Poštnina plačana v gotovini. ZBODI REVIJA-NOVE ZBOROVSKE »GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1931 LETNIK VII-iTEV-S # Mestna Hranilnica Ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad Din 430,000.000 — Telefon št. 2015 In 2016. Poštni čekovni račun št. 10.533. Telefon št. 2016 in 2616. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozit ni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Uradne ure za stranke so od 8. do 121/a- .................................................^mTmTTW,M...................."'........................................"In""",n........ revija nove zborovske glasbe. Izhaja Šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929 in 1930 se dobe vezani po Din 80*—, nevezani po Din 50"—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1931 Din 50'—. Partitura vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. revija nove horske glasbe. Izlazl ftestu godinu. Godiinjaci 1926, 1927,1928,1929 i 1930 dobe se vezeni po Din 80'— nevezeni po Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1931 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din J'— za 2 stranici. „ZBORI" PEVSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI „ZBORI" IMHBM PJEVAČKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI VII. LETNIK fa^ t| LIUBLIANA ŠtCVi,ka ^fl gM^ H 1. oktobra 1931 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarn?, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambroži«, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev. poštno-čekovnega urada 12.134 Ivo Peruzzi: Pod večer . .. Pod večer, kadar valčki v fontani se zgibljejo, krizanteme na oknu molče se nagibljejo kot misli jesensko-otožne. Tačas k meni samotne oči pa priplavajo, v nočnem vetru se črni lasje poigrava jo in ustnice cvete jo rožne ... Tačas hodim po potih jaz čudežnih in vsa tiha pokrajina božji je dih in vse je kot daljnih pomladi znanenje. In neslišno zavese oblakov večernih tja do src se povesijo blaženo mirnih in cesta pred mano je kot hrepenenje . .. Kritika o koncertu «Grafike» v Pragi (Konec.) «PRAVO LIDU» z dne 23. junija 1931. «Grafika» obsega okoli 20 v resnici odbranih glasov. Njeni tenorji nimajo one jačine, kakor smo je vajeni pri drugih zborih, temveč so mehki in lirični. Teža in glasovna vrednost zbora leži v basih, ki s svojo jedrnatostjo in lepoto lahko konkurirajo z najboljšimi basi evropskih zborov in jih v mnogih ozirih celo prekašajo. Njih mogočna sila napol j n ju je ves zbor in mu daje do jem velikega telesa. Med pevci imamo tudi takšne glasove, ki s svojo individualnostjo in kulturo vzbujajo vtisk profesio-nalov, kakor P. in J. Izrednost glasov je razvidna tudi iz kvalitete pevskega kvinteta, ki je oskrbel dodatke... Prof. A. G. je vešč pevovodja. To dokazuje predvsem kvaliteta prednašanja, jasna vokalizacija, bogat smisel za dinamiko in zvočni odtenki posameznih skladb ... —kh— «REFORMA» z dne 23. junija 1931. Praški pevski zbor «Typografia» je povabil svoje ljubljanske tovariše, pevski odsek «Grafiko», na koncert. Ne moglo bi biti dražjega in bližnjega povabila, kakor je bilo to. Koncert je imel emfatičen potek in ni treba tajiti, da je k temu mnogo pripomogel nam dragi jezik, čigar krasota je v petju tembolj vplivala na nas, ker so nam peli svoje narodne pesmi, ki so od vseh pesmi slovanskim narodom najbližje. Vendar niso samo te okoliščine pripomogle k uspehu pevcev. Njihova pevska umetnost je tako velika, da bo našla pred vsakim forumom n a j ž i v a h -nejši in trajen odmev. Zbor je sicer majhen, komaj polovico običajnega obsega, toda to je njim v prid. Predvsem so vmes glasovi, med seboj tako sorodni, da se slednji zvok more izenačiti samo v komornem zboru tega organa. Baš ko-mornost in intimno petje je tipično za zbor. To so pevci zborovskih pesmi, kar dokazujejo tudi glasovi, ki so lirični, enakega formata zlasti po timbru, obsegu in pevski tehniki. Takšni solisti kakor Petrovčič in tenor-bariton M. Jug, ne re-prezentirajo le sami sebe, ampak se izražajo tudi v zboru. Še krepkeje dokazuje to kvintet, ki ima krasno spojene in imenitno šolane glasove. Pri celotnem umetniškem vtisku ne smemo pozabiti na iz-šolanost zbora. Njihov dirigent ima celo vrsto prednosti zborovodij. Ne glede na tehnično bogato nadarjene in razvite lastnosti, je odločilen njegov smisel za vokalno in sploh za vokalno pevsko kulturo. Bilo bi zopet treba hvaliti posamezne detajle pevskega izvajanja. Naglasimo namesto naštevanja vokalno širino melodičnih linij, petih z izborno uglajenimi glasovi, harmonično čistost sozvočij, ritmično razpredenost in vendar točnost, komorno izglajeno dinamično stopnjevanje, vedno v okviru skladbe. Najbolj je bilo poslušalčevo zanimanje osredotočeno na melodično linijo, ki kaže vse znake individualne umetnosti. Ona prevladuje nad harmonizacijo, ki je včasih razvojno zakasnela, včasih pa oddaljena od ljudske strukture. Melodija vodi tudi v umetnih zborih, ki bi jih bilo mogoče analogno karakterizirati... Pevci so bili zagrnjeni s cvetličnimi darovi, a tudi z ovaei-jami, na katere gotovo ne pozabijo nikoli. Dr. J. Hutter. «VENKOV» z dne 23. junija 1931. .. . Karakteristično je zanje navdušenje in ljubezen do stvari, kakor sploh za društva, katerih člani gojijo poleg svojega vsakdanjega posla tudi umetnost. Južno podnebje je darovalo zboru sočen in sonoren glasovni material, čigar kvaliteta se javlja zlasti v srednjih in nižjih glasovih. Dirigent zbora prof. G. se dobro zaveda vseh prednosti svojih varovancev. Zna jih vestno pripraviti in krepko voditi ter njihovemu petju dodati zvočno pestrost, oprto na besedni zaklad in na dinamično mnogovrstnost. Zbor se sedaj razvija v določenem pravcu, utrditi bo treba še ponekod intonacijo in uravnati repertoar, ki se po uvodnih besedah programa giblje med polifonijo in homofonijo prejšnjega stoletja, a se vendar, kakor se zdi, bolj nagiblje k poslednji. Že danes pa se nam je zbor pokazal na višini, ki ni v čast le simpatičnim pevcem, ampak tudi njih vodji... -—jbk— «VEČERNI ČEŠKE SLOVO» z dne 22. junija 1931. ... Čeprav si ni zastavil zbor svojim močem neprimernih nalog, se je vendar s požrtvovalnim delom pod vodstvom profesorja A. G. razvil v telo krasnih tehničnih in izraznih vrednot, katerim je v oporo zelo izdaten pevski material. L. K. «ČEHOSLOVENSKA REPUBLIKA» z dne 23. junija 1931. «Grafika» ima prednost izdatnega in kvalitetnega glasovnega materiala, izborno izravnanega v tenorjih in basih, vzornega v intonaciji, ritmu in dinamiki, kar je nemala zasluga izkušenega vodje, dirigenta A. G. Kvantiteto povsem odtehta kvaliteta in dobro vodstvo ... Iz sporeda sem ujel le nekoliko, zelo uspešno predvajanih zadnjih točk, ki so žele pri mnogoštevilnem, animiranem ob- činstvu buren aplavz. Po izčrpanem sporedu si je občinstvo izsililo še dva lepa dodatka, ki jih je s polnim uspehom izvajal solistični kvintet... Karel Haba. «A-ZET» z dne 23. junija 1931. Po švedskem društvu «Mercudii-Orden-Sangkor», ki je bil pred kratkim gost tukajšnjega «Iposa», je imela zadnje dni gostiteljske dolžnosti praška «Typografia», ki je priredila svojim ljubljanskim tovarišem v dvorani mestne knjižnice koncert, na katerem se je «Grafika» vpeljala pred zelo številno publiko s polnim uspehom. Od približno 22 pevcev, razvrščenih v krogu okoli dirigenta, ni bilo pri nastopu upati na bleščeč fonetični uspeh, zato smo z radovednostjo pričakovali njihovega petja. (Zbor ni star in nima turnejskih tradicij.) A to malo število pevcev, ki so izborno šolani, nas je presenetilo z visokim nivojem svojih zmožnosti, tako po zvoku kakor glede prednašanja. Peli so v stilu komornega telesa, z izravnanim zvokom, intonačno brezhibno, z dinamičnimi in modu-latoričnimi finesami in, kar je glavno, z resnim oduševljenjem. Dasi je dirigent vodil zbor z mirnimi kretnjami in ne z običajno živahnostjo, se je treba pokloniti rezultatu, ki priča o vestnem in preciznem delu, kronanim z umetniškim uspehom. Po uspešnem nastopu tega malega zbora (v ostalem je bilo to očito že pri nastopu Švedov v mestnem gledališču) se zdi, da prestajamo biti učitelji in da je skrajni čas, da najde naš ponos — zborovo petje — nove smernice, drugače nam naši učenci zrastejo preko glave. Brezkončni aplavz in lavorjevi venci so bili zasluženo plačilo za veliko umetnost malega zbora ... J. P. Kakor je razvidno iz teh ocen. je dosegla mala «Grafika» v Pragi izreden nspeh, ki ga skuša le ocena «Prager Presse» (objavljena v zadnjih «Zborih») s hladnim, deloma neresničnim poročanjem zmanjšati. A to ni nič čudnega. Ni vraga, da se ne bi med enajstorico kritikov našel eden. ki bi bil od-dvojenega mnenja. Iz naših organizacij in društev Društvom Hubadove župe JPS! Pošiljajte upravi redno poročila o svojih občnih zborih in prireditvah! Uprava Hubadove župe JPS ima v zalogi vse skladbe, ki so jih peli zbori ob priliki svečanosti odkritja spomenika kralju Petru. Včlanjena društva jih dobe po nizki ceni. Ljubljanski moški zbori Hubadove župe JPS so sodelovali pri odkritju spomenika dr. Gregorju Žerjavu na pokopališču pri Sv. Križu. Zapeli so pod vodstvom župnega pevovodje Zorka Prelovca D. Jenkovo «Blagor mu» in Z. Prelovčevo «Zadnje slovo». Udeležba zborov ni bila taka, kakor jo je župa pričakovala. Za skupne nastope bi bilo priporočati zbo-lom več zavednosti in discipline. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice se že pripravlja za slavnostne koncerte ob 60letnici Glasbene Matice. Prvi koncert bo 14. decembra 1.1. v Unionski dvorani. Ž njim proslavi pevski zbor matičarjev 40letnico svojega obstoja in dela. Izvajal bo dvodelni spored, in sicer v prvemu najboljše vokalne skladbe zadnjih 40 let, v drugem pa skladbe sodobne zborovske literature. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je 16. septembra 1.1. koncertiralo v ljubljanskem Radiu. Sodelovala sta oktet pod vodstvom Doreta M a t u 1 a in nuešani zbor pod Z. P r e -lovcem. — Ker namerava mestni magistrat podreti hišo v Gajevi ulici št. 2, kjer ima «Ljubljanski Zvon» svoje prostore, se bo moralo« društvo preseliti drugam. Težko bo dobiti primerne prostore. Ali bosta brez strehe tudi naša glasbena založba in «Zbori»? Glasbeno društvo «Ljubljana» se je moralo izseliti iz Ljudskega doma, ker so poslopje adaptirala za Akademski kolegij. Za silo ima pevske vaje v Unionu. Pevsko društvo «Slavec» v Ljubljani je utrpelo v prav kratkem času dve težki izgubi. Smrt je posegla v njegove vrste in jim iztrgala dva pevca, druga basista, ki sta z največjo vnemo, zanimajnem in pridnostjo sodelovala v zboru. 3. maja 1.1. se je na kolesu smrtnonevarno ponesrečil brat Tone Lik oz ar in je težkim posledicam podlegel v ljub- ljanski bolnici. 27. julija 1.1. pa je umrl br. Tone Božja. «Slavec» je oba svoja delavna člana spremil na zadnji poti z društveno zastavo, petjem in poslovilnimi govori ob odprtem grobu. Ohranimo zvestim pevskim tovarišem blag spomin! V Ljubljani so ustanovili «Prosvetno društvo Tabor», ki si je osnovalo tudi svoj zbor. Vodi ga učitelj in skladatelj Fr. V e n t u r i n i. Zbor pripravlja sainuostojen koncert za konec novieimbra v Unionu, na katerem bo izvajal poleg drugih točk tudi p. H. Sattnerjevo «O nevihti» s spremlje-vanjem «Sloge». Lepa pevska slavnost se je vršila v avgustu v Litiji ob priliki slavja tamošn jega pevskega društva «Lip e». Na večer pred slavjem sta društveni zbor in domača godba priredila baklado in podoknico kumici zastave, soprogi skladatelja Jereba; drugi dan dopoldne je bila maša, pri popoldanskih vlakih pa sprejemanje gostov. Pri popoldanskem koncertu so korporativno sodelovali: mladinski zbor «1 r b o v 1 j e - V o d e», zbori «Zvon» iz Trbovelj, «Loški glas» iz Lok pri Zagorju, «Zvon» iz Šmiartna pri Litiji, oktet «Ljubljanskega Zvona, «Cankar» in «Slavec» iz Ljubljane ter «Lip a». Vsi so lepo in ambiciozno nastopali; najbolj pa je ugajalo petje trboveljskega mladinskega zbora. Velik natpredek je pokazala po članstvu številčno o jačena «Lipa» s svojim pevovod jo, učiteljem P e r -to t oni, znatno boljši je bil «Slavec», ki se mu je poznalo, da je dobil v K. P e r k u dobrega in smotrnega pevovodjo. Zgodovino «Lipe» je v slavnostnem govoru temeljito očrtal bivši njen predsednik nadzornik Bezeljak, v imenu Hubadove župe JPS je društvu čestital pevovodja Z. Prelo-v e c, od JPS odlikovani člani «Lipe» pa so prejeli častne diplome. Pri posrečeni pevski slavnosti, kakršnih bi si želeli tekom prihodnjega poletja še več, so bila po deputacijah zastopana še tale pevska društva: UJU, «Moste», «Zora» (Ježica); «Sloga» pa je poslala brzojavne čestitke. Na koncertu so žela vsa društva za svoje petje živahno pohvalo poslušalcev; največjih aplavzov in ovacij pa je bil deležen zaslužni dolgoletni pevovodja «Lipe» in skladatelj Peter Jereb. Zgodovinski pevski večer v Kočevju. V počastitev spomina in dela skladateljieiv Jurija F 1 a j š m a n a, Miroslava Vilharja, Davorina Jenka in dir. Gustava I p a v c a je priredilo glasbeno društvo v Kočevju v dvorani hotela «Trst» pevski večer, na katerem je društveni moški zbor pod vodstvom svojega pevovodje učitelja Mirka T r o s t a prednašal dvanajst pesini omenjenih skladateljev. Za uvod je član zbora čital po Trostu sestavljeno izčrpno predavan je o njihovem delu in pomenu za našo glasbo. Nato je moški zbor (16 pevcev) najprej zapeli Flajšmanovi skoro ponaro-deli «Triglav» in «Pod oknom» ter M. Vilharjevi «Po jezeru» iri «Mlatiči». Na petju se je takoj opazilo, da je zbor na novo sestavljen, dobro zaseden in dobro naštudiran. Živahne «Mlatiče» je moral na ogromen aplavz poslušalcev ponoviti. Po odmoru je bilo na sporedu pet Dr. Jenkovih skladb, in sicer: «Lipa», «Tiha luna», «Što čutiš, Srbine tužni», «Strunam» in «Molitev», naposled še dve dr. Gustav Ipavčevi «Oblaček» in «Slovenec sem». Torej same znane in ponaro-dele pesmi iz prvih početkov naše glasbe, ki so Slovencem budile narodno zavest in so še danes ukoreninjene v srcu naroda kot svetel spomin upanja v lepšo bodočnost iz takratnih časov suženjstva pod Avstrijo. Tudi drugi del spo-redla je zbor absolviral pazljivo. Stare melodije so v poslušalcih vzbudile prijetno razpoloženje. Nekatere harmonične neskladnosti bo pevovodja z vztrajnim šolanjem v bodoče prav lahko odpravil, ker vladata v zboru sloga in veselje do petja. Posebej je treba poudariti dejstva da sodeluje v zboru precej akademikov, kar je hvale vredno; ti so tudi drugi dan peli pri slovanski maši v kočevski cerkvi. Zbor Glasbenega društva je ob spremijevan ju V. K u n t a r e (na novih izvrstnih orglah) zapel mogočno D. Jenkovo «Molitev». — Edina temna stran prireditve je bil njen slab obisk in prav po zaslugi je na koncertu navzoči skladatelj in pevovodja Hubadove župe JPS, Z. P r e 1 o v e c, ki je zastopal organizacijo in prinesel zboru njene pozdrave ter pozdrave pevskega očeta Mateja H u b a d a, poudaril, da pičli poset koncerta, ki je pevovodjo in pevce stal mnogo truda, ne dela časti kočevskim Slovencem. Naj bi resno stremljenje, trud i 11 idealizem domačega zbora vsaj nagradili s svojo navzočnostjo. Pevcev naj pa ta brezbrižnost in malodušnost someščanov ne oplaši. Vztrajajo naj pridno in naj priredijo čimprej tako lep koncert, kakor je bil zadnji. Monstre-koncert Pevske zveze o priliki slavnosti v kraljevem tednu je bil krasna pevska manifestacija, s katero so pevski zbori iz vse Slovenije pokazali, s kakšno ljubeznijo in vnemo posvečajo svoj prosti čas naši pesmi in pevski umetnosti, pa tudi nenavadno velik napredek zmožnosti vseli pevovodij, ki se doma skladbe lepo in tehtno naštudirali, da sta lahko na dan koncerta oba pevoivodji, prof. Marko Bajuk in Jan. Ev. Gašparič, v razmeroma kratki vaji izravnala vse neuglajenostl in da je zbor zvenel mogočno, enotno. Spored koncerta ni obsegal le lahkih in narodnih pesmi, marveč nekatere še oetlo precej težke («Ponte dei sospiri», «Jutro»), Pa je šlo vse dokaj gladko, z malimi izjemami kolisanja v tempu, kar pa pri tako velikem zboru ni prav nič čudnega. Impozanten pevski nastop (2400 pevk in pevcev), h kateremu Pevski zvezi in dirigentoma iz srca čestitamo, je poslušala mnogo tisočglava množica ter je nagradila vrle pevce in pevke z navdušenim priznanjem. Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» je koncer-tiralo v Mariboru s Handlovim oratorijem «Samsonom», v katerem so peli solistovske partije Lovšetova, Škerlj-Medvedova, Gostič in Rus. Vsi solisti, zbor in orkester so se pod taktirko H. Sveti a izborno izkazali. Uspeh koncerta je bil velik. Neumorno delo H. Svetla zasluži važen poudarek. «Sloga» je na njegovo inicijativo začela prirejati tudi komorne večere. Letos je na splošno zadovoljstvo priredila komorni večer klavirskega tria dne 5. oktobra t. I. v koncertni dvorani v Ljubljanskem dvoru. Na sporedu sta bila Čajkovskega trio v a-molu in Beethovnov klavirski trio v es-duru, ki so jili izvrstno prednašali Karel J e r a j (gosli), Gustav M iil le r (čelo) in Heri Svetel (klavir). Plemenitim prizadevanjem «Sloge» naše odkrito priznanje! Koncerti Tekoča koncertna sezona se prav za prav začenja z dvema koncertoma v okviru sveča,nosti kraljevega tedna. 7. septembra 1.1. dopoldne se je vršil cerkveni koncert v stolni cerkvi. Ravnatelj stolnega kora, msgr. Stanko Prem r 1, je izvajal na orglah šest točk, pri dveh je pa spremljal goslača Mirka R u p 1 j a. Spored koncerta je bil zelo zanimiv, oba mojstra sta ga absolvirala virtuozno. Obisk zadovoljiv. Karel R u p e 1 j, odličen gojenec šole prof. Jana Slajša, ki se je v igri na gosli izpopolnjeval na Češkem in Francoskem, je priredil dne 5. oktobra t. 1. samostojen koncert v veliki Unionski dvorani. Za spored si je izbral dela Bacha, Tartinija, Dalcrozzejat Ravela, Debussyja, Krej-slerja, Wieniavskega ter Osteica. Karel Rupel j je z izbiro sporeda pokazal velik umetniški okus, izredno tehniko in fineso pred na Sanja. Podajal je razne skladbe v njim ustreza-jočem smislu. Virtuozovo tehnično znanje je frapantno, poglobitev v vsebino skladb velika, in ne dvomimo, da smo v Ruplju dobili slovenskega vijolinskega virtuoza, katerega umetnost' bo dobila ugodno ocenitev tudi izven meja naše domovine. Ruplja je spremljal na klavirju Marijan Lipov-š e k, eden naših najodličnejših mlajših pianistov. Obisk koncerta srednji. Prvi sinfonični koncert v sezoni je priredila uprava Narodnega gledališča pod dirigentom L. M. Škerjancem. Orkester je bil sestavljen iz članov opernega orkestra, Orkestralnega društva, Glasbene Matice in orkestra državnega konservatorija. Spored je obsegal Brahinsovo 11. sinfonijo v a-dhiru, Lajovčev Capriccio, Škerjančevo «Lirično uverturo» in na koncu Čajkovskega koncert op. 23 za klavir in orkester, pri katerem je kot solist nastopil prof. Ivan Noč. Orkester je bil dobro zaseden in je ves spored prcdnašal popolnoma v umevanju intencij svojega dirigenta, ki je vse skladbe dirigiral brez partitur na pamet. Ni malenkost, obvladati instrumentalne potankosti, arhitekturo del, njih te-matično in dinamično izdelavo, zato smo se dirigentu upravičeno čudili. Bruhni s je — razen tretjega stavka — vplival na nas nekam hladno. Lajovčeva skladba je po svojem pet-delnem ritmu, zaokroženi formi, izvrstni tematiki in barviti orkestraci ji vseskozi ugajala. Škerjančeva lirična uvertura zanima po izredni formi in širokih kantilenah. Lajovic in škerjanc sta obogatila našo skromno sinfonično literaturo z dvema reprezentativnima umetninama. Prof. Noč je igraje obvladal vse tehnične težkoče Čajkovskega klavirskega koncerta, briljiral je s svojo tehniko ter se ponovno uveljavil kot mojster pianist. Zelo uspeli koncert bi bil zaslužil večji obisk kakor ga je doživel. Dne 16. oktobra je koncertiral pri nas orkester kraljeve garde pod vodstvom svojega dirigenta, polkovnika P o k o r n y j a. Prednašal je predigro k Wagnerjevi operi «Mojstri pevci norimberški», Svendsenovo d-dur sinfonijo, nato najzanimivejši del sporeda, J. Gotovčevo snito «Du-bravko», Saint-Saënsa «Danse macabre», snito Čajkovskega «Casse Noisette» in končno Biničkega predigro k «Ekvinok-ciju». Orkester kraljeve garde šteje okoli 80 mož, dobrih glasbenikov, menda nabranih iz vseh vojaških godb Jugoslavije. izvajanje vseh podanih del je bilo eksaktno, morda le malo preveč vojaško-strumno. Največ aplavza je doživela Gotovčeva «Dubravka». Še dosti številni poslušalci so nagradili orkester kraljeve garde in njegovega dirigenta z zasluženim priznanjem. Opera Začetek letošnje sezone se je zaradi popravil opernega gledališča in preureditve notranjih prostorov precej zakes-nil. Ves naš Talijin hram so znotraj okusno poslikali, odstranili so balkonske lože in jih nadomestili s sedeži. Žal, se iz tretje vrste sedežev prav malo vidi na oder in bi to vrsto menda lahko porabili za sto jišče po nizki ceni. — Naše gledališče je že lani ob šestdesetletnici slavnega češkega skladatelja mojstra dr. Vitezslava Novaka hotela proslaviti njegov jubilej v vprizoritvijo enega njegovih dramatskih del. Kapelnik Niko Štritof se je bil odločil za «Laterno». Zaradi raznih zaprek se mu jo je posrečilo spraviti na oder šele letos. Naštudiral jo je z veliko ljubeznijo, interpretiral partituro vzorno. Ves ansambl je sodeloval z vnemo, bil je vestno pripravljen. Najlepša kreacija v pevskem in igralskem oziru je bil mlinar Janka, odlična Zlate G j u n -gjenac - Ga vel love Hanica, izvrstna Thierry -Kavčnikove knežna, posrečena Gostičev učitelj in Z u p a n o v glavar, P u g 1 j e v grof, povodna moža Kova č in II um pel j, dobri figuri Peče k in Povhe. Orkester je bohotno Novakovo muziko pod Štritofovo taktirko prednašal z zanosom, da jo je bilo veselje pslušati. Na Češkem je «Laterna» zelo popularna in priljubljena opera zaradi svoje snovi, ki obdeluje boj in zmago tlačana nad graščinsko gospodo, v prenešenem pomenu osvoboditev češkega naroda izpodl tujega jarma. Naši operi smo hvaltežni, da nas je seznanila s pomembnim opernim delom bratskega češkoslovaškega naroda. — Obisk premijere je bil sramotno pičel. Novosti Fran Lhotka: «Dirigiranje.» Založila knjigarna Kugli, Zagreb, Ilica 30. Cena 44 Din. Rektor zagrebške Muzičke akademije je svoje bogate dirigentske skušnje pokazal v obliki, ki bo po pedagoški in praktični strani dosegla svoj namen. Delo bi moralo zanimati vsakega dirigenta kot važna in priročna knjiga. Toplo priporočamo. Mladini ob stoletnici rojstva Frana Levstika. V založbi Učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani je pravkar izšla zbirka novih kompozicij na besedilo Fr. Levstika. Knjižica nosi naslov: «Mladini ob stoletnici rojstva Fr. Levstika.» Prof. Adamič je uglasbil osem najbolj značilnih Levstikovih pesmi in jim je podpisal tudi klavirsko spremljavo. Naša mladina, zlasti vse šole so dobile sveže gradivo za svoj pevski pouk. Note je krasno spisal skladatelj Ferdo Juvdnec, ki piše tudi «Zbore». Izdajo krasi več lepih slik, uvodne besede o Levstiku pa je napisal učitelj Jože Zupančič. Tzredno nizka cena — posamezni izvod stane le 10 Din — bo omogočila, da si nabavi pesmaričico vsak šolski zbor. Skladatelju Adamiču se je posrečilo, da je dal Levstikovim otroškim pesmim adekvaten glasbeni izraz. Izdaja UPZ pomeni obogatitev naše mladinsko-glasbene literature. Skladatelj Stanko Premrl je o teh pesmih napisal v «Cerkvenem glasbeniku»: «Napevi so lepi, izklesani in primerni za mladinsko petje. Spremljanje — dasi preprosto, pa vseskozi izborilo, svojevrstno in vsebinsko kar najbolje pogodeno. V podrobne lepote posameznih pesmi se ne morem spuščati. Rečem le: Vse te pesmi so prave mojstrovine. Zato svetujem vsakomur, ki se zanima za našo glasbo: Nabavi si te skladbe! Ne bo ti žal.» Premrlovemu mnenju se pridružujemo in zbirko priporočamo v nakup in izvajanje. Moškim zborom, ki ne zmorejo težkih skladb, priporočamo Z. Prelovčev moški zbor «Le enkrat še», ki je izšel v založbi pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnjim izvodom (za ves zbor) pa po i Din 50 p. Vasilij Mirk: «Deset povesti za našo mladino.» Zbirka lahkih rondojev na podlagi narodnih pesmi. Vsebina: O čuku in sovi, O črnem kosu, O samotnem potniku, O barčici na morju, O rožmarinu, O rožicah na polju, O veselem pastirčku, O škrjančku, O meglici nad jezerom, O vojaškem bobnu. Tzdalo in založilo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Izdaja se naroča na naslov založnika, naprodaj je pa tudi v vseh večjih knjigarnah. Primerno darilo za Miklavža in Božič klavirski mladini. Vasilij Mirk: «Deset pesmi za glas s klavirjem.» Založila «Glasbena Matica» v Mariboru. Cena 40 Din. Po melodični in harmonični plati so ti samospevi vseskozi zanimivi. Odlikuje jih izrazita, melodika in pestra harmonika. Podpisano imajo slovensko in hrvatsko besedilo. Našim solistinjam in solistom ne moremo teh pesmi dovolj priporočati v izvajanje. Moški zbori, ki imajo dobrega baritonista, naj se lotijo Z. Prelovčeve nove pesmi «O, da je roža moje srce», ki je izšla v založbi pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnjim (za zbor) po i Din 50 p, v knjigarnah je cena vsakemu izvodu 5 Din. Listi V zameno za «Zbore» prejemamo naslednje liste, ki jih svojim naročnikom priporočamo v naročbo: «Cerkveni glasbenik.» Urednik in upravnik Stanko Premrl v Ljubljani, Pred škofijo št. 12. «Pevec.» Glasilo Pevske zveze. Urednik prof. Marko Bajuk. «Muzičar.» Glasilo Saveza muzičara u kraljevini Jugoslaviji. Redakcija in uprava: Zagreb, Vukotinoviceva 7. «Sveta Cecilija.» Glasilo Cecilijinega društva. Urednik kanonik Janko Barle, Zagreb, Kaptol 31. «Hudebni Vychova.» Redaktor Antonin Herman, Praha 11, Ječna ulice, čislo 10. «Gledališki list.» Izdaja uprava kr. narodnega gledališča v Ljubljani. Glasnik muzičkog društva «Stankovic». Oficijelno glasilo JPS. Urednik Milan P. Bogdanovič, Beograd, Miloša Velikog 1. «Przegl?d Muzyczny.» Organ Udruženja poljskih pevskih zborov. Urednik Stanislav Wiechowiec, Poznan, ulica Pol-wiejska 33/11. «Tempo.» Listi Hudebni Matice. Urednika: Stanislav TTanuš in Boleslav Vomačka. Uredništvo: Praha TT. Slezka 99; uprava: Praha III, Besedni 3. «Vestnik Pevecky a Hudebny.» Glasilo P. O. Č. Urednik dir. Jaromir Fiala, Praha II, Hopfenštokova 15, I. «Radio vestnik.» Glasilo Radia Ljubljana. Urednik Niko Kuret, Ljubljana, Mahničeva 12. «Domači prijatelj.» Ilustrirana družinska revijal. Urednik Emil Podkrajšek, Ljubljana, Na Prulah. «Jugoslavenski autor.» Glasilo Autor-centrale, Zagreb. Urednik V. G. Vukovič. Razno MARIBORSKO SEZONSKO POROČILO 1930/31. I. Orkestralni koncerti. Lani smo v tej kategoriji koncertov zabeležili nastope vsaj zunanjih orkestrov; letos teh ni bilo. Tako slabih orkestralnih razmer ne pomnimo. V predvojni dobi je filharmonično društvo prirejalo vsako leto en orkestralni, en vokalno-instrumentalni in en komorni koncert. Tudi slovenski glasbeni živelj je že bil tako močan, da so se prirejali samostojni sinfonični koncerti zastran Slovenskega glasbenega društva v Narodnem domu. V prvi povojni dobi pa se je zamudila ugodna prilika, ko bi se bil lahko po odslovitvi nemških uradnikov in liamešaetncev na magistratu ustvaril kader stalnih instrumentalistov. Tisti, ki so vodili muzikalno politiko, so pač mislili na pevce, ne pa tudi na godbenike. Vakantne vojaške godbenike, predvsem Čehe, je sicer sprejel general Maister v svojo vojaško godbo, ki je bila v tej dobi važen koncertni faktor. Sčasoma se je pa vojaška godba reorganizirala in obenem reducirala. Pokazala sie je potreba novega, samostojnega orkestra. Pod okriljem «Matice» se je z velikim trudom sestavil tak orkester, ki je bil tudi življenja zmožen, osobito kot orkester na lok. Danes hočejo stvar spraviti spet v tir; stališče pa je težavnejše, ker se je nekaj let sem prekinilo z delovanjem na tem tako važnem muzikalnem, polju. II. Komorni koncerti. Teh je bilo 6 (za 3 manj kot lani). Slišali smo spet našega violinista Ruplja (22. septembra), ki si je v Mariboru že pridobil svojo publiko, španskega violinista Manena (15. decembra), Brandl-trio (18. aprila), godalni kvartet in klavirski trio ljubljanskih konservatoristov (18. maja) ter baritonista Pugl j a (7. novembra) in koncertno pevko Lovšetovo (10. maja). Posebno veseli smo bili prvega tukajšnjega nastopa ljubljanskih konservatoristov, ki so nas s svojim solidnim znanjem uverili, da pričakujemo lahko uspešen razvoj naše instrumentalne kulture, ki še pri nas tako močno zaostaja za pevsko. III. Vokalno-instrumentalni koncerti. Slovensko pevsko društvo, «Maribor» je pod taktirko stolnega kapelnika Gašpariča proizvajalo Sattnerjevo «Assump-tio» (11. marca) v proslavo skladateljeve osemdesetletnice. To je bil edini koncert te vrste. IV. Vokalni koncerti. Glasbena Matica je ponovila svoj lanski koncert v stolnici ter nudila priliko, še enkrat slišati znamenito Grečaninovo Demestvena jo liturgijo (3. oktobra). Njen drugi vokalni koncert je obsegal točki, ki sta se proizvajali ob priliki koncertne turneje pa Srbiji (2. maja). Dirigent prof. Mirk. Pevsko in glasbeno društvo «Drava» je nastopilo dvakrat (8. novembra in 3. junija). Sodelovala je kot solistinja koncertna pevka Skvarčeva, dirigent Horvat. Od zunanjih zborov sta se oglasili dve skupini donskih kozakov; prva pod direkcijo J a rov a (7. januarja), druga pa pod direkcijo Platova (23. maja) ter poljski zbor «Echo» iz Krakova (23. junija), dirigent W a 11 e k. V. Akademije. Skoraj vsak srednješolski zavod je priredil v minuli sezoni svojo akademijo, nekateri celo po večkrat. Kvalitativno so bili na različni stopnji. Obi^k koncertov pušča marsikatero željo odprto. Rekordno število posetnikov je izkazoval prvi nastop donskih kozakov. Pridružujem se mnenju tistih, ki žele, da se taki zborovski akrobati in tvorci akustičnih efektov sploh več ne pripuste na naše koncertne odre. Njih vzgojni pomen za naše občinstvo je jako problematičen. VI. Šolske prireditve na koncu šolskega leta izkazuje šola Glasbene Matice (ravnatelj Hladek) ter šola pianista F r i s c h a. Glasba v gledališču. Močan razmah je pokazalo v tem oziru naše gledališče, kajti število glasbenih del je naraslo na 89 (proti 62 lani) ter so glasbene predstave tudi nadkrilje-vale dramske (katerih je bilo 85). Izvajali sta se dve operi, in sicer: Smetana : «Prodana nevesta» (11 krat) ter Kienzl : «Evangeljnik» (5). Operete so prišle na oder sledeče: Szimai: «Aleksandra» (12krat) ter «Kavalir Miško» (6); Lehar: «Škrjančkov gaj» (8), «Grof Luksemburški» (9) in «Ciganska ljubezen» (8); A u d ran: «Lutka» (11); Kalman: «Čardaška kneginja» (9) in «Cirkuška princezinja» (10). Gostovali so: Knittl, Žaludova, Šimenc, Lubejeva; stalna gosta sta Neralič in Zamejčeva. Z angažmanom Trbuhoviča je dobilo gledališče prvovrstnega režiserja za opereto in opero. Opereta omogočuje, da se goji tudi še opera. Gledališki pevski zbor šteje 6 moških in 8 ženskih glasov, ki se v operi ojači. Zaposlena je vojaška godba. Gledališčni kapelnik je Lojze H e r z o g. Pod smotrienim vodstvom intendanta dr. B r e n č i č a izkazuje ta zavod navzlic težkim časom prav zadovoljivo bilancoi O tem priča poset. Proti lanskemu letu je kon-statirati le neznatno nazadovanje v povprečnem obisku po-edinih glasbenih predstav, kar pa gre na račun večjega števila predstav. Povprečno je obiskalo glasbene predstave 327 oseb (lani 344), dramske pa 274 (lani 295). Absolutno se je dvignil obisk glasbenih predstav od lanskih 21.672 oseb na 29.115, kar je gotovo razveseljivo znamenje. H. D. Odkritje spomenika pesniku in skladatelju Miroslavu Vil-harju v Planini. Pred 25 leti so bili postavili temu narodnemu buditelju spomenik v Postojni, ki se je moral leta 1927. umakniti iz svojega mesta nasilju tujerodcev. Planinci so pa lansko leto pogumno začeli nabirati denar zal postavitev A ilharjevega spomenika pred hišo, v kateri se je rodil dne 7. septembra 1818. Slavnost odkritja se je vršila dne 9. avgusta 1.1. v navzočnosti zastopnikov oblasti, kulturnih društev in številnega občinstva. V slavnostnem govoru je profesor Josip P u n t a r razložil pomen Vilharjevega dela, pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane je pa zapel D. Jenkovo «Molitev», F. S. Vilharjevo (sina Miroslava Vil-harja) «Iz bratskog zagrljaja», Hajdrihovo «Morje adrijan-sko» in Vilharjevo «Po jezeru». Uspešno je sodeloval pri slavnosti tudi zbor iz Logatca. Tako se je narod hvaležno oddolžil letos spominu Jurija Flajšinana, Davorina Jenka in Miroslava Vilharja. Večer pesmi v Tržiču. «Večer pesmi», ki ga je priredilo Sokolsko društvo v Tržiču, je privabil v meščansko šolo toliko občinstva, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Spored bogat in pester. Solistka Pretnarjeva je zapela s svojim mehkim, ljubkim sopranom šest pesmi, izmed katerih je najbolj ugajala Prelovčeva «Dekliška pesem». Zaostajale seveda niso narodne, pri katerih je prišla osobito vokalizacija do veljave. Toplo podajanje nam dokazuje, da ima pevka material, ki bo ob vztrajnosti in pravilnem, šolanju kaj kmalu na višini. Schieckova, soproga tukajšnjega tovarnarja, je imela repertoar Brahmsa in Wolfa. Njen obsežen glas in rutina sta nam takoj razodela, da stoji pred nami pevka visoke šole in ji najtežje pasaže ne delajo preglavic. Osobito smo bili prijetno iznenadeni, da je bila izgovarjava slovenskega teksta nepričakovano brezhibna, za kar jo je občinstvo še posebej nagradilo s takim odobravanjem, da je morala dodati še «Potrkan ples». Obe solistki sta prejeli lepe šopkei Paternost je med drugimi odpel tudi dve rumunski pesmi. Pozna se mu, da se je z vso vnemo lotil solo-petja in se odlikuje osobito s čistimi končnicami. Obseg njegovega sonornega baritona od nižine do višine je presenetljiv. Prav tako L a j o v i c s svojim prijetnim tenorjem. Odveč bi bilo posebej omenjati njegovo obvladanje petja, ki je priznano že desetletje kot duša zbora, kateremu načeluje baš toliko časa. Krona večera sta bili «Ave Maria» in «Na goro», odpeti v duetu po Lajovicu in Paternost u. Prva je občinstvo zavedla v pobožno molitev, medtem ko je druga v svoji melodiozni živahnosti tako ugajala, da so običajno ne baš temperamentni poslušalci energično zahtevali ponovitev. Tmel sem občutek, da ponovitve «Ave Maria» niso zahtevali ravno zaradi preglobokega, svetega občutka. Srečno je bil izbran kot zaključek A. Darhomyz-skega trio «Nočevala zlata je meglica», ki so ga odpeli Schieckova, Paternost in Lajovic in je bil za razvajene Ti ■žičane novost. Spremljal je večino pevskih točk profesor Ravnik, ki je bil s svojo rutino solistom mogočna opora. J. K. Konkurz Jugoslovenske pevske zveze. Jugoslovenska pevska zveza razpisuje v zvezi s proslavo svoje desetletnice in z vseslovanskim pevskimi izletom, ki se bo vršil na Vidov dan 28. junija 1934. v Beogradu, konkurz: 1. za kantato, komponirano za mešani zbor in orkester, 2. za zborovske skladbe: tri moške, tri ženske in tri mešane zbore. Besedila vseh skladb si izberejo lahko skladatelji sami, razen za kantato; vsebina te naj izraža vodilno idejo jugoslovenskega naroda. Oblika kantate je svobodna. Skladatelji se opozarjajo, da bodo kantato izvajali zbori vseh v zvezi včlanjenih društev in naj zaradi tega upoštevajo možnost reproduci- i-anja teh zborov. Trajanje kantate naj bo 15 do 20 minut. Vsaka vrsta zbora (moškir ženski, mešani) ima tri kategorije. Zbori se kvalificirajo po kategorijah po težkoči skladbe same: v prvo kategorijo pride najtežja, v tretjo najlažja skladba. Skladbe tretje kategorije so v prvi vrsti namenjene podeželskim zborom. Zaradi tega naj skladatelji označijo, za katero kategorijo je skladba zložena, vendar si ocenjevalni odbor Jugoslovenske pevske zveze pridrži pravico eventualne spremembe po skladatelju določene kategorije zbora. Konkurza se smejo udeležiti vsi jugoslovenski skladatelji. Zadnji rok za predložitev skladb je 30. septembra 1932. Od odbora izbrane skladbe se bodo honorirale: 5000 Din za kantato, skladbe prve kategorije po 1200 Din, druge po 1000 Din, tretje po 800 Din. Nagrajene skladbe ostanejo last Jugoslovenske pevske zveze. Skladbe morajo biti napisane razločno, s tujo roko in pod šifro. Na priloženi zapečateni kuverti naj napiše skladatelj svojo na partituri označeno šifro, a v kuverti svoje ime in naslov. Skladbe je poslati na naslov: Južnoslovenskom pevačkom savezu u Beogradu, Kralja Ferdinanda br. 1 (Dom «Stankovič). Razpis nagrade za himno «Jadranske straže». Odbor J. S. v Splitu je razpisal nagrado v znesku 3000 Din za najboljšo uglasbitev himne «Jadranske straže» na besedilo Rikarda Kateliniča-Jeretova. Himna mora imeti obliko koračnice kot kompozicija za glas in klavir. Razpisa se morejo udeležiti vsi jugoslovenski skladatelji. Skladbe naj se pošljejo do 1. decembra 1.1. izvršilnemu odboru J. S. v Splitu v zavoju s šifro, v posebni kuverti pa ime in naslov skladatelja. Jury strokovnjakov bo skladbe ocenila in najboljši priznala razpisano nagrado. Besedilo naj skladatelji zahtevajo, od izvršilnega odbora «Jadranske straže» v Splitu. V Kamniku so ustanovili novo pevsko' društvo «Gorjanci», ki ga vodi pevovod ja G. C e r a r. Priredilo je koncert s sodelovanjem operne pevke g. Ivanke Ribičeve in pianistko Novakove. Po poročilih v lisflh, niso bile vse zborovske točke, glede na kratek čas študija, dobro zapete. «Gorjanci» so tudi že debutirali v Radiu, pa ne posebno srečno. Ali je potreba Kamniku kar štirih zborov? Zakaj se cepi delo? Godba Dravske divizijske oblasti je pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Č e r i n a priredila dne 17. avgusta 1.1. sinfonični koncert v Rogaški Slatini, kjer je pohvalno igrala skozi vso sezono po tri promenadne koncerte na dan. Naša odlična operna pevka Zlata Gjungjenac-Gavellova je z velikim uspehom gostovala na brnski operi v «Faustu» in «Madame Butterfly», baritonist Nikola C v e j i č pa z istotako lepim uspehom na državni operi na Dunaju. Mons. dr. Alojz Kolisek, profesor na univerzi Komenskega v Bratislavi, je dne 25. avgusta t. 1. umrl. Bil je izvrsten poznavalec moravskih in slovaških narodnih pesmi, propagator slovaške glasbe in skladatelja L. Belle. Blag mu spomin! Tridesetletnico kot vojaški kapelnik je nedavno praznoval Ivan M u h v i č, vrli in neumorni delavec pri zgradbi naše glasbene kulture. Bil je svoj čas pevovod ja «Jadranske vile» na Sušaku, «Petra Svačiča» v Dragi in «Zrinjskega» na Reki ter «Kola» v Zagrebu. Od prvega oktobra, 1901. je vojaški kapelnik v Zagrebu. Komponiral je mnogo za svojo godbo: opere, operete, glasbene in sinfonične slike, pesmi za glas in klavir. V zadnjem času je napisal novo opero iz narodnega življenja in jo je izročil upravi zagrebške opere v vprizo-ritev. Muhvič je delavni podpredsednik Udiruženja južno-slovenskih muzičkih autora. Zaslužnemu kapelniku in skladatelju tudi «Zbori» k jubileju njegovega tridesetletnega umetniškega udejstvovanja iskreno čestitajo! Rudolf Stanek, član odbora P. O. Č. v Pragi, je pred kratkim praznoval 70letnico rojstva. Dolgo dobo let se je z izredno vztrajnostjo posvečal organizatornemu pevskemu delu, zlasti napredku Društva za postavitev Smetanovega doma P. O. Č. Vzornemu pevskemu veteranu želijo tudi «Zbori» še mnogo zdravih let! Uspehi jugoslovenskih skladateljev v inozemstvu. V mo-nakovskem radiu se je nedavno vršil jugoslovenski sinfonični koncert pod vodstvom dirigenta Maksa Reiterja. Izvajali so Hrističevo «Sinfonično predigro», Lhotke «Jugoslovenski capriccio», Šafraneka-Kaviča «Guslarja» in Štol- cerja-Slavenskega «Balkanofonijo». O prireditvi so monakov-ski listi poročali simpatično in so kot skupno značilnost jugo-slovenskih skladateljev podčrtali tesno vez z ljudsko glasbeno zakladnico južnih pokrajin, obenem pa so poudarili, da vsi skladatelji poznajo skrivnosti sodobne orkestralne tehnike. Slovenska glasba v Brnu. Tam skrbi za kulturno zbližanje Čehoslovakov in Jugoslovanov naš dobri prijatelj in večletni kapelnik ljubijanske opere Anton B a 1 a t k a. Lani je v tamošnji operi krstil J. Gotovčevo «Morano», izvedel K. Ba-ranovičev balet «Licitarsko srce», letos je pa na prvem sinfoničnemi koncertu dirigiral Slavka Osterca «Suito», L. M. Škerjanca «Preludij, arijo in finale». Brnska publika je po poročilih časopisja sprejela obe deli slovenskih skladateljev z oduševljenjem. Iskrena hvala B a 1 a t k i za njegovo delo! Hrvatski skladatelj Žiga Hirschler pripravlja za zagrebške liste temeljit referat o slovenski mladinski klavirski glasbeni literaturi. Prosi, naj mu naši skladatelji, oziroma založništva, pošljejo zadevne publikacije. Njegov naslorv je: Zagreb, Mrazovičeva 3. Pevski festival češkoslovaških zborov (P. O. Č.) se bo vršil leta 1934. Vse pevstvo se že sedaj nanj pripravlja z veliko vnemo. Letos je poteklo 130 let, odkar se je rodil Fr. Škroup, skladatelj češke narodne himne «Kje dom je moj». Nova jugoslovenska opera «Dorica pleše». Novi časopis «15 dana» poroča, da Krsta Odavič komponira opero «Dorica pleše» po libretu znanega pisatelja Gjure Vilovica. Libretist in skladatelj sta zajela vso izvirnost medjimur-skega ljudskega življenja in narodne glasbe, ki je v Medji-murju povsem svojevrstna, o čemer pričajo sloveče harmo^ nizacije dr. Vinka Žganca. Dr. Žganec je doslej dovršeno gradivo nove opere pregledal in ga sprejel z velikim navdušenjem. «15 dana» dostavljajo: «Opera .Dorica pleše' naj bi bila po svoji organizaciji in po osnovni konceptivni misli muzikalna novost, kakršne glasbena književnost sploh še ne pozna. Po obliki bo popolna opera, vendar v nji skladatelj ne bo dal bistveno nič novega, marveč bosta on in libretist pritajila svoji osebnosti in ju potopila v veličastni stvarjalni osebnosti ljudstva ... To naj bi bilo glasbeno-gledališko delo, ki ga sub specie alterni ustvarja ljudstvo samemu sebi. Odaik in Vilovič dajeta zgolj formo, substanco pa daje ljudstvo ...» Obisk češkoslovaške «Filharmonije». Orkestralno udru-ženje «Slovaška Filharmonija» iz Bratislave, ki je pripravljala že letošnjo pomlad koncertno turnejo po Jugoslaviji, bo priredila svoj veliki koncert, po povratku s turneje po vsej državi, v Mariboru 6. novembra t. 1. «Filharmonija» šteje 70 članov, samih višjih čeških in slovaških državnih in zasebnih uradnikov in bo torej tudi iz tega vidika koncert velike važnosti za obmejni Maribor. «Filharmonija» sama pa uživa izredno velik umetniški ugled. «Prodana nevesta» v Londonu. Opera Covent Garden v Londonu je otvorila svojo sezono z že povsod popularno Smetanovo opero «Prodana nevesta», ki je dosegla triumfalen uspeh. Beogradska opera pripravlja za tekočo sezono naslednja dela: Massenetovo «Pais», Straussovo «Salomo», Gotovčevo «Morano», Wagnerjevo «Tannhauser», «Cassanovo» Ružič-kega, Puccinijevo «Dekle iz zapada» in po eno delo Čajkov-skega ter Rimskv-Korsakova. Franc Schalk, slavni dirigent, bivši kapelnik nemškega gledališča v Pragi in nekdanji ravnatelj dunajske državne opere, je umrl v Erlachu (Avstrija). Alojzij Haba, znani propagator četrttonske glasbe in češki skladatelj, je komponiral novo četrttonsko opero z naslovom «Nezaposlenost». Rus Nec-hlidov, ki živi v Parizu, je zložil novo opero na besedilo «Smrti majke Jugovičev». Pavel Šivic pri Suku. V mojstrsko kompozitorsko šolo profesorja Josefa Suka na praškem konservatoriju je bil sprejet mladi komponist Pavel Šivic, absolvent ljubljanskega kon-servatorija in prvi absolvent kompozitorske šole prof. Slavka Osterca. Na podlagi predloženih del je prof. Suk šivica prav ljubeznivo sprejel in se o njegovih kompozicijah pohvalno izrazil. Pavel Šivic je pri nas znan kot izvrsten pianist in po svojih manjših kompozicijah, ki so se večinoma izvajale na prireditvah kluba konservatoristov. širšemu občinstvu pa je znan po svoji opereti «Prešmentana ljubezen», ki je bila že večkrat izvajana v ljubljanski operi. Toscanini proti Bayreuthu. Listi beležijo izjavo slovečega dirigenta Arturja Toscaninija, da ne namerava več nastopiti pri Wagnerjevih tradicionalnih slavnostih v Baiyreuthu. Te slavnosti so v zadnjem času dobile izrazit nemško-naciona-listični značaj, ki je voda na mlin Hitlerja in drugih šovinističnih struj. Toscaninija so nacionalisti javno napadali in tako dokazali solidarnost nemškega nacionalizma s fašizmom. Zahvala Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» se je v skrbeh za obstoj «Zborov» letos spomladi s posebno okrožnico obrnilo do vseh naših denarnih zavodov, korporacij, pridobitnih krogov za denarno pomoč. Na 243 razposlanih prošenj se je odzvalo 13 darovalcev. Za «Zbore so poslali: 1000 Din kralj-banska uprava dravske banovine; po 500 Din: Mestna hranilnica ljubljanska in upravni odbor Hubadove župe J P S; po 100 Din: tvrdka I. C. M ay e r, špedicija Rajko Tur k, trgovec Andrej Šarabon, slaščičarna Jakob Z a 1 a z n i k, tovarnar Dragotin H r i -b a r, lekarnar M. R. S u š n i k in dr. Josip Čer i n, višji kapelnik; po 30 Din: knezoškof dr. G. Rozman in veletrgovina s papir jem M. T i č a r; 20 Din: ing. Viktor F e 11 i c h, Črna pri Prevaljali. Plemenitim darovalcem se za naklonila v prid dobri slovenski in jugoslovenski kulturni stvari na jiskrene je zahval j u jemo! Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Uredništvo in uprava «Zborov». Tz uredništva in npravništva V glasbenem delu petega zvezka letošnjih «Zborov» pii-občujemo St. Premrlov moški zbor s tenorskim solom «Oj, zbogom ti planinski svet!», M. Rožancev mešani zbor «Po-lonica» ter Z. Prelovčev samospev «Dekliška pesem». Zadnji zvezek izide tik pred Božičem. Naše cenj. skladatelje lepo prosimo za nove, ne pretežke skladbe za moški, ženski ali mešani zbor a capella, cenjene glasbene pisateljel pa za aktualne članke. C. R. Verjamemo, da so Vam p. II. Sattnerjeve «Mladinske pesmi» zelo všeč. Za šolske zbore jih pošilja uprava «Zborov» po 5 Din izvod. Ako jih naročite, napravite mladini izredno veselje. A. P. Prelovčeva nagrobnica «Zadnje slovo» je izšla že v drugi, pomnoženi izdaji. Cena partituri le 1 Din. A. Š. Ponovno dobivamo vprašanja, če zbori lahko naroče posamezne pesmi, priobčene v «Zborih», v toliko- izvodih, kolikor šteje zbor pevcev in pevk. Odgovarjamo: Vse v «Zborih» izišle skladbe so naprodaj pri upravi «Zborov» po ceni 1 Din za dve strani. Po avtorskem zakonu je strogo prepovedano note pomnože-vati. Kdor bi jih pomnoževal, zapade strogi kazni. Sicer je pa cena tako nizka, da se nikomur ne izplača naših skladb prepisovati ali razmnoževati. Cenjenim naročnikom! «Zbore» prejemate redno. Ali ste tudi že poravnali naročnino nanje? Storite svojo dolžnost in plačajte 50 Din na Vašem poštnem uradu na št. 12.134. Društva Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor)! Širite «Zbore» med svojim članstvom, pridobite jim novih naročnikov! Podpirajte pa tudi «Pevca» in «Cerkveni Glasbenik»! Urednikov zaključek 17. oktobra 1931. ,Zbori" mi Lehzik Wí.Jt.Ja OJZBOdOM, TI PLJ1N1NJSKI¿VET! /limón (jrecjforcic. jSiariko^ Prejxirl ífyiihyctnaj -7nf Jfo.sÁi zbor Jjctl t ri o . J—A Wtii;/ i,1 rwiTTri ^ _______7- - - .. ____ * s* y ' 'I. fe ne-hiz zvez de se - va/o, na va-sí fanl/e pe - va-jo, po-i'hj t11 j * ? i p mctlo xctchrUti ¡> J J J ¿kolprgj jó cplasnój jjo - jó k ééd é M lejpOj jori S2—cu jpovjim je Azc-do. Haj j j J jtJ, J y j ■ J ^ 1 r f 'XfeW1 ¿ j .J i j > ^ v mctlo zctdtdíi —p r *r j ,*r—r T.'r—,. do-ma se po - slav-l/ajo, na vo/-sko se pri -j?z~clv -Z/'a, -jr'o. > > at 22 SE Tenor solo Zbor > í'rk+T^-T f—1 n J J ■ T , 1 . r i=¿=F ßpP \ t—-x--w-p-p---P>-p1--p-------- y p-p-1-1—1 na - rod "ii-va. }eJtre-pak, žk b¿ - va. narodww?«- «M^J-1 , J | | , ¿ . lJU. J -W-I Vf f T T f f 1 y' r u r^-^ > > Ivl bi - va, izcc - rod j vo - -sle - i—Q P $ S* i—i- à i rr f & v ». 7 • T • ki sveí ¿ycc_ vie o -kzz¿ll ni, Jo¿_ ¿?mojje ^E ï* r TT I "if » a Jcrcx/j z i - vel_rad bi veJco-jrta/, ni — Jcra-ja mi. — ve¿ rad bi veko-maj, ni kraj a J/ctltazo. krasnej-še -gcc^ ni ljudstva mi . tzlc -le/ - - še -<7a,- 2>ol? rroccM i_____/-s m-P mi krasne/se - ¿ya. PjšT/} . •, j , 1K , 2vi IjudslvcuTii mi-lef - *se - &a* Oj % r r f 2>J3o-gonz, do-mo-virv- -dear. j) J Zbori" MVl I/einiJkW.,si. 5b Pevskemu zboru „ Cflasb ene Matice "v Novem nzesiu^. POL ONI C/l. Cvetko (jolar. Mihael H-ožaitc (Ljubljana) ^ l leff^sjto.__________— yS'oprem Ali Tenor /Bas ^/Skoz bele megli - ce nadajimuohzor - ju, se jutranje sobzce ble ^m i p J. S3 - - m. -g T T - -W- -W- -W /Skoz bele megli - ce na,dajnem ohzor - ju, se jtdratje sobtceble p n* ;• ; M« »r/f.'. j ......j ^ /Skozbele meglicenadajnem, obzor - ju sejutrcajesoZneehle- 2E na, dajnem, obzoi---ju se juiroaje solnceble- D" ^JHljp ¡pj sci,- j)o rosni po/jot - - rit, jjo no -žicah poj - - sJci/t I<5 - ¿i1' rt i} jjo no -ztcab poj - - sJcibi Io> - I sci, hlesci, joo rosnipo j a - - ni, jjo no ~ žicah poj- r-* - skih Po - - sitih Jh - SOL, joo rosni po-ljani, po no-žicah polj- m m %—rr—^pfr p p | M r | p m po - liani, po no -žicah polj- skih Fo - \ v ^ • SCO,. jtj e cz-e&c. ctl rnf £ • l/anijjjo no -žicahjpoj-jtniiz ojre^tc. i« S te-pet hi- ti,— T- I & -j ti ca le-pa ki - iz, lo - niča le-pa, hi- ti, Po- P £ j J i,1 -j- ?? lo - niča, le -pa, hi, - ti , |> ^ V ni; Po lo -niča le-pa, hi- izj. Po. $ 1 r,- j}- ?a hi - €t. V *w .\) -to - nzca le £ W lo - niča, le-pa, hi - Iv, m Fo £ nzca te-pa nt ~ t-i, F&- * .-» -T * 7 ' X/ * J 7 ' 7 • T * T ' T7 lo - niča, le pa hi - Jo - lo -2ižcct le-pa hi- ti, hž-Zi, ji - to -nica te -pa Iiz- Ü, J>J> S> J> J^HtJ---'J Po- to-ni ca t&paJič-Jvi- -tt,_hi—¿i. cti/jfl. — ' P>r 3.1. ¿o — - - - Tu,- ca ni-tc. ■s sZ/t 2vví¿. 4Ä ff i Ï t gj J) ¡jjg P ft v- V t' - ^^^ j ti t¡ t¡ 7 tfr' Z'tf še-jpečefo 2~o - že, jjo - - ¿7«-n ajjofrma ae drain i, se - ^ r "P* / ^ e - pečejo 2~o — ¿-e, - - liana se dira. - zn¿jse- ^Mfj-TT » • V « t-* > p1 1 & p p r " f^P 7e,po - - Zjanase ara - mi, se - liana se ara - m¿ ^-- s epe cejo rože Jbljana se drami, po - - Zjt m \ JFb TJ cma se dram i, —== ^nf ^ IX- L/ V • W — tja - -> - -nase mm * r v Ü a peče-,s epe čejo roze-.vfie - stri-ca,neJto-di od nous, ft J1 J J* J se-strica,ne hodi od £ ' i M J J J ye cejo rO—=—ze ¡^—¿ pecejc^ J^ ^ J „¡¿y_ pečejo no - ze-. „/-če - strica,ne hode ¡/še-stricOiZieJio-di oc¿ nas,. se- H S njrv yz,zie2iodv, se- 3tr_ £ ¿¿ra - mi, „ /Se - sir ¿ca, ne PtT' J" > J r p ft - > > > ^ ft ^ *- nas/a __./V« -B- > ni *é t p ^ -svaijbopo-leino ze J -S-ft-fr-h h r> - P Ii? P ? ^ ^ c ti-ce Ikrjanček, metuljakiJciuariplavajo, v^n'Wf n nt strica, ne hodi/ jVcc svccčbo z>o - letno ze 1 Mu ÜÍT / PTjH-ff ce sJcrjaxiceJc, metz^jčkc^ruznvplavoijo, -f^Uftf—m-*-1--' jt^r, "f,- -VV y) ■stricoc.ne hc-di!"JVa* svaibopo-ieino ze J p p p—k— cli- ce s2trjaxiček, melnl/cpihnamvlavapo ------■■ strica, ne ho -c&t" i 1' P a pla- vajo v vas, M.-vajovvas, kïujtmvvczs,-Jcruxaivvas,-kitcmvvas,_ hnamvva$,knam. pla- vajo was, Jenom was,-knam v vas,_Jt nam v vas,_k nam v vas,_'Jenom kneem v vas j v vas j. K ï • v • v n ' Tt ? • vj • y 7 « 7 svatbo po-let-no že k lice šknja2zčeJC;Xie tiz&'ČkiJmamplav(jo}pla -vajo v vas. Hrtft^^^m i. t P11P - Zet- no že svatbo po - Cet- xio ze Je ¿ice sJcija2teeJCjm<3tngcJtiJtn^ipcav(po,pca-v • . . v . - . ' ■ •svaî-bopo- leino že Jcli - ce škijanček, nieta,jck¿krzamplav¿xjo, pla-vayo, pla \ I fclfLjf iQ •Q'ig jL Jj'j'^ as _ k nam pla - - vcc - - jo v vas. TVa svatbop o-leino že > > > " i »-trna £ Jcnamplcivajo,pla - ————— ^ C/jttV^il/A/t^UUtV Vj A/ V V. p ff,fin1 - - - jo v vas. J^ svaibopo-letno že j-—j J> - - - yo v vas. Jva svaibopc-leino že be namjola-va jo, pla - p laz? ajo, plavajo J> J ÉÈ J JW¿ -J i1 «y £ r fw-rf z/a. - jo j pla — - va - -jo v vas. jVa svaibopo-ieùio že valujoče. ctijji. ai jjnor&nda kliče škgcmčekpnčfaj&iknamjfava/o v vas kliče šJa^ancekjiiieiii^ckihiamplava/o v vas. klice ^2janček,meti^čkiJaiamplavq/o v vas.^=i klice $Tzijaziafó,meluljcki]aicmplava/o v vas fíril opa„ Zborom J.OàJ, ¿f. J Ode. Ft an i vi Ir ein cuy e vi. DEKLIŠKA PEČEM. MiJto Ifvt ti Čvc. H OCWA'l . Zorko Preiovec (l&3l) (JjjtLblfctrL ctj misel moja ialoshz.ee? IščešpoittkiiesJcu. É "}f t rît. m zuezcZ, v sr-cu klju/e cru ío - ¿esi.. r\ m I ; : , f JCai^ie ro - ■sne mi _o m > > > > f > C m r m fff MP S Hecitcctivzio. ji ah o ¿> oc as i dni, izza. be - lih brez ihti sreča mo - jih mladih dni. Zzza Telefon it. 2913 ^ Najbolje kupite iPI ŠIVALNI STROJ In KOLO samo Gritzner, Adler in industrijo, pletilni stroj Dubied, Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popusti Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri Josip Peteline, Ljubljana LITOGRAFIJA OFFSETTISK ► ČEMAŽAR glasbene priloge „zborov" so natisnjene v litografiji čemažar in drug. IN DRUG LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. Dobra Misel i Denar za POZNEJŠA LETA si prihranim najlaže — z zavarovanjem. Otrokom pripravim denar ZA DOTO — z zavarovanjem. Ako me doleti NENADNA SMRT, pripravim družini tolažbo — z zavarovanjem. Vse vrste zavarovanj Vam ugodno izvrši priznana tvrdka Jugoslovanska zavarovalna banka SLAVIJA v Ljubljani, Gosposka nI. 12. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO •IHiHiBM LJUBLJANA Brzojavni naslov: ** w w * * Telafon št. 2040, kredit ljubljana Prešernova ulica štev. 50 2457,2548,2706 in 28O6 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd. o. z o. z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov brzojavkam: GROM Telefon Int. 3454 Zastopstva na vseh mestih tu- in inosemstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk 99 LJUB O. Z O. Z. Tj a ANA tvornlce kemičnih in oljnatih barv, lakov, firneia in steklarskega kleja Zaloga vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin. „Deka" - Lasur, Echt, Pigment in Relief-barv za slikanje na svilo, baržun itd., šolskih, Studijskih in umetniških barv, slikarskega platna, tušov, pastel in čopičev vseh vrst ter po najnižjih cenah le v prodajalni na Dunajski cesti štev. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek. 3»nHUl(ttllllIllltUltlllllllllllUMilltUlllllilltlltlllItlllMIII1IIIIIIMIIIIIIllltMlllllMIIIUII(IIIIIIH(lllII(llltlltllllllllMlllllMllllllltlU = USTANOVLJENO LETA 1895. RUDOLF WARBINEK = IIIIHIIIIIIIIIIIUililllillMIlllllll I llllllll I llllllll I llllll IIIIII lili lllllll TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA ORECORdiEVA ULICA STEV. 5. in RIMSKA CESTA STEV. 2. Poititl ¿«kovni raiun it«. 4.0(76. Popravila se izvršujejo točno in »«no, tudi na obrok«. SRAJCE modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice, damsko perilo moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri In po najsolidnejših cenah pri tvrtki ŠTERK nasl. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA Stari trg št. 18 Perilo po meri! Velika zaloga ilph! AKO ŽELITE BITI VEDNO TOČNO PO-STREŽENI Z NOTAMI, OBRNITE SE NA MATIČNO KNJIGARNO LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 185 KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALIJE VEDNO V ZALOGI Izdala Is zalaga pevsko draštro „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskana, litografirata čeraaiar in drug. Letna naročnina za kraljevino Jugoslavijo SO Dia za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrag dolar. Pomnofevanje partitnr, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.