khaj, vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov.
Issued daily excopt Saturdays. Sundays and Holklajrs.
PROSVETA
f i
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urednilkt In uprsvniikl prostori: 2057 South Lawndale Ave.
Office of Publicatlon: 2057 South Lawndala Avs. Telephone, Rockwell 4004
^O-VEAR XXXVL
Cena lisU je $0.00	S S^.mSSfSdTS JS^cJSsES' S SSLSVSS CHICAGO 23. ILU PETEK. 1«. FEBRUARJA (FEB. II). 1944 Subacription $0.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 35
Acceptance for mailing at speclsl rate of postale provided for ln sectlon 1103, Act of Oet. 3. 1017, authorized on June 4. 1918.
AMERIČANI NAPADAJO
TRUK NA PACIFIKU
Ameriški bombniki izvršili prvi napad na otok Ponape, japonski "Gibraltar" v Karolinški grupi. MacArthur naznanil izkrcanje novih čet na otokih grupe Green.—Železniške proge in naprave pri Rimu bombardirane iz zraka. Poljski vojaški zbor v akciji proti Nemcem na italijanski fronti. Berlin v plamenih po novem bombnem napadu.—Rusi zasedli trideset naselbin v prodiranju, proti Pskovu
Pearl Harbor. 18. febr.—Mogočno ameriško brodovje z letalskim kritjem je začelo napadati otočje Truk, ki je središče japonskega imperija na Pacifiku.
Washlngton. D. C.. 17. febr.— Vojni department poroča, da je okrog 1000 ameriških vojakov utonilo na Atlantiku, ko je W1 vojaški transportni parnik potopljen. -
Neapel. 17. febr.—Nemci so danes obnovili srdite napade v okolici Rima, toda Američani in Angleži se po prvih poročilih niso premaknili iz svojih postojank. Najhujši nemški napadi su osredotočeni na Anzio, ki ga Nemci napadajo z vso furijo s tanki in pehoto. Zavezniki, ki imajo tudi močne oklopne enote, drže svoje postojanke.
Pearl Harbor. Havaji. 17. febr. —Ameriški bombniki modela Liberator so prvič od začetka vojne udarili po japonskem imperiju v centralnem delu Pacifika, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza. Izvršili so bombni napad na otok Ponape, japonski "Gibraltar" v Karolinški otoški grupi, 437 milj ocl Truka, velike japonske mornariške baze.
Ameriški letalci so vrgli 55 ton bomb na japonske vojaške objekte in naprave na otoku ter potopili tovorni parnik. Naleteli niso na odpor s strani japonske letalske sile in vsi bombniki so se vrnili v svoje oporišče po izvršenem napadu.
Ponape leži 650 milj zapadno od Kvvajaleina, glavnega otoka Maršalske grupe, katerega so ameriške čete nedavno zasedle. Otok je najvažnejša japonska baza v Karolinški grupi.
Drugi roji ameriških bombnikov so metali bombe na otoke Maršalske grupe, 200 milj severov/hodno od Kwajaleina.
Zavezniški stan na Pacifiku. 17. febr.—Nadaljnje ameriške čete so se izkrcale na otokih grupe Green na severni strani Bou-gainvilla, pravi naznanilo. Kon-voj. ki je pripeljal čete, katere so se izkrcale na otokih, so nalili japonski letalci, ki pa so bili kmalu pognani v beg. Izstrelki iz protiletalskih topov so urtinli tri japonska letala.
General Douglas MacArthur j" naznanil, da so ameriške in novozelandska čete okupirale kc grupe Green zadnji pon-" lj< k. Ti leže J20 milj vzhod-'"> '»d Rabaula, japonske mor-"•<nene in letalske baze na Novi Britaniji, ki je tarča ikoro ne-I !< tunega bombardiranja if "•«ka.
Zavezniški stan v Noaplu. 17.
—Ameriški letalci ao bom-11 dir ah železniške proge ln na ± IV«' pri Rimu in aamostan na > Casslnu na drugem, koncu ijanske fronte. Radiopostaja »riju je apelirala na italijan-' doljube v krajih v ozadju | kih bojnih črt, naj pomaga-paveznikom pri razbijanju na-"*'h » munlkadJakih zvez. vozniške bojne ladje so šle ' 'jo in obstreljevale nemške ('je ns obreiju na južni stra-tima. I .Jute bitke divjajo pri <' tu. 20 milj od Rima. oci še drže samostan na ' -vsinu, ki je tarča zavezni-nbardiranja lz zraka ke enote tudi bruhajo te-' na samostan, ki je delo-razvalinah.
Poljski vojaški zbor, kateremu poveljuje general Vladislav An-ders, se bori na strani zavezniške sile proti^ Nemcem na italijanski fronti. Zbor je bil for-niran na Srednjem vzhodu iz Poljakov, ki so prišli tja iz Rusije. Brigade tega zbora so se udeležile bitk na strani zavezni-i ike sile protf Nemcem in' Italijanom v Libiji.
London, 17. febr.—Berlin je bil tarča največjega napada iz zraka od začetka vojne. Čez tisoč angleških letal in bombni-rov je v 30 minutah vrglo na nemško prestolnico čez 2800 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb, 10 ton na minuto.
To je bil že petnajsti veliki napad na Berlin od 18. novembra jreteklega leta. Poročila iz Stockholma, Švedska, se glase, da so bombe povzročile ogromno škodo. Požari, ki so jih bombe zanetile, še vedno divjajo. Vsa poslopja v predelih Witte-nau, Lichtenburg in Marianfel-de so v razvalinah. Bombe so ubile in ranile več tiaoč ljudi
London. 17. febr.—Riiake kolone prodirajo naprej na obeh koncih 75 milj dolge fronte na severu proti Pskovu, centru nemških komunikacijskih zvez. Moskva poroča, da so okupirale nadaljnjih trideset naselbin.
Med temi naselbinami so Lja-mecevo, Ozerc, Gdov, Žamošje in Jamn. Slednje mesto leži 44 milj severno od Pskova. Stockholm, Švodaka. 17. febr. Ruski letalci so spet metali bombe na Helsinki, glavno finsko mesto, se glasi sem dospelo poročilo. Bombe so porušile več poslopij in zanetile požare.
I -I
U
Berge okrcal železniške družbe
Monopolistična kontrola zavrla razvoj
Waaklngton. D. C.. 17. febr.— VVendeil Berge, načelnik proti-trustne divizije federalnega ju-stičnega departmenta, je pri zaslišanju pred senatnim odsekom za vojaške zadeve obdolžil železniške kompanij e monopolističnih tendenc in kontrole, ki so zavrle napredek V opremljanju vlakov z modernimi napravami in preprečile znižanje voz-nine.
Berge je zlasti kritiziral kompanij e, ki operirajo železnice na zapadni strani reke Mišsissippl. Te so sklenile dogovor, ki po njegovi sodbi krši provizije pro-titrustnih zakonov. To je ugotovila preiskava federalnega ju-stičnega departmenta, ki se je pričela pred več meseci. Ugotovitve in podatki so zdaj predmet študije, da se določi postopanje proti železniških kompa-nijam.
Senator Kilgore, demokrat lz West Vlrginije in načelnik odseka, Je kritiziral železniške kompanije in jih obdolžil, da niso nadomestile stare opremo z novo. Dejal je, da imajo sedaj 16,000 manj potniških vagonov nego so jih imele pred 25 leti in da 40 odstotkov lokomotiv je starih 23 in več let.
Umik Finske iz vojne blizu *
Paasikivi odpotoval v Moskvo
London. 17. febr.—Poučeni di-plomatični krogi so prepričani, da Nemčija ne bo uspela v svojih naporih, da prepreči umik Finske iz vojne. Največ, kar morejo naciji pričakovati v situaciji, kakršna je, je to, da bodo še začasno držali patčamski distrikt ob meji severne Norveške.
Obisk J. K., Paasikiva, bivšega finskega premlerja, Stockholma je že prešel prvo fazo tipanja za sklenitev miru med Finsko in sovjetsko Rušijo, v (Radio Bern je sinoči naznanil, da 8o bile note med Nemci in Finci izmenjane v Helslnku in da je Paasikivi odpotoval v Moskvo.)' *
AU je Paaaikivi dobil ruske mirovne pogoje V Stockholmu, ni znano. Očitno fe. da je Finska v zagati. Mnenje prevladuje, da so ruski mirovni pogoji' zmerni in da jih bo Finska sprejela. Pritisk nacijev na Finsko se je zmanjšal kot posledica udarcev, katere dobiva Hitlerjeva sila na ruskih frontah, t
VPLIV SOVJETSKE RUSUE STALNO NARAŠČA
Moskva bo imela glav-no besedo v Evropi
NAPADI NA POLJ. SKO IN FINSKO
Partizani zdrobili nemške napade
Zavezniki poostrili blokado Jugoslavije
London. 17. febr.—Enote osvobodilne armade, katere povelj nik je maršal Tito, so zdrobile nemške napade na svojo bojno črto v Jugoslaviji. Ljute bitke divjajo v centralnem delu Hrvaške ln severozspadnl Bosni.
Zavezniška letalska ln pomor ska sila je bombardirala nem ške zalagalne črte ln naprave ob Jadranskem morju ter poostrila blokado jugoslovanskega obrež
^Zavezniški letalci so napadli in potopili šest nemških jambor-nic, ln en parnik v bližini otoka Hvara nedaleč od dalmatlnskegs obrežja. Prej Je bilo naznanjeno, da so se britske čete izkrcale na tem otoku in pridružile partizanom v boju proti Nemcem. Zavezniški letalci ao metali bombe tudi na nemške vojašl$e barake. ki so ubile veliko število častnikov in vojakov.
La Guardia %a gradnjo
javnih projektov
New Vork, 17. febr.—Župan Fiorello La Guardia Je v svojem govoru na zborovanju Zveze in ženirjev priporočal, naj federalna vlada ustanovi sklad najmanj deset milijard dolarjev za gradnjo-javnih projektov Program naj bi JMK^ačel izvajati v pre hodni dobi iz vojne v mir.
Petokolonci aktivni v Afriki
Popuščanje v prose-kuciji Lavalovih pristašev
London. 17. febr.—Fernand Grenier, član poavetovalne skupščine v Alžiru, kjer je sedež od-x>ra za osvoboditev Francije, kateremu načelu je general Charles de Gaulle, je na sestanku s časnikarji dejal, da so petokolonci spet aktivni v severni Afriki, ksr je treba pripisati zavezniškemu popuščanju v prose-kuciji in kaznovanju agentov in pristašev Lavalove vlade v VI chyju, ki so bili aretiranj v Af riki.
Glavni pristaši Lavala še niso prišli pred sodišče. Med temi so Pierre Pucheu, M. Derrieu ln genersl Jean M. Bergeret. Nedavni izgredi, katere so petokolonci podžgali v Maroku, dokazujejo, da Vlchy in Berlin dela ta roka v roki, da se zavezniška osvojitev severne Afrike Izjalovi. Preiskava Je ugotovila, da so izgrede provocirali Lavalovl in Hitlerjevi agentje. V teh Je bilo v<^ domačlnoy ubitih v spo padu s francosko policiJp.
'Te agente dovažajo v Maroko nemška letala," Je rekel Grenier "Tja prihajajo z milijoni frankov in radloaparati. Ameri škl ln britaki krdgi lahko narede temu konec. Gotovo Je, da bi Lavalovl pristaši ie dobili zasluženo kazen, če ne bi ivteli opore pri brltsklh ln ameriških krogih.-
Grenief Je bil imenovan za načelnika odbora za Informacije posvetovalne skupščine v Alžiru On je bil vodja komunistične podtalne grupe v Franciji, dokler ni pobegnil v Afriko. V I>mdori je prišel kot zaupnik generala De Unulla.
Reševanje, vladne krize v Argentini
. Predsednik Ramirez za sklenitev kompromisa
Buonos Airea. Argentina. 17. febr.—Predsednik Pedro Ramirez skuša doaačl kompromis s člani vojaška kili«, ki so lasšliH
resignacijo zunanjega ministra Alberta Gilberta in Enrika Gon-zalesa, predsednikovega tajnika. Doznava ae, da zadovoljiv sporazum še ni dosežen in da vladna kriza še ne bo rešena.
Ramirez je po resignacljl Gilberta ln Gonzalesa, dveh največjih podpornikov svojega režima, menoval admirala Benlta Suey-ra za zunanjega ministra, polkovnika Domlnga Cortesa pa za tajnika. Včeraj je odstopil Leo-poldo Lugones kot Član Rami-rezovega tajništva.
Očitno je, da se Ramirez zanaša na podporo bojne mornarice v krizi. Iz tega razloga je imenoval admirala Suyera za zunanjega ministra v upanju, da bo Imel podporo pri vojaški kliki.' Gustavo Martinez Zuvlria je resigniral kot justlčnl minister in nasledil ga je Honorio Sil-guelifeASlednjt je znan kot prijatelj združenih narodov.
Holandci morajo graditi utrdbeW »>
London, 17. febr.—Nemške okupacijske avtoritete so odredile, da morajo vsi moški v starosti 18 do 46 let graditi utrdbe v holandskih obrežnih krajih, poroča Aneta, holandska časnt-ška agentura. Voditelji podtal-neg^glbanja v Holandijl so ape lira 11 na delavce, naj ne poma ga jo Nemcem.
Lakota pokosila milijon Kitajcev
Cungklng, Kitajska, 17. febr. —Čez milijon Kitajcev je umrlo za lakoto v provinci Kwan-tung v zadnjih r noseči h po Izjavi G. E. Adamsa tajnik* ameriške posvetovalne komisije za južnovzhodno Kita Jako. On je dejal, da bo lakota pokosila nadaljnje tisoče, če na bodo storjeni koraki sa olajšanje bede
Trije nemiki parniki potopljeni
London, 17. febr.—Admirali trta poroča, da so enot« britske. mornarice potopile tri nemški permke v akciji v bližini norveškega obrežja Britske sila Je v bitki imela ne/natna izgube,
London. 17. febr.—Razvoj dogodkov kaže, da vpliv sovjetske Rusije v Evropi stalno narašča in da bo igrala glavno vlogo v vladah in administracijah držav v centralni Evropi in na Balkanu. Velika Britanija in Amerika, ki bi, kakor izgleda, radi postavili ravnotežje za vzdrževanje vpliva, ne bosta uspeli.
Britska vlada je morala na prltlak Moakve suspendirati poljski Ust, ki je napadal sovjetsko vlsdo ln politiko. Uredniki tegs lista so zahtevali vzpostavitev mej stare Poljske in se izrekli proti meji ob Curzonovl Uniji, katero so člani vrhovnega zavezniškega sveta začrtali po zaključen ju prve svetovna vojne.
Sovjetski tisk stalno napada poljsko ubežno vlado v Londonu, o kateri trdi, da ne predstavlja poljskega ljudstva, temveč privUeglrane sloje, ki so Izkoriščali delavce in kmete, Moskvs je pretrgala odnošaje s poljsko vlado, ko je slednja ponovila ob-doliltve, da so Rusi poklali čez deset tisoč poljskih častnikov ln vojakov v Katinskem gozdu pri Smolensku.
Sadaj ja prišla na vrsto tudi Finska, o kateri poročajo, da bi se rada umaknila lz vojna. Agl tacija za sklenitev miru med Finsko in sovjatsko Rusijo sa je povečala, ko je amerlltl drlavnl tajnik Cordell Hull naslovil svarilo finski vladi, da bo morala prevzeti odgovornosti za posledice, če se bo še nadalje borlls proti Rusiji na strani Nemčije. Svarilo je značilno, kar ja bils Finska deležna slavoapevov v Ameriki ln Veliki Britaniji pred tremi lati, ko sa ja borila proti Rusiji, ko slednja še ni bila v taboru sedanjih zaveznikov. Takrat ao trdili, da se Finska bori za civilizacijo in demokracijo.
Moskva je v zadnjih dneh večkrat naglaalla, da mora biti Finska kaznovana, ker se Je zvezala z Nemčijo v borbi proti sovjetski Rusiji In da bodo sovjet! določili kazen.
Senat odobril pomožni program
Nasičevanje prebivalcev evropskih držav
Waaklngton. Q. C.. 17. febr.-Resolucija, da ameriška vflada preskrbi živila za nasičevsnje lačnih prebivslcev evropskih <ir žav, Je bila sprejeta v senatu. Resolucije ninp veljavnosti za kona, temveč le priporoča vlsdl sestavo sistematičnega ln defini tivnega pomožnega uatroja, ki bo skrbel, da bodo prizadete evropske države, ki najbolj potrebujejo pomoči, dobivala živila Resolucija ne potrebuje odobritve nižje kongresne zbornice.
Avtorja resolucije sta aenator Taft, republikanec iz Ohla, in se nator Gillette, demokrat lz love. Ta določa posvetovanja J Veliko Britanijo, ftvlco ln ftved ako glade sestave načrta za na sičevanje prebivalcev Belgije, Norveška, Holandije, Poljske, Grčije, Jugoalavlje in Čehoalove-kije
Resolucija ja bila predložna senatu prod nekaj meseci in potem odobrena po odaoku za zunanje zadeve. Opozicija proti resoluciji je prišla s strani onih, ki so Izražali bojazen, da bodo živila, ki Jih pošlje Amerika, prišla v.nemške roke Ena provizija resolucije dolo*
Rusi sestavili pogoje za Nemčijo
Poslanik jih predloži zavezniški komisiji
London. 17, febr.—Rusi so sestavili pogoje premirja z Nemčijo ln Fedor Guaijev, sovjetski poslanik v Londonu, jih bo predložil članom zavezniške posvetovalne komisije, ko se sestanejo na svoji seji v petek.
Velika Britanija in Amerika sta že izročili svoje pogoje ko-mlalji, ki bodo predloženi Nemčiji, kadar se odloči za kapitulacijo. Detajli pogojev ne bodo razkriti, dokler se Hitler ali njegov naslednik ne odloči sa odlo-iitev orožja.
Javna , deklaracija sovjetske Rusije, Velike Britanije in Amerike je dokaz, da so edine v tem, da bo Nemčija preživela to vojno in da mora ljudstvo dobiti priliko, kadar se otrese voditeljev, ki so ga potisnili v vbjno, za aožitje v društvu narodov.
Dr. Edvard Beneš, predsednik Čehoslovaklje, in državniki drugih držav, ki ao obiskali Moskvo v zadnjih tednih, ao uver-jeni, da se sovjetska Rusija ne bo igrala s Nemci. Skrbela bo, da ne bodo nikdar več ogražali miru. Amerika ln Velika Britanija se strinjata s sovjetl v tem, da je treba odrezati krila ln kremplje nemškemu orlu. Nobena izmed teh držav še ne vidi možnosti skorajšnje kapitulacije nacijske Nemčije, dasi so popolnoma uverjene, da se bo v do-glednem času zrušila pod udarci zavezniška sila.
Akcija proti grupi pacifistov
*Wnahtngton. a C., 17. febr.
Dlesov kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je objavil poročilo, v katerem trdi, da je organizacija pod imenom Peace Now, ustanovljena pred sedmimi meseci, uporniškega značaja. Proti tej' bo 'podvzeta akcija. Vodja te grupe je George W. Hartman, profesor na univerzi Harvard ln bivši kandidat ss governer j a New Yorks ns liati socialistične stranke.
Jeportacija duhobor-cev v Rusijo predlagana
Ottawa, Kanada, 17. febr.— Poslanec W. K. Kalin« je predla-gal deportacljo duhoborcev, članov verska sekte, ki niso bili rojeni v Kanadi in niso državljani, v Rusijo. Esllng je dejal, da so duhoborcl v demonstracijah proti Izvajanju regulacij proti onim, ki nočejo služIti v armadi, uničili vladno lastnino v vrednosti čez sto tisoč dolarjev.
!ckes dobil kontrolo nad taborišči
Washington, D. C., 17. febr.— Notranji tajnik Ilarold L. Ickes je dobil kontrolo nad taborišči, katerih se nahaja 112,000 Japoncev, ki ao bili evakuirani iz krajev na zapadu po napadu na Pearl Harbor Doslej so bila pod lontrolo posebne federalne agen-tur« pod imenom War Reloca-tlon Authorlty, ki je bila tarča ostrih napadov v kongresu,
Trideset milijard za bojno mornarico
Wa*hington, D. C„ 1J. febr— Predsednik Roosevelt je predložil kongresu proračun s pozivom, naj dovoli $30,m,819,500, za ojačenje bojne mornarice Od Ui vsote naj se potroši $8,064,-000,000 za gradnjo novih bojnih ladij v tem in prihodnjem letu.
ča, da se mora pomožni program Izvajati tako. da ne bo nemška okupacijska sila deležna koristi v nobenem oziru. Benator Taft je dejal, da ni nevarnosti, da bi Nemci dobili živila" Ta sa sploh ne bodo pošiljala, dokler ne da Nemčija garancij, da bodo ž! Vila dobili le oni, katerim so na men jena.
GREEN SE IZREKEL PROTI OBVEZNEMU DELU
Sprejetju načrta ne bi preprečilo stavk
KRŠENJE FEDERALNE USTAVE
Waaklngton. D. Cm 17, febr.— William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pri zaslišanju pred člani aenatnega odseka za vojaške *adeve pobijal trditve, da bi sprejetje Aua-tln-Wadsworthovega zakonskega načrta, ki določa konskrlpcl-jo moških ln žensk za dela v vojnih industrijah, preprečilo stavke. Obvezno delo bi bilo udarec-delavcem v vojnih industrijah in milijonom ameriških družin.
Green ae je zapletel v ostro kontroverzo s senatorjem Aus-tlnom, republikancem ls Ver-monta ln soavtorjem načrta. "Vaš načrt določa prlallno delo, konskrlpcijo delavcev," ja dejal. Austin je odgovoril, "da je načrt le deklaracija legalne sposobnosti do dela, ne pa konskripclja. Ameriška ails bi bila lahko oku-pirsla Maršalske otoke pred šestimi meseci, ča bi bil kongres prej sprejel zakonski načrt."
Green ja dejal, "da je bilo v Veliki Britaniji, ki Ima zakon obveznega dela, več stavk nego v Ameriki. Potreba uveljavljanja načrta je bila morda takoj po japonskem napadu na Pearl Harbor, na pa sadaj. Pomanjkanja materiala ja vzrok, da nro-dukcija nI doaegla določana kvota."
Predsednik ADF ja dalja rekel, da j« vlada odgovorna sa stavke, ker nI stabilizirala živ-Ijenskih stroškov, skušala pa je stabilizirati mezde. Za odvrni-tev stavk je potrebna revizija stabilizacijskega programa, da se vzpostavi nakupna sila. Kongres ni doslej storil nobenega koraka v tej smeri. To valja tudi ss > Rooseveltovo admlnlatrscljo.
"Obvezno delo nI v soglasju z ameriškim načindm življenja,". je rekel Green. "Tako dalo ogra-Ža sistem svobodnih podjetij, je kršenje federalne ustave, ker Je v bistvu tlsčanstvo ln konfisks-cija, Delavci bi bili prisiljeni delati za prof i te privatnih Industrij."
Naciji zatirajo odpor v Franciji
Naci jska kontrola poostrena v provincah
^London. 17. febr,—V zvezi s pripravami za proprečenjo zavezniške Invazije Francije so riemške vojaške avtoritete s sodelovanjem Lavalove lutkarake vlade začele kampanjo, katera cilj je zdrobitev odpora podtalnega gibanja.
• Odgovorni britskl ln ameriški krogi ao uverjeni, da bi naciji radi provocirali revolto v Franciji, katero bi lahko zadušili v kali pred zavezniško invazijo. Za koti gleda obveznega dela, uveljsvljen preti dvema tednoma, Je bil zdaj raztegnjen na vae moško v starosti 18 do 60 let In ženake v starosti 18 do 46 lat. Mnogo žensk Ja bilo na podlagi tega zakona odvedenih v Nem-
*IJo<
Francoska policija ln nemški vojaki love moške, ki so pobegnili v hribe provinca Haute Sa-voie, da ae Izognejo obveznemu delu. Avtoritet« ao za pretile s drastičnimi kaznimi onim, ki nudijo zavetja beguncem. }
Nacijske vojaška oblasti so Informirale Lavslovo vlado o poostritvi kontrola v provincah juftne Frsncije. V teh ao bili formirani posebni odbori, ki bodo izvajali kontrolo.
Glasovi iz
naselbin
PROSVETA
the ENLIGHTENMENT 3LA1ILO IM LASTNIMA SLOVENSKE MARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Otamn ol .ud publlahod bf Slom« Nationel Baneflt Soct.tr
IVorotnloa n Zdruiena drioeo (Ur« Chko^ u Mo 13 co ia pol loto. I1.M a« UUt lota; « Ckicogo to otoUeo CookCo. f7-M) uclo lato. M.7I aa pol lota; aa Inoaamatro IMS.
Subacriptioo rataai for tho Uoltod Stala« <excejrt CMcogo) ond Ca na d« lt 00 por year. Chicago and Cook Countr V* vm f*' toroian countriaa fl.00 po» yeor. Cono oglasov po dogororu—RokopUl doplaoe Ia aonarofcenlh . • ^ " rrS.iT^Hokopial literarne vaetolne (trto* poreati.
"Hr^klng raioa on a«r.amenL_Manu«»tpts * ■nd unaolicltad artidas wiU not ho roturnod. Other manuacftpts, SirSST ploy». Poam.. etc^Ul bo rotu^d io	o*T
when accompanted by »eUaddreaaed and itampad enrelope. ^
IVaalor na no« kar Uno »tik ■ liatom« PROSVETA
2M7-59 So. LawndaW Ato* Chicago 53. Uttnois
MEMBER or THE rEDERATED PRESS
pkoebo Ana la Alan ab kupu papirl-. kt at« ga aabraU.
r^rvv 18. FEBRUARJA
tečen in po-
Vprašanja in odgovori
o makih (tokens) aa
racionarja
Odrejeno je, da prideje znaki v promet za racioniranje 27. februarja. Urad za odrevanje . je pripravil sledeča vprašanja odgovore, da bi na ta način }nagal ljudem razumeti, kako morejo kupovati s tem novim sredstvom raeioniranja:
V. Kdaj bom začela rabiti znajte za racioniranje?
0. 27. februarja bodo prodajalci prvič dali "tokence" kot drobiž. V rabi bo od tedaj-na-prej.
V. Ali bo OPA razdelila odrejeno število teh znakov vsakemu posamezniku kot so to storili z znamkami za racioniranje? 0. Ne. Vse znake bote dobili I od prodajalca, ki vam jih bo dal kot drobiž za znamke.
V. Zakaj bom rabila drobiž za racioniranje? Do aedaj aem ved no lahko natančno odštela število znamk, ko sem kupovala ra-cionirano hrano, seveda razen v slučaju, ko sen dobila nazaj kot drobiž znamko za meso v vrednosti enega kupona.
O. Drobiž bote rabili, ko pridejo "tokenci" v veljavo, ker bo tedaj vsaka rdeča in vsaka modra znamka vredna deset kuponov. Tedaj ne bo več tako lahko dati prodajalcu natančno število znamk kot takrat, ko ste imeli znamke v yrednosti osem, pet, dveh in enega kupona.
V. Ali bom imela več kuponov na nazpolago kot jih imam sedaj, ko bo vsaka znamka vredna deset kuponov? O. Ne. Razpolagali bote s sko-t raj enakim Številom kuponov kot sedaj. Toda od tedaj napraj bote porabili manj kuponov v teku dobe raeioniranja. To je zasluga novega načrta, ker z zmanjšanjem števila znamk bo zmanjšano tudi delo prodajalca in vaša knjižica za raeioniranja bo trajala dalj časa.
V. Kako bo OPA mogla urediti zadevo raeioniranja, ko bo vsaka znamka vredna deset kuponov, da bom v vsaken mesecu porabila isto število kuponov kot
jih sedaj? .....! !
O. Sedaj znašajo tri vrste znamk za konzervirano hrano — skupaj 12 znamk —48 kuponov. Ko pridejo "tokenci" aii znaki v veljavo, bo pet modrih znamk, katera bo vsaka imela vrednost deset kuponov, skupaj znašalo 50 kuponov. Razlika v dveh kuponih se lahko popravi z malim predrugačenjem kuponske vrednosti konzervirane hrane.
V. Ali bo isto storjeno z znamkami za meso?
O. Da. Sedaj ima vsaka pravico do 16 kuponov mesa na teden ali do 32 kuponov za vsaka dva tedna. Toda, ko pridejo znaki, bodo tri rudeče znamke, vsaka v vrednosti desetih kuponov, služile v prvih dveh tednih za nakup 30 kuponov mesa. Tudi tu bo razlika v kuponih popravljena s predrugačenjem vrednosti mesa.
V Kaj bodo kupci delali s te-
nii znaki?
O. Rabili jih bodo fcpt sedaj
rabimo penije. Kupec, ki bo nakupil stvari v vrednosti 23 modrih kuponov, bo na primer dal prodajalcu dve modri znamki (v vrednosti 20 kuponov) in tri modre znake, (vsak vreden en kupon). Ako kupec nima znakov, tedaj bo dal prodajalcu tri modre znamke in ta mu bo vrnil sedem modrih znakov drobiža.
V. Ali je kaka razlika med znaki za meso in znaki za konzervirano hrano?
O. Edina razlilfti med znaki je njihova barva. Barve so enake kot so znamke, s katerimi se bodo rabili; modre znamke in modri znaki so za konzervirano hrano; rdeče znamke in rdečt "tokenci" so za meso in maščobo.
V. Ako nimam modrih znakov, ali smem rabiti rdeče za konzervirajo hrano?
O. Ne. Znaki se morajo rabiti ravno tako se rabijo znamke; ena vrsta samo za hrano, d^uga samo za meso.
V. Kaj bomo pridobili z vpe-javo znakov?
O. Pričakuje se, da bodo znaki zelo olajšali racioniranje tako za kupce kot za prodajalce. Ku poni bodo imeli samo dve vred nosti — vse znamke deset kuponov in vsi znaki en kupon. Kupcem, ki so navajeni na deset centov (dime) in na penije, bo lažje računati z znaki kot je bilo z znamkami raznih vrednosti. Lažje bo tudi za trgovce pri štetju znamk in tudi radi drobiža, ker poprej so morali na vsaki znamki opaziti njeno vrednost. Z znaki je tudi mnogo lažje delati kot je z znamkami.
V. Ali bom morala vrniti svoje znake ob koncu vsake dobe raeioniranja? O. Ne. Znaki obdrže vrednost.
Odlikovanja
ameriškim vojakom
Washington, D. C. (OWI).-^ tajništvo je objavilo nedavno sledeča odlikovanja: "Distin-guished Flying Cross" poročniku Nikoli Sekeli iz Astorije, New York, in 2nd Lt. Georgeu Barca-ku iz Binghamtona, New York, v armadi v severni Afriki. Drugi bronasti hrastov list k letalski medalji je podeljen naredniku Viljemu Plazniku iz Providen-ca, R. I., ki je sedaj s 13, vojnim etalstvom na južnem Pacifiku. Ona odlikovanja . kažejo zmožnost posameznikov v ameriški armadi.
Zajeti Quielingi
V zavezniških krogih je zbudila precejšnje zanimanje vest, da so med obkroženimi Nemci v dnjeprski krivulji tudi edinice norveških, nizozemskih in belgijskih kvizlingov.
Nastalo je vprašanje, kaj naj store države, katerih podaniki so ujeti izdajalci. Ni verjetno, da bi zahtevale od Rusov njih izročitev, vsaj za sedaj ne.
"Za sedaj so v ruskih rokah popolnoma varni," je izjavil neki zaveznik, "niti nas, niti Rusov ne vznemirjajo, dokler trajajo sovražnosti, toda potem jih bomo aodili brez usmiljenja po naših zakonih o izdajstvu in o sodelovanju z neprijateljem."—ONA.
Japonska ladje v bližini obselj* Novo Gvineje tarča taveanl-škoga bombardiranja ls sraka.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
li od politikov.- (Gregoriča sem slučajno srečal v Clevelandu za časa Slovenskega narodnega kongresa.) Končno je vsa tiska-rija v Pueblu prišla v dobre roke rojaka Mencingarja, ki je bil rojen v Riču, Minn., in se je razumel na tiskarski posel.
Ampak predaleč sem zašel a temi spomini. Kaj hočemo, so le spomini... V veliko zadovoljstvo mi je, da sem kljub vsem lažem in obrekovanju vsaj nekaj ohranil, da niso lumpeži vsega uničili. Nekateri ai še sedaj prizadevajo, toda ne vem zakaj. So dvoobrazneži in slabši kot peklenšček. Ko mi je Buh leta 1921 s solzami v očeh pripovedoval, da ao mu izginile razne listine, me je prosil, naj pri njem ostanem. Odgovoril sem mu-—ne. uNaj se vam primeri smrt, potem bodo pa vpili: 'Čakal je, da je pograbil'." Blagi mož mi je pritrdil in poslovila sva se.
Prej sem omenil, da mi je prijatelj N. N. rekel, da ^e Bog hotel, da niaem bil pri Buhu ob času njegove smrti, kajti bil bi še bolj v zobeh laži-frazarjev, ki so slabši kot obcestni tatovi. Teh se človek še reši, ampak pred lumpeži pa ne. Ampak ti so kar naprej baran-tali za svoje tatinske reči in lagali vseeno. Prijatelj N. N. ml je tudi povedal, da me je Buh 3red smrtjo klical, kje sem.
On mi je z besedo in priporočili pomagal, ko so me drugi pred 51 leti v bolezni napadali, češ, da nočem delati. Ko sem prišel k njemu v Tower, Minn., s $40 v žepu in noge komaj vlekel za sabo, me je Buh nekako nezaupljivo sprejel, ker ga je nekdo malo prej oskubel za $700 (njega je marsikdo ociganil). AH
i)t "Kaj mlatiš, kam pa prideš a
»Jmdr
ko tva se spoznala kot poštenjaka, sem mu posojeval atotake ln tudi tisečake. Ko ava ae leta 1921 proti koncu septembra sestala, mi je bil dolžan $2400. V gotovini mi je dal toliko, da je ostalo še $1600, za kar aem dobil kot garancijo kos zemlje, od katere plačujem le davek.
Ti moji spomini so se raztegnili. Deloma je tef moja obramba pred nekaterimi, ki ne delajo drugega kot natolcujejo ln ae trkajo na prsa, Češ, aha, .zemlja ... Ampak od Iumpežev ni drugega pričakovati, ker to je^ih taktika. Drugega ne delajo kot prepir in so v škodo veri in narodu.
H koncu naj omenim, da aem v 28. štev. prosvete videl v dopisu mrs, Grum sliki njenih dveh sinov iz prvega zakona, ki aluži-ta pri mornarici in ae pišeta Buh kot daljna sorodnika pokojnega miaijonarja in prvega ilo» venskega časnikarja v Ameriki Ko mine vojna, se bodo lahko dobila sredstva sa zgraditev velikega Buhovega muzeja. Zdaj je vae bolj začaano, le nekaj malega zloženega, kar urejujem žs U let. To je največ Iz minne-sotske zgodovine ln misijonske reči.
Omenim naj še, da sem za božič in novo leto prejel mnogo pozdrsvov iz rsznih krsjev. Posebna sem se začudil ob enaki želji nekega slovenskega svečenika kot jo je izrgzlla mrs. Grum, to je, da žele kak ipomln od moža, kl je umrl pred 22 leti.
Matija Pogorele.
Članstvu društev 17 ln 11$
Hermlnle, Pa. — Val člani mladlnakega oddelka društev 87 ln 613 SNPJ so vabljeni, ds pridejo v nedeljo, 20. febr. ob dveh popoldne v Slovenski dom, ds ustsnovimo mladinski krožek. Leonard Garcar pravi, da ime 20 otrok, ki so priprsvljeni ustanoviti krožek. Enako pravi tudi Joe Batea, tajnik društva 613, da do krožek uspefi.
Torej starši, ki imate otroke v mladinskem oddelku, pošljite jih to nedeljo popoldne v Slovenski dom in poskrbimo vsi, ds bo mladinski krožek dobro uspeval.
Anton Zornik.
tajnik društva 87.
Rusi na poti h Titu
VVashington, 8. febr/-»Danes ae j« tu ratnesla vest, da je dospele v Kairo ruska vojaška misija, dolešsna ze Titov glavni stan. Namenjeni ao, da posetijo vse dele Jugoslavije, kjer vladajo partizani.
Misija sbstoji is 23 mož in na čelu sta-pgeneral Heutenant in gensralmejor, kar ji daje precejšnjo važnost.
Ameriške in angleška mialjs sta že pri Titu.	*
Mihajloviča, ki ga partizani obtožujejo sodelovanja s nerijl, so zavezniško misije ta zapustile rasen posameznih častnikov, kl so ostali pri Mlhsjlovlču kot l* vidniki
Rusi. kl so podpirali Tita od vsega počet ka partizanskega gibanja. niso nikoli poslali svoje misije k Miha j lo vllu,—ON A.
Mussolini jeva borba
Carl Hartman ,
Mussolinijeva fašistično-repu-blikanska vlada, kl jo spretno vodijo Nemci, hiti s kampanjo izprememb, ki bo povzročila zaveznikom mnogo političnih in vojaških težav, kadar pridejo preko Rima.
Odločno atremi za tem, da bi izrabil protimonarhistlčno mišljenje v severni lUliji v prid nacijev.
Po uradnem zavezniškem poročilu ae amatra Mussolinijeva nova "fašiatično - republikanska garda" za armado civilne vojne. Edini pomen te "fašistično-repu blikanske garde" je, da pritegne protimonarhiatične sile, ki bi ae drugače borile na partissnaki atrani proti nacijem.
Muasoliniju je ostalo seveda le malo vpliva. Toda v dvajsetih letih diktaturo je dobil globok pogled v vae italljanake težave in ta njegov pogled israb-ljajo aedaj naciji do skrajnoati, da otežujejo naše napredovanje ln širijo nezaupanje v pokrajinah, kl jih zatečemo.
Mussollnljev načrt izgleda nekako takole: sporazum z vplivnimi delavskimi elementi v velikih sevemo-ltalljansklh Indua-trljsklh centrih, Milanu ln Turi-nu; uvedba svobodnejšega duha v italijansko armado. Ko pridejo potem zavezniki s konaerva-tivnimi generali, bodo imeli sa-vezniki nuditi manj nego nadji.
Podamo vam nekaj dogodkov po najnovejših poročilih, ki kažejo jasno, da imajo Muaaollni in naciati pripravljeno še marsikatero presenečenje za zavetnike.
FaŠiatično-republikanaka vlada je Izdala 24. novembra ukat, t katerim je dovolila splošno 30/« zvišanje plač. V Milanu jt zvišanje reanično znašalo 50% in tudi drugod je bila skrajna meja prekoračena.
Se važnejše t propagandnega vidika je, da ao bila U zvišanja domenjena z možmi, ki ao bili izvoljeni zastopniki delavcev. Kolektivno pogajanja je bilo eno izmed vtžnih prtvlc, kl jih je ftšizem odvzel italijanskim delavcem. Nacljaka končna tmags bi jim to seveda vzele se vedno toda aedanja navidezne vrnitev zelo govori za Nemce. V bližnji bodočnosti bo zelo nepsčno za vsakega ltalijanakege konserva tivca, ki bi-hotel pod zaščito AMG te pravice omejiti.
Kot dodatek k fašistično-repu-blikanski gardi nameravajo Mussolini in Nemci ustanoviti Še fašiatično - republikansko trmt-do 200,000 mol. Kakor prsvl berlinski korespondent pro zavezniškega stockholmakega časopise Dsgsna Nyheter, bodo vsi častniki prostovoljci.' -
Seveds, redki, toda preizkušeni fašisti, ki bi z zavezniško zmago izgubili vse, se bodo javili prostovoljno. De pe privabijo tudi nefaftlate, ao bile častniške plače tako zvišene, ds bodo tudi r^jrevnejfti lahko živeli ob njih. Odpravili bodo. tudi častniško menzo, da tako odpravijo socialno razliko med častniki in moštvom.
Novice o teh itpremambsh no bodo pomagale pri nabiranju moštva Badogliju in drugim italijanskim generalom ns nsši strani, kjer morejo biti častniki samo premožnejši možje.
Kako akrbno izrabljajo Nemci naše težave v Italiji v svojo koriat, kažejo tudi veliki napisi, ki so se pojsvili v ljudskih kuhinjah tedne popre), predno jo izgledalo zavzetje Rima zelo blizu. Napisi so opozarjali Rimljane, naj ai zapomnijo, kako lepo diši juh*, in naj jo primerjajo s slabo čorbo, kl jim jo bo prinesel žld Lehman—generalni direktor Herbert H. Lehman zs UNERA. Mussollnljev propagandni minister je oitvidno vedel, da je Rim izgubljen, toda vedel je tudi. da njegova naloge ni končana.
Kakor narašča odpor v Italiji, ne samo proti lire!ju Viktorju Emanueiu, temveč tudi proti monarhiotičnim generalom, ki ao ge podpirali, tako prlhejajo zavezniški voditelji do prepriča nja. ds js bila ene izmed naj bolj prebrlasnih propada t ><ir > potez "fašistu no-r«publik»' * >• « vlada". Njegove prebrisanost mu ne bo korlstlls mnogo, tode zaveznikom utegne prizadejati mnogo težav.—ONA \ J
Slovenska Narodna Podporna Jednota
26S7-59 Bo. Lawndale Ava.	Chicago 2f. Illinois
GLAVNI ODBOR
U v rini odaok
V1NCENT CAINKAH, gl predsednik____ ... MO? So
r. A. vidih gl. tajata	Moi s..
ANTON TROJAN, gl pomuftnl tajnik ....... Klftl Bo.
MIRKO O, KUHEL gl i>la«ajplk	MS J *o
LAVVRENCt ORAOISNKK, tajnik bol odd *»T So. MICHAEL VRHOVNIK. dlrrkt mlad. oddel. .1401 So
PHILIP OOD1NA. upravitelj glasila ..........1081 So
JOHN MOLK K. urednik glaiila ................. MSI Bo.
Lawndale Av«., Chicago 13. lil. I.«wndale Av«.. Chicago U. III. Lawndale Av«.. Chicagp >3. IU. l.awndalc Av«., Chicago 13. III. I .« wndale Ave . Ciiicag« U. III. Lswndale Ava . Chicago IS, Ul. Lawndale Av«.. Chicago 13. III. Lawndale Avv.. Chicago 13. lil.
Podpredsednika
MICH AH. H KUMER. prvi podprcdaednik ............. ............ liox M. Unlverssi. Pa.
CA MILI) 8 ZARNICK. drugI p«>dpredaednik ......... 35S1 W OSth St, Cleveland I. Ohlo
Dlstelktatf
J OS CULKAR. pivo »kralj« .......................
JAMES MAOLKil. drugo okrolje .. ............
RAVMONO TRAVNIH. tr«U« ofcroije...........
JOHN BPILLIR. 4etrto okrolje ;..... .........
URŠULA AMRROZ1C1I. peto akrotjo ............
tOWARD TOMŠIČ, »e.tu okrolj« ...................
MATH PBTROVICH predsednik
VtNCRNT CAINKAlt ...................
F- A. VIDtR ..................................
MIRKO O. KUHBL .....................
JACOB ZUPAN ...............................
LONALO J. I.OTR1CM ..............
RUDOLPH UaCH ........................
411 Woodland Av«.. Johnalovm. Pa.
........R U No. 1, Oakdale. Ps.
tsss Middlepoint«. Desrborn. Mich. 381« Hsndall St, at Louis 1. Mo.
-----------«11 PI«ro« Bt.. Eveleth, Minn.
„.„ BS3 W Ith St., W«la*nburs. Colo.
Oeapedarakt odsek
------------------ asi t. lllst ar. Cleveland 10. Ohlo
.............................................Mil So. Lawndale Av«.. chicago 13. III.
., muh Bo. l.awtidale A v«.. Chicago II, lil, MA1 bo Lawndal« Ave., Chicago II. III.
1400 So. Lumbsrd Av«., Ik»iwyn, III. isn Bo. Trumoull Ayw. Chicago 13, III, .................... 700 |. MOth Bt , Kui-lid It, O.
PereinI «da*k
ANTON SHULAR, FRANK VRATA HlCIl
FRANK BARBIC .......
ANDREW VIDRICII .. JOSEPItlNB MOČNIK
FRANK ZAITZ. predsednik
MILAN MBOVilMC...............
anohevv oilum ................. ..
JOIIN OLIP
FRED MALO A l...........................
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
nik ...
.........bok II, A ima. Kansss
.....—.............. • 311 T«n«r Bt, Luacrn«. P«.
10411 Muakoka Av«. Clavelsnd 1». Ohlo
......... 100 Fnr«et Av«.. Johnahmn. Pa.
......„.., T7I B. IMth aireet. Cleveland 14. Ohlo
........... »»I Sn. Lawndale Av«., Chiepgo II. III,
........................ 1501» Uptim Av«., Cleveland 10. Ohlo
..„y.i.. .11141 Bnupden. Detrult II. Mi«h.
.......—. Ml ao. Proapect AVe, Clarendon HiUs, lil.
.. ..................................... II W«atctuK Av«., Poru. III.
Otaval sdravnlk
.......................... Ull Bo Rldgewsy, Chicago u, m.
Alt ste
Finci se bore prati Rusom
Finske Čete se še vedno borijo v južni Rusiji, čeprav v Helsinku trdijo, da se borijo neodvisno od Nemčije/
Članek Y. Iljinskega v uradnem biltenu sovjetskega poslaništva v Washingtonu pod na-alovom "Finske čete na sovjet-ako-nemlkl meji" navaja časopis Koelnlaehc Zeltung:
"V tej vojni so se finski prostovoljci iz vseh predelov pridružili diviziji SS-Viklng, da se naučijo prsvilnegs vojskovanja in da ae borijo proti Sovjetski uniji. Borijo se na Kavkazu in v Ukrajini. Nemci in Finci vedo, da ae lahko zanesejo drug na drugega ..
Iljlnaki pripominja, da je leta 1942, ob času, ko je Finska izjavila, da ae bori neodviano od nemško-vuakega konflikta, finska brigada petih bataljonov izgubila 700 mrtvih v boju pri Donu!—QNA.
■	r
Francoska taboriUa v Aliiru
Plerre Bloch, socialistični po-slanec lr Aisne in poverjenik za notranje zadeve v francoskem komiteju za narodno svobodo, se je pravkar vrnil a pota po taboriščih v Mechorljl in Bossuetu, kjer je interniranih 1260 ljudi
Od teh je 39H francoskih političnih kaznjencev, skoraj 500 je Italijanov, drugi so raznih narodnosti, nekaj je tudi zločincev, obsojenih po kazenskem zakoniku.
Med francoskimi profašiatt, ki ao bili obsojeni po osvobodilnem komltsju, so genersli Jean Martin, Henri Francola in Louis Blsn, ki so bili preje voditelji Petsinove legije.
Italijani so bili Internirsni po odrodbsh o sovražnih tujcih in so večinoma iz Tunisa. Antlfa-šiste mod njimi izpuščsjo, ko nstsnčno prouče njih papirje.
Internirane! imajo vsi ensko prsvico do odmerka vina In 400 gramov kruha vsak dan in do
mrzlo prhe, higljenske prilike in knjižnice. Dobo vsak teden zavitek, vsake tri tedne pa obisk žen in prijateljev.
Polkovnik Plerre Tlasler, advokat, Je na čelu komisije, kl pregleduje taborišča.—ONA.
Pripravite svoje prijave za davke takoj
- VVashington, D. C. (OWl).— Urad za notranje dohodke poziva vae delavce in uradnike, da prijavijo avojo dohodke in "vic-tory" davke, kakor hitro dobijo obračun zadržanih zneskov, kl Jih aedaj imajo dobiti od delodajalcev.
One obračune Jim mora delodajalec Izročiti do konca Januarja in ti obračuni kažejo, koliko s» posamezniki zaslužili in koliko davka jim Je bilo zadržanega v letu 1<M3. Tako bo imel delavec ali uradnik glavne številke za Izpolnjenje svoje obja« vt.
Urad priporoča, da Js zeio koristno, če vsakdo to stori čim prtjs. Glavni vzrok za poapeše-nje Je, da bi mogli določiti do IA. marca, ki je zadnji dan za prijavo, koliko davkov morate plačati. Nekateri dolgujejo mnogo, drugI samo malo, tretji pa dobite še kaj nazaj. Sami sebi ste dolžni, da to hitro razčistite. Nsjenoalavnejši način js, da takoj izpolnite formular. Ako ga pošljete takoj, pomagate uradu, da zaključi vaš račun.
Tri igralke, kl ao obiskalo kengresnlke r Wsahtngtonu. da lik pridobe aa načrt, da bodo vojski lahko volUl pri pesdsedniHrik
. ....«.«1.......■--.....********rffrffrrrrrrrrffffffffrrjjrrrjjfjj/ffii
PROSVETA
GUSARJI
(Los Flibustiers des Mer«)
CLAUDE FAItKEKE
PoiiOTMll f. J-O

_ (Se nadaljuje.)
53
Lina je zadelana z degtom, vrata so zaprta. V kabini vlada dušeča vročina. Tomaž ne spi in je ves v znoju. Sapo lovi, potem pa naenkrat skoči iz postelje in se brez šuma odpravi v veliko kabino, od tam pa po glavni lestvi v krovno kajito. Oblečen je prav malo. Nočni vetrič se ujame v njegovo široko spalno srajco brez rokavov in v tenke spodnjice, ki sedaj vihrajo okrog močnih stegen. Tomaž koraka bos od leve na desno, potem do ograje in se naslo-r ni nsnjo. Potem se skloni vznak ln z odprtimi ustmi vsrkava vase sveži nekoliko hladni ve-i trič. Z obrazom je obrnjen proti morju, pogled dvignjen v nebo, posuto z zvezdami. Morje se svetlika v globini, kakor da se je tam vžgalo na milijarde čudovitih bakelj. Njihov modrikasti soj migota v daljavah, ugašuje od sekunde do sekunde z valovi ln se prižiga iz-nova. Noč je razkošna, jasna kakor diamant.
"Bogami," mrmra Tomaž, "jaz norec se pa zapiram v ono peklensko kabino, ko je tu najlepši hlad . .
S polnimi pljuči vdihava morski zrak, poln soli in vzduhov bližnje kopnine. Sence, vrat in prsa, prej znojna, se mu suše. Ves osvežen ostane Tomaž ob ograji in ogleduje daljni horizont.
Tam so zasidrane kraljevske Jr«l«t«, jedva miljo daleč. Toda od tod ne razločiš trupa in jamborov. Edino svetilke na bugspritu medlo brle, tako da bi jih lahko zamenjal z zvezdami, ki sijejo malo nad gladino skozi lahko meglico. Tomaž glada, ne da bi mnogo videl, ln izprva ne razloči ničesar. Polnoč je že in admiralski zvonec udari osemkrat. Tomaž sliši te udarce ln se spomni na stolpne ure v svoji domači daljni Bretanljl, kjer so ljudj« često prerevnl, ds bi si omislili velike, gromke zvonove .. .
Toda njegovo sanjarenje ne traja dolgo. Ob baterijah ln jamborih se začujejo pojoči glasovi menjsjočlh se straž, kskor predpisuje regle-man na ladjah Njegovega Veličanstva. Klic se ponavlja vedno iznova od fregate do fregate in doni zateglo ln otožno v daljavo. Sedaj se Tomaž prisiljeno spomni ns to eskadro, ki jo je že tollkrst preklinjal ln jo v mislih pošlljsl k vragu. Ves jezen tudi sedaj zapiska skozi zobe:
"Kaj ml naj teh pet prokletlh psov res noč in dan laja okrog ušes?"
Potem smlgne z rameni ln se okrene, da ne vidi več onih svetilk ns bugspritlh, ki jih je sedaj opazil in ki ga nekako ljutijo.—Potem koraka zopet gor in dol ln jezno kolne nekaj pred se, končno pa premeri s svojimi koraki ves zadnji krov, ne da bi prav pazil, kam hodi. Pri tem pol nezavednem početju odpre tudi rešetko prt lini v veliko kabino, pri tem pa naenkrat na ha kleti, ker noč«, d« ga kdo sliši. Kajti kabine pod krovom se skorsj dotikajo s svojimi koti vrhnje line. Juana spi v ns j večji teh štirih kabin. Od ostalih treh si je eno prldržal Tomaž zase, drugo ime Ludvik Guenole, v tretji pa spi zsdnjs mulaUka sužnja, ki jo ima Juana, in ki čaka tu na vsak migljaj svoje gospodarice.
Ko je Tomaž odprl lino, obstoji ln se potem brez misli sklone, da pogleda v črni hodnik. Seveda ne vidi nič drugega ko temo. Toda duh raznih vonjav mu buši v nozdrvi, in Tomaž se strmo vzravna. Med težkimi vzduhi, ki se v troplčnl noči dvigajo lz speče ladje, spozna Tomaž primes Juanlnega vonja, tako specifičnega, da bi ga Tomaž spoznal med tisočerimi. Ta vonj mu biča živce in jih obenem slabi. Tomaž naenkrat popusti lino, se obrne nu peti in Idlde na rob ladje, kjer se sedsj zopet nasloni na
ograjo. Le da je sedaj obrnjen proti kopnini. - Veter mu piha sedaj v vrat in se igra s črnimi lasmi.
Na kopnini ni ene luči. Obala se ne razloči od temne morske gladine, morje je potihnilo in se tudi več ne sveti kakor prej. Nedaleč od "Lepe podlasice" se jedva rszloči čoln, ki stoji na mestu, čeprav se precej živahno guglje sem in tja. Najbrže je na kak način pritrnjen ln valovje ga ziblje ob morda prekratki vrvi. Če bi Tomaž ostreje opiazoval—in njegove oči so dovolj ostre za takšno delo—bi se bil gotovo začudil, kako da ni v Čolnu žive duše, niti veslača ali krmarja, niti koga drugega. To je pa že nekoliko tajinstven čolnič, tako samotno pritrjen bogve ob kaj, za celo miljo daleč od obale!
Toda Tomaž zopet ne vidi niti kopnine niti vode, še manj pa pazi na zapuščeni čoln sredi gladine. Glsva je povečana, Tomaž gleda pred se v tla in vidi jedva trup fregate, ob katero butajo lahni vali. Tako stoji ln pozablja na vse v mračnem sanjarenju, ki se mu udaja. S stisnjenimi ustnicami pa sika nekatere nerazumljive in brezzvezne besede.
Kdor bi prisluškoval, ne bi razumel najbrže ničesar. Le enkrat izgovori nekoliko jasneje:
"Sest. . sedem . . „ osem noči!"
Očividno šteje, kako dolgo je že tega, kar se Juana trmasto drži najnovejše svoje voljice, da hoče spati sama. Niti grožnje niti prošnje je niso ganile, da bi bila odmgknlla zapah od vrat v svojo kabino. SIcer so se takšne stvari dogajale včasih že tudi poprej. Toda še nikdar nI Tomaž občutil vsled tega nekega mračnega srda ln nikdar še nI fizično in duševno toliko trpel zaradi te trme, skoraj kakor muke obsojencev . , . Takšna je božja previdnost, da že na tem svetu daje včasih prokletim okusiti duševne muke, ki naj bi dajale okus hujših muk na onem svetu ..,
"Osem noči," ponavlja Tomaž ln se še vedno nuslanja nad temno globino.
Roke se mu krčijo na podlaktlh. Prsti tako divje slede notranjemu besu, da se nohti zapi-čijo skozi kq*o v mišičevje. Nekaj Črnih krvavih kapljic pripolzi lz rane.
Kar naenkrat pa popusti ta besni prijem. Iz odprtih ust ne pride več glas. Tomaž prime z obema rokama za ograjo in se nagne tako daleč čez njo, da izgleda, kakor da se hoče vreči v globino. Vendar pa ne pade, marveč se z naporom vseh mišic nagne tako daleč navzven, da pregleda vso zunanjo steno ladje iz večje bližine in bolj od strani ko odznotraj.
Baš navplk pod njegovim pogledom se odpira lina,... lina velike kabine, v kateri spi Juana. — Ta lina je le na pol priprta . . . zgornja vratlca so zaprta, a zdolnja pa odprta ln spuščena ... V zvezdnem svitu Tomaž jasno razloči rdečkasto notranjo barvo zdolnjlh vratlc. ... Sicer pa ne prihaja lz te line nikakršna sumljiva luč. Vendar se sliši od Um lahen šum — Šum, ki ga ne moreš primerjati niti dihanju niti nobenemu drugemu šumu, ki ame prihajati iz spalnice poštene žene, bodisi da spi ali bdi : . . TomaŽ opre svoje noge med dva stebra in se nagne še bolj naprej, čez zunanjo ladijsko steno. Ko se sumljivi šum ponovi, mu kolenu tako zatrepetajo in vse nanjo oprto telo z njimi, da strepeta tudi vsa ograja, ki pri tem nekoliko zaškriplje.' Toda to škripanje se izgubi v vetru tn škripanju mahajočlh se vrvi in rsjn.
Kajti šum, ki ga je Tomaž slišal, je bil poljub, ln še eden, ln Še dvu . . .
(Dalje prihodnjič.)
PETEK. 18. FBjUjAByA
Belimecesen f"
Juš Kosak
"Ti zlata. . . predobra za ta svet. Se hoditi ni mogla. Preveč grešna je zemlja. Na rokah sem jo nosil tu gori. Včasih me je milo pogledala. "Roke te bodo bolele, Balantr Meni pa no* v hice. Tako lahko kot megla, rne-ne pa roke bolele? Oh!"
Molčali so.
' Tiato |»opoldne. Noatm jo od okna do okna. 'Balant, že cveto jablane"*' 'Cveto, cveto,' sem de jal. Daj, d^jlh yidlm!' Drial M-n» jo pil oknu, drobčkana se jc smehljala. Jaz gledam Čuden veter je zapihal. Se nikoli tak Iktede nisem zmogel. Kai začutim, da mrzle roke. Kot sneg bleda ini je ležala v naročju Mi/le toke, mrzle noge S tistim vetrom je šla njena duša Stiop w je /omajal, tako aem ae som-del "
V m »mračni sobi ae je čulo l« težko hrofienje
"Pa »t ae le še enkrat oženil. Balant."
(Jledal je. kakor bi ne mogel razumeti Nato je vzdtlinll: "Za pokoro Za grehe Hudič je prišel z njo v hišo. Tukaj se je |»a
sel. Odpusti ji, nebeški oče, jaz ji ne morem."
Revež je poznal, kako je bilo. ' Balant. al plačur" "U, u. koliko. Pa še prihaja.*' "Pravijo, du so jo videli v mestu.'"
llulantov obra/ se je izpreme-nil Strah ga je prešinil. "Kaj praviš?'
"Katarino so videli."
"Ven, ven, prsvlm. Proč lz moje hiše. Okradli me boate. Ven, ven!" je rjovel. Lica so gorela od struhu in jeze. „
Revež in Murtin sta odšla. Zunaj sta slišala, kako je kričal: "Zapri, zapri!"
"čuden človek!" je dejal Martin
Ameriške čete v akciji proti Japoncem na otoku Kwajaleinu.
Delavci, upoalenl v JokUrnl v Coatavlllu. Pk. podplaojojo obljubo. da bodo prispeval! dol svoje plače v sklad aa vojno
"Kakor tunijški hrib, tak je. Še cerkvico im* svojo." ,
"Kaj to Katarino?" je vprašal Martin.
"Po denar hodi. Stari se trese zanj, kakor bi bil brez uma." Medtem je Martin zavil med njive. "Jutri se oglasim," je dejal in izginil v temi.
Križi na tunjški cerkvi so lesketali v tihi noči. Mirno so sop-le njive. Martih je obstal pri lesi. Prekobalil jo je in se skril v vrtu, kaj|i pri Smrekarjevih so še gorele luči. Pri zadnjem poliču sta sedela oče in Gržina, trgovec z lesom. Liza se je skrila v kamro. Srce je slutilo, o čem se onadva v hiši < pogovarjata. In vendar ni uganila; Smrekar mu je nalival, dokler se nI pričel tajati.
"Po najvišji ceni vam Dlačam les," je goatobesedil Gržina. "Naša hiša, naša hiša. . . saj veste kako... " "Ne vem, premišljam. . ." "Kaj bi premišljali, take cene še ni imelo drevo." "Dobro. Udariva!" "Velja!" Smrekarju se je svetilo v očeh. Gržina se je oziral po sobi in mencal. Se nekaj bi bil povedal. Oni je poznal ljudi, zaslutil je, kaj hoče., Napeljal je. "Za gospodarja me skrbi." Gržina je vzplamtel. "Oče, na jeziku imam. Udariva še za hčer. O pustu bi naredili."
Stari je navidezno osupnil. Nato je važao pristavil: "Premislil bom."
Martin je čakal dolgo, da sta se onadva ločila. Zadovoljno je spremljal gospodar bodočega zeta do steze in se široko vračal. Kmalu so ugasnile luči.
.Martin se je splazil pod okno. Potrkal je narahla. Nihče se ni oglasil. Smehljaje se je dihal v okno ter hitro govoril:
"Liza! Je srček zaspan? — Li za, odprl! Te bodo zvezdice bodle v črne oči, boš videla, da nocoj svet na glavi stoji. Kozliček pri rački čepi, srna pri volu leži, jelen se s srako lovi, maček pri materi spi, o^e pa z boso nogo za mucko nore. Od vrha nebes pa do črne zemlje moje srce visi ln je žalostno tako, da Še nikoli tega ni, bilo,?,
Opravil Je molitvico vasovsV cev in napeto poslušal. Zazdelo ae mu je, da je v izbi nekaj za šumelo. Radost je segla vanj. Za oknom pa je ostala gosta tema "Liza!" ' Vae tiho. . "Liza, še spodnja rjuha bi se oglasila, če bi ti ne ležala na njtj!H "Sem huda nate*" "Že dobro. Povet>ri spovedi! Odpri! Ce ne!.. Tiho se je bdprkriflkno "Po mlade* dekletu je zadi šalo." se je smejal Martin.
Črni laate so ae usipeli na gola ramena.tHotela jih je zagft niti s ruto, Afcrtin iti pustil. Zaverovano je gledal v temna oči. "Huda senu" "Povej. kaj?" "Kje pa hoiift?' "Po Lučovnškovega smo Ali. Ubil se Je.H \ *** „ , "Vidiš. Martin' - Pri meni te le tako dolgo ju bilo. Z drugimi hodiš, po vasi ae mi poamehuje-jo." "Kdo*" :
; "Vsi,H
"Liza. ne bom se krogel a teboj. Z gora me je prignalo. *pu-fi me k »cbU*
"Nocoj ne!"
"Čakaj, bom videl!" V trenutku je bil na oknu. Hotela je za-kričati, pa jI je že zatisnil usta.
Trepetala mu je v naročju ter se branila pred vročimi objemi. Vdano so gorele svetle oči.
"Liza, ti si moje dekle."
Molčala je in stiskala ustnice. Vitka, kakor je bila, se je vila v močnih rokah.
"Liza," je šepetal, "Liza, včasih, k6 se potikam po bukovju, se me loti taka bolezen, da ne morem vztrajati. Pobit sem in žalosten, k tebi moram."
Sladke besede je pila in se mu prižela na prsi.
"Martin, me imaš res tako rad?" .
"Liza, ti veš, da še nisem nikoli lagal. Kadar te ne bom imel, me ne bo več."
Žalostno so strmele oči predse. "To bo kmalu, Martin!"
Čutil je, da jo je ranil. Njegovemu smehu se ni mogla upirati.
"Martin, nikoli nisem vesela TI si kriv, pa tudi sama. Odkar te poznam, sem žalostna. Kadar prideš, bi te ne dala za svet. Ko pa hodiš tam gori in ležem sa ma, vstajam sama, mi je tako hudo pri srcu, da me peče. Ti boš moja nesreča, kakor te imam rada. Tebe vzamejo gore, jaz pa... Nihče te ne mara. Moj oče te ne smejo videti, domači te sovražijo, vidiš, le Liza je tista, ki te ne more pozabiti.-Zato bo Liza še veliko trpela."
Martin je poslušal govoreče srce in je vedel, da je že vse tako mislil, kadar je počival na skali. Sklonil je glavo.
"Resnica je, Liza, kar praviš. Če bi me mati ne skrbeli, bi me ne bilo več domov. Poglej, za očetom bi prevzel gospodarstvo, tebe bi oženil v-.-. na tako kmetijo. . . Kaj morem zato, da nočem. Dolgčas mi je tu doli, da ne morem povedati, kako. Mati me imajo res radi . .."
"V nedeljo sva se srečali. Take reči mi prihajajo na um, ko ležim na preži. Bodi moja, bodi moja!"
Komaj je dihala. Trenutno pa se mu je izvila, kriknila je od čudne bolesti, zdrsela mu je iz naročja ter s strahom strmela vanj.
"Liza?"
"Martin!"
"Kaj ti je Liza?"
"Moj bog. moj bog, tako se te bojim, Martin!"
Gledal jo je In zmajeval z glavo. Po vsem životu se je tresla/
"Liza, povej, kaj ti je? . .
"Nič ne vem, Martin. Nekaj me je napadlo, nekaj strašnega. Včasih ponoči se mi pokažeš ti, v sanjah... taka groza mi stisne srce, da bi vpila od strahu."
Dvignil jo je k sebi. "Ti si boječa, Liza." Besede so jo tolažile.
"Midva ne bova nikoli srečna, Martin!"
. "Meni ni za srečo, Liza. Nikoli je nisem iskal."
Noč je dihala skozi okno, dišale so pokošene trave, zvenelo je petje murnov v zemlji, onadva pa sta sedela tesno drug poleg'drugega. V poljubu sta pozabljala vse.
"Martin! Dani se!" je zašepe-tala.	-
Stala sta pri oknu, nista mogla ločiti.
"Letos sem izprosila, da poj-dem v planino..."
"Poslušaj... ,če bom za vriskal, pridem tudi jaz gori. . . , če ne, me ne bo!" Zasmejal se je in utonil v jutranjem somraku. Vzpenjal se je v reber. Preden je izginil v bukovju, se je nad dolino razlegel vrisk.
Liza je čula. Od sreče se je smehljala, ko je zapirala okno.
"Pride, pride," je šepetala, "morda. . . zadnjič. .
Po dolini so se majali težki vozovi s senom naloženi. Grab-ljice ln kosci so peli v večer, ki so ga zlatile škrlatne zarje. Revež je sedel v
se
drugem kotu za pregidJ0 J njegova pisana krava Nekdaj je poklical. "Če si noti, *J ven!"	1
Pogledal je skozi okence. p5 bajto je stala ženska, obleti v črno. Revež je ni spoznal Sto. pil je na prag in jo gledal. Vi. soko raščena je stala pred nji* Suhljata postava je pričala 0 po. manjkanju, kajti videlo se je d* je telo zmedlelo. Tudi plave oči poteze žarečih ustnic so bile n^ kam trudne. Gosti, mehki lasje so ji malomarno padali na čelo in vdrta lica.
"Iz mesta je," je pomislil, "nit ke šolničke nosi." Tiho se je smejal sam sebi, ko je uprl pJ gled v grudi, ki so še v devišk
čistoti dihale jx>d obnošeno ob.
-
"Me ne poznaš?" je vprašala, Po glasu je slutil. "Katarma!" Ozrla se je v dolino, počne oni norec?"
"Dober človek je, zakaj bi bil nor?" :
Katarina se je zlohotno p| smehnila in naglasila s posebnim poudarkom: "Za vas!"
"Veliko jih poznam, ki jim je preje dobro storil. Čim starejši je, tem bolj se trese za denar." (Dalje prihodnjič.)
'Kaj
IŠČE SE: ANA MODIC Leta 1938 je živela v Sheboyganu, Wia. Gre se za zelo važne stvari Če kdo rojakov ve za ijjen naslov, prosim, naj ga proti primerni na' gradi pošlje na spodnji naslov. Ako bo sama čitala ta oglas, naj se pri. javi na naslov: PRIJATELJ, 265? So.-Lawndale Ave., Chicago 23, IIL
-(Adv.)
Razni mali oglasi
HIŠNIK I—Stalno delo v veliki! uradnih poslopjih. Dnevno ali notno delo. Visoka plača. Ob nedeljah in praznikih se ne dela.
EMPLOYMENT OFFICE
230 So. La Salle St.
HIŠNICE—Stalno delo v velikih uradnih poslopjih. Nič ribanja. Vi-soka plača. Ob nedeljah in prazni* kih se ne dela. Počitnice in bančni prazniki plačani.
EMPLOYMENT OFFICE 230 So. La Salle St.
KUHI A-l
Dobra plača. Dobro stanje. Ob nedeljah in praznikih se ne dela. Vprašajte pri
' STELZER'S • Cor. Adams in Market sts.
IZREDNA PRILIKA.—Za $1,700 ta-
koj in $34.00 mesečno kupite, dve novi 5-sobni hiii na 112 st. & Ave. M. Živite v eni, dajte drugo v najem po $50.00, ali dajte v najem obe za $100.00 na mesec. Pojasnila daje E. C. Mahoney, 135 S. La Salle, bajti, kjer je v'state 3341.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes off Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
Knjiga ie trdo vezana in ima 821 strani
Recepti so napisani v angleškem Jeziku; ponekod ps so tudi v Jeziku naroda« ki mu Je kaka Jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za o rte, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti ,	!
NaroČite pri
...................
Februarski bliža rdi in Triner jevo grenko vino
Kraljica zima je sačela kazati svo-! jo naga j i vnet. prinata nam ledeno burjo, bllsarde, meglo, slano ln sneg. Ako hočete preiti mimo to nevarne sesane brei 4knde. tedaj morate pariti na normalno delovanje valih faev. Ako je želodec v dobrem stanju tedaj ima vet život dovolj po- j trebne moči ia odpor proti boleznim Trinerjevo grenko vino t Vitaminom B I Je vnetljiva želodčna *me« in milp odvajalno sredstvo IlefrHe ga kot prrdptaano ns steklenici Nevarno Je imeti preveč m fnocaupneeU; pojdite k vašemu lekarnarju in kupite Tunei Jevo grm go vino s Vitaminom B I Ako gu morete dobiti v vaM soatrtflfli i tedaj ptfite direktno nor J na THnet C<*|jor»tton. IS13 S Aahland Ave. Chicagn I, HI Varujte tvoje flftrvv-Je a Tnnrrjevim grenkim vtvw>m In ■vejo svobodo t Vojnimi Zavem*
— tAdv.)
..................
KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHIN6 CO.
21$ West 18th Street	New York 1L N. Y.
TISKARNA S.N.P.J.
sprejema vsa
v tiskarsko obrt spadajoča dala
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem« slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARKE APELIRA VA ČLANSTVO SNPJ.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN!
x .. Vat pojasnila daje vodstvo tiskam«
• • • •
Pišite po Informacije na nMlov:
SNPJ PRINTER Y
»57 M a Laeredale A vem . .