razstavila na Mariborskem tednu
Izdelava in cena brez konkurence. — Ročno delo, čista volna. — Prodaja na dolgoročna odplačila m — V Vašem interesu je, da počakate z nakupom!
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
v lattni novi palaii na oglu Gosposke - Slovenske ulite
Centrala: MARIBOR
najbolj varna naloiba denarja, ker lamii sa vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celini svojim premoženjem in z vso svojo davino močjo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in ku lan t n o
nasproti pošte, gr Juinoštajerska hranilnica
Podružnica: CELJE
vloge in knjUice na tekoli raiun po najugodnejšem obrestovanju
Podpisana Ana Sternad, vdova po pok. Josip Sternadu, puškarju, Aleksandrova cesta 18, vljudno sporočam svojim cenjenim odjemalcem, da sem
prodala trgovino in delavnico tvrdki Pinter & Lenard, Maribor, Aleksandrova c. 34
ter prosim svoje odjemalce, da poklonijo tudi v bodoče vse svoje zaupanje tej tvrdki, ker bodo najbolje in najugodneje postreženi.
ANA STERNAD.
Cenjenemu občinstvu, lovcem, ribičem!
Javljamo, da smo prevzeli od gospe Ane Sternad-ove, puškarno, to je trgovino z orožjem, municijo in razstrelivi in delavnico ter bomo to trgovino modernizirali in v povečanem obsegu nadalje vodili. V naši delavnici bomo izvrševali vsa popravila strokovno in po najugodnejših cenah, v trgovini pa postregli z vsem potrebnim in bomo vodili račun o najnovejših izdelkih na polju te stroke. Prevzeli smo tudi samoprodajo tovarne pirotehničnih izdelkov „Pyrota“ Celje in bomo vodili na zalogi vse vrste raket, ognjemetov in drugih izdelkov te tovarne, nakar posebej opozarjamo gasilska društva, prireditvene odbore i. t. d.
PINTER&LENARD
puškama, trgovina z municijo in razstrelivi
Maribor, Aleksandrova cesta 18.
/
Mariborski
Močni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli. drap ali sivi barvi, z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35,— na Din 29.—.
Vel. št. 35—42. Obutev za vsako priložnost . . . za delo na polju in doma, za pešhojo, za šport in igre, je ta platneni čevelj z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25.— na Din 19.—. Otroški od št. 30—34 prej Din 19.—, sedaj samo Din 15.—. Moški od št. 43—47 prej Din 29.—, sedaj samo Din 25.—
Vel. št. 35—38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša m najsigurnejša naša ..Športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35,— na Din 29.—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30—34 prej Din 29.—, stanejo sedaj samo Din 25.—. Moške od št. 39—47 prej Din 39—, sedaj samo Din 35.—.
70995-913**
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modro karirau vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59.—, sedaj samo Din 39.—.
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižal smo jim ceno od Din 59.—, na Din 49.—.
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49.—, sedaj samo Din 39.—.
3395-14-224
2395-14224
Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo Din 59.—.
Model ž Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nu-bnk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59,— dočim so stali prej Din 79.—
Dodel iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79. sedaj samo Din 59.—.
Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega se' in drap meliranega lanenega platna, z viso’	in	usnjenim podplatom.	Prej
Din 69.—, sta	--daj samo Din 59—
Za večer, za ples-in promenado lepi čeveljčki iz belega nubuk usnja, kombinirani z lakom. Ceno smo jim znižali od Din 99.— na Din 79.—.
Za družbo, popoldne, in večer. Kombinacija lane nega panama in modrega semiša. Preje Din 79 — stane sedaj samo Din 59.—,
Izdaja konzorcij »Ju-tra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO .	:N. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
restavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.