OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO II. — ŠTEV. 40
LJUBLJANA, 7. JUNIJA 195$
SEJA INICIATIVNEGA ODBORA 0L0 IN MIO ZA FORMIRANJE KOMUN
ZAPISKI Z DNE 3. JUNIJA 1955
V navzočnosti vseh predsednikov občinskih iniciativnih odborov je Iniciativni odbor OLO in MLO Ljubljana v prvem delu seje obravnaval pod vodstvom predsednika dr. Marijana Der-mastie in predsednika tov. Mihe Berčiča naslednji dnevni red:
I. TERITORIALNA VPRAŠANJA
Predlog za upravno teritorialno razdelitev okraja Ljubljana okolica in mesta Ljubljane je dokončno obdelan. — Znotraj okraja-in mesta ne obstojajo nikakršna nerešena teritorialna vprašanja.
Rešeno je bilo vprašanje priključitve upravne občine Smlednik h komuni Medvode, prav tako priključitve prebivalcev Trojan — okraj Trbovlje — v komuno Domžale. Nerešeno pa je še vprašanje združitve 5 naselij iz okraja Kočevje, in sicer: Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Sloka gora, Laporje in Gradež. Večina predlaga, da se vključijo v komuno Grosuplje.
• V zadnjih dneh se je pojavilo novo teritorialno vprašanje: prebivalci upravne občine Velki Gaber — okraj Novo mesto — ki so se na zborih volivcev prvotno Izjavili za vključitev v komuno Ivančna gorica In o čemer sta se tudi zedinila okraja Ljubljana okolica in Novo mesto, so ponovno načeli vprašanje njihove teritorialne vključitve, sedaj v komuno Trebnje, okraj Novo mesto. Te dni so ponovni zbori volivcev, zaključki zborov volivcev pa še niso znani.
Prebivalci občine Kamniška Bistrica so naslovili na Izvršni svet LS LRS — odboru za organizacijo oblasti In uprave — zahtevo za priključitev Gojške planine, sedaj v okraju Šoštanj, v kamniško komuno, prebivalci občine Cerknica pa prav tako zahtevo za priključitev k. o. Otok I, k. o Otok II in del k. o. Kačja vas h komuni Cerknica.
Sprejet je predlog, da naj o teh nerešenih teritorialnih vprašanjih sklepa skupščinski odbor za organizacijo oblasti in uprave LRS.
Po krajši razpravi je bil sprejet naslednji sklep:
Do 6. junija morajo vsi zamudni iniciativni odbori poslati Pismeno sporočilo Okrajnemu iniciativnemu odboru o pravilnosti oziroma e morebitnih spremembah k objavljenemu Predlogu o upravno teritorialni Ureditvi bodočega okraja.
n. VOLITVE ZAČASNIH NOVIH OBČINSKIH ODBOROV
V osnutku zveznega zakona o Povl ureditvi občin in okrajev 1® zamišljeno, da bodo občinski Uudskl odbori bodočih občin *tell od 13 do 50 odbornikov. Okrajni zbor novega okrajnega ljudskega odbora pa naj bi štel 50 do 100 odbornikov, okrajni zbor proizvajalcev pa največ to-
'ko, kot okrajni zbor, najmanj b* tri četrtine števila odboml-*uv okrajnega zbora.
Okrajni iniciativni odbor je že sprejel sklep, da naj bodoči okrajni zbor šteje 68 odbornikov in prav toliko odbornikov zbor proizvajalcev.
Iniciativni odbori komun morajo v najkrajšem času podati predlog okrajnemu Iniciativnemu odboru o številu odbor-n.-.ov, ki naj jih Ima bodoči občinski ljudski odbor.
Iniciativni odbori morajo takoj pričeti s pripravami za volitve začasnih ljudskih odborov.
Osnutek zveznega zakona p novi ureditvi občin in okrajev določa, da bodo odbornike novega ljudskega odbora komune volili sedanji občinski ljudski odbori Iz svoje srede, in sicer toliko, kolikor jim jih pripada glede na število prebivalcev.
Prav tako bodo občinski ljudski odbori lahko volili v novi odbor komune tudi odbornike okrajnega zbora, zbora proizvajalcev in republiške poslance, ki so biili izvoljeni na območju te občine.
Ljudski odbor občine na območju mesta Ljubljane bodo sestavljali odborniki sedanjega mestnega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju novih občin. Ce število odbornikov mestnega ljudskega odbora, izvoljenih na območju novih občin, ne bo doseglo po zakonu določenega najmanjšega števila, je pričakovati, da bodo manjkajoče število odbornikov izvolili na zborih volivcev.
Na osnovi teh določil morajo iniciativni odbori komun sprejeti sklep o številu odbornikov novega občinskega ljudskega odbora. Te predloge dostavijo v soglasje okrajnemu iniciativnemu odboru do 6. junija 1955.
Iniciativni odbori ugotovijo skupno število odbornikov sedanjega občinskega ljudskega odbora, ki bodo priključeni v njihovo komuno. Prav tako morajo ugotoviti število prebivalcev na območju bodoče komune. Tako dobljeno število prebivalcev delijo s številom odbornikov novega ljudskega odbora, prt čemer predstavlja količnik povprečno število prebivalcev, ki sestavlja volilno enoto. Na podlagi tako dobljenega količnika iniciativni odbori sporočijo sedanjemu občinskemu ljudskemu odboru, koliko odbornikov bo sedanji občinski ljudski odbor izvolil Iz svoje srede v novi ljudski odbor.
Na enak način se volijo odborniki v ljudski odbor tiste komune. ki je sestavljena iz teritorialnih enot na območju mesta in okolice (n. pr. Krim-Ig).
Iniciativni odbori morajo pri določitvi volilnih enot na podlagi dobljenega količnika upoštevati tudi ostanek števila prebivalcev. Priporočljivo je, da se Izvoli po en odbornik tudi na ostanek števila prebivalcev, če je ta ostanek večji od z/s določenega količnika, n. pr.: občina Vače se vključi v komuno Litija; glede na skupno število
prebivalcev bodoče komune, kt znaša 13.300 in število odbornikov bodoče komune, ki znaša 33, dobimo količnik 380. Ce število prebivalcev občine Vače, ki znaša 1800, delimo s količnikom 380, dobimo število 4 (to je 4 odbornike). Ostanek prebivalcev znaša 280, to je več kot z/s od 380. V tem primeru bi bilo potrebno na ta ostanek izvoliti še
enega odbornika.
Odbornike ljudskega odbora bodoče komune volijo odborniki sedanjih občinskih ljudskih odborov na seji sedanjega ljudskega odbora. Volitve morajo biti tajne.
Občinski ljudski odbori morajo takoj po izvršenih volitvah dostaviti iniciativnemu odboru pristojne komune overovljen zapisnik o seji ljudskega odbora in izvolitvi odbornikov novega ljudskega odbora komune. Po sklepu okrajnega iniciativnega odbora se morajo volitve na vseh občinskih ljudskih odborih izvršiti od 1. do 15. avgusta.
Komune kot n. pr. Mengeš, Moravče, Vrhnika in Loška dolina, katerih območje bo tudi v naprej omejeno na teritorij dosedanje upravne občine, lahko predložijo Izvršnemu svetu LS LRS po okrajnem Iniciativnem odboru predlog, da odpadejo volitve in bi odborniki sedanje občine — po potrebi tudi odborniki okrajnega ljudskega odbora — sestavljali novi občinski ljudski odbor. Posebej opozarjamo, da kooptiranje v ljudski odbor po zakonu ni dovoljeno.
Konstituiranje novega občinskega ljudskega odbora mora biti Izvršeno do 30. avgusta.
Večina Iniciativnih odborov je le do danes sporočila predloge o številu odbornikov novega ljudskega odbora, in sicer:
Štev. Štev. prebiv. odborn. Količnik
Borovnica	4.295	23	186
Cerknica	11.028	35	315
Črnuče	4.905	21	205
Dolomiti	6.543	25	262
Domžale	15.63»	45	348
Gro- suplje Kamnik	7.572	33	229
	17.835	41	435
Litija	13.220	35	378
Ljubljana- Grad	41.067	50	321
Ljubljana- Krim	11.137	so	372
Ljubljana- Moste	13.740	31	444
Ljubljana- Polje	132176	35	382
Ljubljana- Siška	20.708	«1	507
Logatec	6.046	25	268
Mengeš	3.841	19	203
Mpravče	3.848	21	183
Vrhnika	8.604	39	222
Ostali Iniciativni odbori še liso sklepali o številu odbor-ilkov.
Po daljši razpravi so bili prejeti naslednji sklepi:
Do 6. junija naj vsi iniciativ-ll odbori sporočijo okrajnemu nlclativnemu odboru naslednje >odatke:
1.	Poročilo o številu odbornikov sedanjega občinskega ljudskega odbora;
2.	predlog o številu odbornikov bodočega občinskega ljudskega odbora z navedbo količnika in ostankom, na osnovi katerega se morda še izvoli en odbornik;
3.	poročilo, koliko odbornikov voli vsak sedanji občinski ljudski odbor v novi skupni občinski odbor;
4.	predloge občin, v katerih naj bi odpadle volitve.
III.	ORGANIZACIJA ORGANOV LJUDSKEGA ODBORA IN UPRAVE
Iniciativni odbori komun naj takoj pristopijo k proučitvi in sestavi predloga za organizacijo bodočega ljudskega odbora, njegovih organov In uprave. Zamislijo naj predpisane od-borniške komisije, ugotove naj, kateri sveti so potrebni v njihovem ljudskem odboru, kakšna naj bo organizacija uprave In sistemizacija delovnih mest.
Iniciativni odbori naj člmpre-je izdelajo osnutek oziroma predlog za sistemizacijo občinskih upravnih organov. Upoštevati morajo tudi, da načeloma ne sme priti do povečanja kadrov na občinah. Sistemizacijo delovnih mest naj izdelajo v okviru nalog in pristojnosti, ki jih bodo imeli občinski ljudski odbori in glede na splošno razvitost občine. Potrebno bo poskrbeti predvsem za strokovno višje kvalificirane kadre.
Iniciativni odbori morajo poskrbeti tudi za ustrezne upravne prostore, obenem pa se priporoča, da se ves razpoložljivi stanovanjski sklad zagotovi za uslužbence bodočih občin.
IV.	DELO V ZVEZI Z OB-CINSKIMI STATUTI
Zvezna komisija za Izgradnjo komun je končala delo z zvezi z okrajnim Ln občinskim statute- Kranja, ki sta zdaj za obrazec za izdelavo statutov vsem ostalim okrajem in občinam.
Ta vzorec se v glavnih načelih ne razlikuje od osnutkov statuta okraja Ljubljana in občine Ljubljana-Grad. kakor so bili objavljeni v Glasniku it. 7 in 17/1955. Glavne razlike so le v določilih o nastavitvah uslužbencev in disciplinskih sodiščih. kar je vse že usklajeno z določili osnutka zveznega zakona o ureditvi občin in okrajev.
Splošna in načelna določila kranjskega vzorčnega statuta bo treba prevzeti tudi v statutih bodočih občin Ljubljanskega okraja, posebej pa bo treba obravnavati ln določiti v statutih vse tiste člene, ki zahtevajo v posamezni občini svojstveno ureditev.
Določeno je, da bodo novi občinski odbdri takoj po konstituiranju sprejeli svoje statute, ki jih bo po odobritvi okrajnega ljudskega odbora pregledala in potrdila republiška komisija za Izgradnjo komun. Ako bi kak
občinski statut odstopil od kakega splošnega določila kranjskega vzorca, bo potrebno poslati tak statut skupaj t obrazložitvijo Zvezni komisiji v pr»» tres in odobritev.	,
Po razpravi je bilo sklenjeno* da bodo iniciativni odbori za nove občine takoj pričeli z Izdelavo svojih končnih predlogov občinskih statutov in Jih dostavili statutarni komisiji skupnega Iniciativnega odbora v pretres.
V.	PRENOS POSLOV
Sedanji upravni organi občin bodo morali takoj začeti s pripravami za prenos poslov, spisov, arhiva In inventarja. Vsaki iniciativni odbor naj takoj formira upravno komisijo za prenos poslov, ki bo Imela nalogo, da daje uslužbencem sedanjih občin navodila in nadzira njihovo delo na pripravah za bodočo združitev poslov, kjer koli se bo več občin ali njihovih delov združilo, ln za oddelitev poslov, kjer koli se bo del sedanje občine oddelil in pridružil drugi bodoči občini.
Občinske komisije bodo prejemale navodila od pristojne okrajne komisije za prenos poslov. Sef občinske komisije odgovarja 'občinskemu iniciativnemu odboru za delo komisije.
Občinski Iniciativni odbori se zaprošeni, da sporočijo Ime 1» naslov šefa občinske komisije z* prenos poslov Sefu okrajne komisije za prenos poslov.
Nadalje je bito sklenjeno, d* sedanji občinski odbori poskrbijo, da re vsi morebitni zaostanki v upravnem poslovanje s pospešenim delom spravijo na tekoče, tako da z 31. julljei* najpozneje ne bo nobenega zaostalega spisa ali druge nerešene zadeve, kar bodo pregledala upravne Inšpekcije.
Sedanje občine naj pripravlja točne spiske inventarja.
VI.	OKRAJNI STATUT
Nato je Iniciativni odbor razpravljal o bodočem statut* okraja Ljubljana ln ugotovil, da se strinja z vsemi občimi načeli odobrenega kranjskega vzorca. Posebej pa je razpravljal o nekaterih posebnostih. Iti bodo prikrojene potrebam Ljubljanskega okraja.
Po daljši razpravi se sklene, naj ima bodoči okrajni odbor | naslednje Svete:
1.	Svet za notranje zadeve in
splošno upravo,	,
2.	Svet za gospodarstvom	j
5.	Svet za urbanizem,
«. Svet za komunalne zadeve,
3.	Svet za stanovanjske zadeve,
6.	Svet za kulturo,
7.	Svet za prosveto,
8.	Svet za zdravstvo,
9.	Svet za socialno politiko.
Svet za notranje zadeve ln
splošno upravo. V praksi se je Izkazalo, da o vsaki resorni dejavnosti in problematiki razpravlja pristojni svet, e reznlh splošnih upravnih zadevah, ki spadajo pod Tajništvo ljudskega odbora, pa ni razpravljal in dajal smernice noben svet. Za take važnejše zadeve naj daje smernice imenovani svet.
Svet za gospodarstvo. Po dolgi razpravi je bil zavrnjen pred-
log, da naj bi se ustanovil poseben svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Izkazalo se je sicer, da bi praktični razlogi narekovali ustanovitev takega posebnega sveta (potreba večjega poudarka za napredek kmetijstva, delno zanemarjanje problematike te panoge v skupnem Svetu za gospodarstvo, ki zaradi obilice gospodarske problematike ne more posvetiti dovolj časa kmetijski problematiki; odbor ali komisija sveta nima polnomočij, da sama sklepa in daje navodila, itd.), vendar govorijo tehtni razlogi za to, da se ne ustanovi poseben Svet za kmetijstvo (kmetijstvo in gozdarstvo sta panogi gospodarstva, s katerima se mora pečati Svet za gospodarstvo, četudi bi obstojal poseben Svet za kmetijstvo; tak svet bi bil enako podrejen Svetu za gospodarstvo, kakor odbor ali komisija; cepljenje gospodarskih panog na različne svete otežuje vodenje oziroma izvrševanje enotne gospodarske politike; ako bi ustanovili poseben Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, bi se moral ustanoviti tudi Svet za industrijo, Svet za gostinstvo in turizem, morda še Svet za obrt itd.; potem pa bi bil potreben še poseben organ, ki bi združeval te svete. Prišli bi kontno zopet do sedanje ureditve, pri kateri ima Svet za gospodarstvo odbore oziroma komisije za posamezne panoge gospodarstva, ki strokovno po-litčno pretresajo problematiko panoge in dajejo svoje predloge .v sklepanje Svetu za gospodarstvo).
Potrebno pa bo, da bodo komisije ln Svet tesneje pritegnili k sodelovanju družbene in strokovne organizacije, tako pri reševanju problematike kakor pri Izvajnju gospodarske politike ljudskega odbora. Pri tem pa naj ne gre za jačanje oblastvenih organov, temveč za pomoč pri ječanju družbenih organov (zbornic, zadružne zveze itd.)
Svet za urbanizem je potreben pri okrajnem ljudskem odboru, ker gre za specifično problematiko območja, ki daleč presega ožje mestne predele Ljubljane ln mora urbanistični plan zajeti problematiko vsega bazena. Enako se bo ukvarjal s problematiko drugih območij v okraju, četudi bi večje komune same Izdelale predloge. Končno urbanističnega plana za ljubljanski bazen Se ni ln je šele v pripravi.
Svet za stanovanjsko problematike bo spričo težavnega vprašanja stanovanjske politike (stanovanjske Izgradnje nasploh, stanovanjskega upravljanja itd.) Imel za daljšo dobo specifično problematiko ln lntezlvno delo. Iniciativni odbor meni, da se je praksa na MLO v tem pogledu obnesla in je to specifično delo koristno tudi nadalje opravljati ločeno od komunalnih zadev v posebnem svetu.
Misel, da bi se iz Sveta za prosveto izločil poseben Svet za izvenšolsko oziroma pošolsko vzgojo, ni bila sprejeta, čeprav bi bilo treba vprašanju pošolske vzgoje, ljudske prosvete, telesne vzgoje itd. posvetiti več pozornosti zaradi dviga splošnega prosvetnega in kulturnega nivoja, kar bi tudi koristilo poveča-Pia storilnosti In racionalnosti dela na vseh nn«1«-<*Hh uveljavljanja delovnih Mudi. Vendar je prevladalo stališče, da naj se poleg skupnega Sveta za prosveto za to problematiko predvsem zanima Zveza delovnega ljudstva 7 n<-talimi množičnimi organizacijami.
Ni bila sprejeta zamisel posebnega Sveta za delo in delovne odnose. Ker bo obstojal poseben Svet za zdravstvo iniavet za soc. politiko, kar se je v praksi izkazalo za koristno, bi nadaljnja drobitev Sveta za soc. politiko ne bila potrebna, saj problematika dela in delovnih razmerij je ena glavnih dejavnosti tega sveta. Kakor pri vsakem svetu, ima tudi Svet za socialno politiko posebne komisije, ki razpravljajo in predlagajo svetu v sklepanje specifično problematiko s svojega področja dela.
Po kratki razpravi o odborni-ških komisijah, ki bodo v glavnem iste kot v osnutku statuta, je Iniciativni odbor ugotovil, da predloga o organizaciji ln sistemizaciji upravnih organov OLO ni mogoče napraviti v prekratkem roku in sedaj oba tajnika s konsultiranjem resornih šefov upravnih organov sestavljata skupni predlog, o katerem bo nato razpravljala organizacijska komisija iniciativnega odbora.
Po razpravi o bodočem mestnem svetu se ponovno ugotovi in sklene, da sestavljajo mestno območje Ljubljane naslednje bodoče občine:
Ljubi jana-Crnuče,
Ljubljana-Grad,
Ljubljana-Krim,
Lj ubij ana-Moste,
Ljtlbljana-Polje,
Ljubljana-Posavje,
Ljubljana-Sentvid,
Ljubljana-Siška,
Ljubljana-Vič.
Glede sestave mestnega sveta ostaja Iniciativni odbor pri predlogu, ki ga je že svojčas predlagal republiški In zvezni komisiji, da sestavljajo Ljubljanski mestni svčt tisti okrajni odborniki, ki so Izvoljeni v občinah na območju mesta in da mestni svet sklicuje predsednik okrajnega ljudskega odbora sam od sebe ali na predlog tretjine članov sveta ali po sklepu okrajnega ljudskega odbora.
Glede kompetenc mestnega sveta se ugotovi, da bo glavno delo in razpravo o urbanistični ureditvi imel urbanistični Svet okrajnega ljudskega odbora in ni potrebno, da bi o njem posebej odločal mestni svet. Zato se vztraja pri predlogu, da bo imel mestni svet v glavnem posvetovalni značaj za nujne skupne zadeve mesta, in to: priporočila k družbenim planom občin na območju mesta in pretresanje ter predloge k osnutku okrajnega družbenega klana, kolikor to mestni svet poprej zahteva.
Vse ostale skupne zadeve dveh ali več občin se lahko usklaja-jo - tem, da okrajni ljudski odbor Imenuje začasne skupne komisije (glej člen 41 osnutka statuta okraja Ljubljana — Glasnik štev. 7/1955), ako občine v medsebojnem dogovoru ne morejo najti skupno stališče ali rešitev.
Naroči sc statutarni komisiji, da v smislu sprednjih sklepov in priporočil izdela dokončni osnutek okrajnega statuta in ga predloži v končno razpravo Iniciativnemu odboru v petek, 17. junija 1955.
VII. KOMISIJE
V nadaljevanju seje so bile ustanovljene naslednje komisije: 1. Komisija za izdelavo družbenega plana 1956 In usliadl-tev proračuna 1955.
Za komisijo odgovarjata pred Iniciativnim odborom ing. Ga-šner Muha in ing. Ivo Klel len-čič, oba predsednika Svetov za
gospodarstvo OLO In MLO.
V komisijo se imenujejo naslednji strokovni uslužbenci:
a)	Za družbeni plan: Erna Podbregar, Janez Pongartnik (oba MLO), Hugo Czurda in Marija Plevnik (oba OLO);
b)	za proračun: ing. Maks Primožič, Ivica Velikonja (oba OLO), Jože Cesar in Sonja Zorga (oba MLO).
Prvoimenovani v vsaki skupini vodi skupino in odgovarja za uspešno delo predsednikoma.
Do 17. junija poroča komisija Iniciativnemu odboru o poteku dela.
2.	Imenuje se komisija za pripravo in prenos poslov.
Naloga komisije je:
1.	da daje navodila in nadzoruje priprave za združitev upravnih poslov dosedanjega okrajnega in mestnega ljudskega odbora Ljubljana m delov ostalih okrajnih odborov, ki se združijo v nov okraj,
2.	za oddajo poslov od okraja na bodoče komune,
3.	da daje navodila komisijam občinskih ljudskih odborov za pripravo in prenos poslov med sedanjimi in bodočimi občinami.
V komisijo so imenovani:
Silvo Sivic in France Potisek, tajnika MLO in OLO, dr. Sergej Vilfan, direktor mestnega arhiva, dr. Viljem Petriček,
pravni referent OLO, Branko Goslar, šef pravnega odseka MLO, Franc Fojkar in Stane Flegar, oba Sela vložišča in arhiva OLO in MLO, sodelovala pa bosta dr. France Kovič, zastopnik drž. sekretariata za občo upravo, in Milena Verbič, zastopnica državnega arhiva LRS.
Za komisijo odgovarja Iniciativnemu odboru prvoimenovani.
Prihodnja seja Iniciativnega odbora in vseh predsednikov občinskih iniciativnih odborov bo v petek, 17. jun. 1955. Zapisnik:
Tajnika Iniciativnega odbora Silvo Sivic, France Potisek, tajnik MLO tajnik OLO
OLO UUBLJflRf!-OKOLICA
OSNUTEK PRAVIL
OKRAJNEGA KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ LJUB-LJANA-OKOLICA, KI BODO PREDLOŽENA V PRITRDITEV OBEMA ZBOROMA NA
26. SEJI DNE 11. JUNIJA 1955
Na osnovi točke 19. a odloka Zveznega izvršnega sveta o načinu vplačevanja in uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ, št. 15-151/55) in po pritrditvi OLO Ljubljana okolica je upravni odbor okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Ljubljana okolica na seji dne 3. junija 1955 predpisal tale
PRAVILA
okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Ljubljana okolica
i.	splošne določbe
1.	člen
Okrajni kreditni sklad za gradnjo stanovanjskih hiš Ljubljana okolica, ustanovljen z odlokom okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica (Uradni list LRS, št. 33-500/54) je pravna oseba.
2.	člen
Okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš upravlja upravni odbor, katerega člane je imenoval okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica z odločbo št. I 2517/22-1 z dne 25. maja 1955.
3.	člen
Upravni odbor okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš zastopata predsednik in tajnik upravnega odbora.
II.	SREDSTVA SKLADA
4.	člen
Sredstva sklada so:
a)	del dohodkov, ki se izločijo iz celotnih dejanskih dohodkov, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica ln ki se določijo z njegovim družbenim planom; del dohodkov ne sme biti manjši od 3•/• celotnega zneska;
b)	del dobička gradbenih in montažnih podjetij, ki pripada po zveznem obdavčenju okraju
Gospodarski svet OLO Ljubljana okolica opozarja vse pridelovalce krompirja in občine, zlasti pa kmetijsko pospeševalno službo, da je po odredbi o zatiranju koloradskega hrošča določen čas za prvo škropljenje ali zapraševanje krompirišč proti koloradskemu hrošču od 8. do 30. junija.
V že okuženih predelih Je treba s škropljenjem takoj začeti, v ostalih In višjih legah pa, ko
za graditev stanovanj po 62. in 66. členu uredbe o dodelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št 54/54) in ki ga določi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS;
c)	prispevek iz republiškega kreditnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš;
č) obresti od posojil, dovoljenih iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš;
d)	neobvezni prispevki uprav-no-teritorialnih enot, gospodarskih organizacij ter državljanov.
5.	člen
Sredstva okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se po namenu uporabe delijo na sklad družbenega standarda gospodarskih in družbenih organizacij ter na sklad družbenega standarda zasebnih investitorjev.
V	sklad družbenega standarda gospodarskih in družbenih organizacij se stekajo sredstva iz točk a), b) in c) 4. člena tega pravilnika in obresti iz posojil, danih iz tega fonda.
V	sklad družbenega standarda zasebnih Investitorjev se stekajo sredstva iz točk c) in d) 4. člena tega pravilnika in obresti iz posojil, danih iz tega sklada, kakor tudi morebitne dotacije ln sredstva, ki jih dovoli upravni odbor Iz sredstev v a) in b) točki
4.	člena.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVNEGA ODBORA
6.	člen
Pravice in dolžnosti upravnega odbora so:
a)	predlaga v pritrditev okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica spremembe pravil okrajnega kreditnega sklada;
b)	nadzoruje vplačevanje In uporabo sredstev kreditnega sklada;
c)	potrjuje pogodbe, sklenjene med posojilojemalci ln Narodno banko FLRJ;
se okužba pojavi. Škropljenje mora biti končano do določenega roka.
Hkrati opozarjamo občine, ki še niso poslale poročila za mesec maj, naj ga takoj dostavijo tajništvu za gospodarstvo okraja skupno s predlogom za nagrado občinskemu vodji za zatiranje tega škodljivca.
Iz tajništva za gospodarstvo OLO
č) odpoveduje sklenjene pogodbe, če je bil kredit uporabljen v druge namene kot pa določajo pravila;
d)	predlaga okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica, da dovoli posebne dotacije za ureditev komunalnih naprav v zvezi z zidanjem stanovanjskih hiš;
e)	dovoljuje morebitne dotacije iz sklada družbenega standarda gospodarskih in družbenih organizacij v sklad družbenega standarda zasebnih investitorjev;
f)	sklepa pogodbe o vplačevanju sredstev v okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš z upravno teritorialnimi enotami, gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter državljani;
g)	predlaga okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica v potrditev zaključni račun sklada.
7.	člen
Člani upravnega odbora so dolžni prisostvovati sejam, ki Jih sklicujeta predsednik ali tajnik upravnega odbora.
8.	člen
Stroški v zvezi s poslovanjem upravnega odbora bremenijo okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
9.	člen
Za upravni odbor podpisujete predsednik ali tajnik.
IV.	POGOJI ZA UPORABO SREDSTEV OKRAJNEGA KREDITNEGA SKLADA
10.	člen
Pravico do posojila iz kreditnega sklada imajo predvsem prosilci, ki so sodelovali v nu-rodno-osvobodilnem boju, Invalidi, socialno ogroženi prosilci« strokovnjaki v industrijskih pa' nogah ter delavci In uslužbenci v industrijskih in upravnih src-d: 'ih na ocemlju okraja Ljubljana okolica.
11.	člen
Najdaljši odplačilni rok za po' sojila lz kreditnega sklada Je 30 let.
12.	člen
Posojila se odplačujejo v Poletnih anuitetah.
13.	člen
Posojilo se zavaruje z vknjižb
zastavne pravice na neprcml ni ni, na knteri sc zida stanovanjska hiša.
OD 8. DO 30. JUNIJA JE ČAS ZA ŠKROPLJENJE IN ZAPRAŠEVANJE KROMPIRIŠČ
»glasnik.
14.	člen
Posojilo iz okrajnega kredit-nega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ne morejo najeti delavci in uslužbenca, ki so že lastniki ene ali več stanovanjskih hiš.
V.	POSLOVANJE UPRAVNEGA ODBORA
15.	člen
Posojila iz okrajnega kreditna sklada dodeljuje upravni odbor na osnovi seznama prosil-Cev ob upoštevanju pogojev teh Pravil.
16.	člen
Pogoje za dodelitev posojil iz okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš presoja upravni odbor sklada s Predstavnikom Narodne banke pLlU.
17.	člen
Upravni odbor okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš šteje 9 članov.
Upravni odbor izvoli iz svoje srede predsednika in tajnika na Prvi seji.
18.	člen
Upravni odbor razpravlja in
Obvezno odvajanje proračunskih dohodkov po registriranih računih je urejeno z Uredbo o Pobiranju davka pri izplačilu računov zasebnikom, ki je bila objavljena v Uradnem listu pLrj, gt. 60-52 in dopolnjena s spremembami in dopolnitvami objavljenimi v zveznem Uradnem listu št. 18-53, 41-53 in 32-54.
Finančna uprava OLO L j ubrana okolica je o pobiranju davka pri izplačilu računov izdala že nekaj okrožnic in izvedla tudi kratka posvetovanja z Uslužbenci, ki imajo opravka s temi posli. Kljub temu se še Vedno najdejo primeri, ki dokazujejo, da postopek glede teka ni enoten. Ponekod registrirajo račune, ki jih po uredbi ni treba evidentirati. V največ.primerih registrirajo račune za okrogli les od kmetov. Ta proizvod šteje med osnovne kmetijske proizvode, zato po 8. točki zgoraj citirane uredbe registracija računov ni obvezna. So Pa primeri, da niso registrirani fačuni zasebnikov za prodajo rezanega in tesanega lesa, čeprav zanje ni nobene oprostitve, 'vplačujejo se tudi neregistri-tani računi za prodajo starih strojev ali njihovih nadomestkih delov, ki te obveze niso sproščeni, itd. Registrirani mo-rajo biti tudi računi za manjši lUesek od 6.000 din, čeprav se Prvič med letom pojavljajo pred izplačilno blagajno in tudi ne kaže, da bo ta stranka imela še kakšno terjatev pri določenem Podjetju ali zadrugi.
Ua bi bilo bodoče poslovanje Pri registraciji računov in njihovih izplačilih enotno in v skladu s predpisi, podajamo v Poslednjem prečiščeno besedilo ■ točke o obvezni registraciji rutunov, ki jih zasebniki dobavljajo državnim organom, Podjetjem, zadrugam in ustano-vuui v izplačilo.
I h V registracijo morajo pred-nkotl račune vsi zasebni obrt-ki in druge privatne osebe, ki j tj° izplačilo za oddane propade ali z n opravljene storitve ^oclalističnemu sektorju (držnv-j *** organom in ustanovim, drsnim. zadružnim in družbe-ltn Podjetjem itd.), kolikor niso
odloča o vseh zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
19.	člen
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih vsaj pet članov.
Na seji se glasuje javno in se sklepa z večino glasov navzočih članov upravnega odbora.
20.	člen
Zapisnik seje vodi tajnik upravnega odbora, podpišeta pa ga predsednik in tajnik.
21.	člen
Administrativno delo in razvid obeh skladov okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš vodi tajnik upravnega odbora.
22.	člen
Ta pravila veljajo, ko jih potrdi okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica.
z 8. točko Uredbe o registraciji računov te obveznosti izrecno oproščeni.
2.	Po 8. točki Uredbe o registraciji računov ni treba registrirati računov:
a) za osnovne kmetijske pridelke, ki jih dobavijo sami proizvajalci. Med kmetijske pridelke je šteti razen poljskih tudi produkte sadjarstva, vinogradništva, živinoreje in eksploatacije gozdov. Izmed gozdnih sor-timentov je obvezna registracija
SKLIC SEJE OLO
Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89-52) sklicujem
XXVI. skupno sejo
okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica z naslednjim
dnevnim redom:
1.	Pregled izvršitve družbenega plana za leto 1954 in za I. četrtletje 1955.
2.	Poročilo o izvajanju proračuna okrajnega ljudskega odbora za I. četrtletje 1955.
3.	Razprava in sklepanje o sprejemanju predpisov, odločb in sklepov v gospodarstvu.
4.	Razprava in sprejemanje predpisov s področja socialne politike.
5.	Razprava o pravilniku o stanovanjskem kreditnem skladu
6.	Personalne zadeve.
Po končani skupni seji obeh zborov sklicujem
XI. sejo
zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica z naslednjim
dnevnim redom:
1. Potrjevanje zaključnih računov večjih podjetij za leto 1954.
Skupna seja obeh zborov in seja zborov proizvajalcev bosta v soboto, dne 11. junija 1955 z začetkom ob 8. url v sejni dvorani MLO glavnega mesta Ljubljana (Magistrat).
Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Miha Berčič, 1. r.
računov o prodaji rezanega in tesanega lesa, ker se ta proizvoda ne smatrata za osnovni kmetijski pridelek. Prometni davek za rezani les se plača na žagi, ob registraciji računov pa le tedaj, če ni dokazov, da je bil davek že plačan. Od tesanih tramov, ki jih proda kmetovalec, se davek ne plača, če jih je kmetovalec od lastne hlodovine iztesal in prodal;
b)	za vse druge proizvode in storitve, katerih celotna dogovorjena cena ali vrednost ne presega 6.000 din. Ce se odkupujejo proizvodi ali opravljajo storitve brez pismene pogodbe, se računi samo tedaj ne registrirajo, kadar seštevek terjatev po raznih računih skupaj pri posamezni izplačilni blagajni v enem koledarskem letu ni višji od 6.000 din.
Izjemoma ni treba registrirati računov za izdelke domače obrti, če obrt ni registrirana, znesek pa ne presega 6.000 din na leto.
Za plačila za delo osebam, ki niso v delovnem razmerju, po kosu izdelkov domače obrti, ki jih je izdelal delavec doma na račun in iz materiala podjetja za promet s takimi izdelki.
Podjetja za promet s takimi izdelki morajo pri izplačilu osebam, omenjenim v tej točki, odtegniti od brutto izplačila dohodnino po stopnji 15% in ustrezni prometni davek po tarifi prometnega davka. Ce so osebe, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, kmetje, se jim pri izplačilu za take izdelke ne odtegne dohodnina, treba pa je podatke o plačanih zneskih poslati pristojnemu ljudskemu odboru v smislu 47. člena uredbe o dohodnini.
c)	Za proizvode in storitve delavcev in nameščencev, ki so socialno zavarovani;
č) za prodajo starega blaga, izvzemši za prodajo odpadkov podjetju za odpadke.
Kot staro blago so mišljene stare obleke in obutev, rabljena posteljnina, rabljen jedilni pribor in drugi rabljeni hišni predmeti, stare knjige in podobno. Med stare stvari ne štejejo stroji in instrumenti, motorna vozila vseh vrst, parni, motorni in električni stroji, hladilniki, rentgenski aparati, električna dvigala in podobno, instrumenti vseh vrst, računski in pisalni stroji, aparati za razmnoževanje in podobno. (Uradni list FLRJ, štev. 41-53).
3.	Ce je treba po računih, katerih po prejšnji (2.) točki ni treba registrirati, odtegniti prometni davek, mora organizacija, ki ji je tak račun predložen, odtegniti davek, če ni manjši kot 50 din, in ga vplačati po predpisih te uredbe.
4.	Ce po registriranih računih vsota, ki jo je treba odtegniti (prometni davek po računu in drugi davčni dolg) ne presega 50 din, davkov ni treba odtegniti. Organ, ki opravlja registracijo računov, mora to zapisati na registriranem računu.
Obveznemu registriranju zapadejo tudi računi tistih zasebnih obrtnikov, ki prodajajo svo-j je proizvode ali opravljajo storitve socialističnemu sektorju, pa jim je ta dajatev določena v pavšalnem letnem znesku z omejitvijo, da se jim davek po računu ne odteguje, če imajo v plačilo dospelo akontacijo poravnano.
Za likvidacijo morebitnih zaostalih plačil davčnih zavezancev katerekoli oblike je pri prl-
Predsednik upravnega odbora
POBIRANJE DAVKA PRI IZPLAČILU RAČUNOV
silni izterjavi postopati po'51.— 56. členu uredbe o prisilni izterjavi davkov (Uradni list FLRJ, štev. 33-53). V ta namen torej ni dopustno, da se razširja obvezna registracija računov mimo zakonitih določil zvezne uprave.
Finančna uprava OLO
OBJAVA
Po ugotovitvi volilnih Izidov pri nadomestnih volitvah v Občinski ljudski odbor Črnuče, ki so bile v nedeljo dne 22, maja 1955 v 6. in 7. volilni enoti,
objavlja
Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica naslednje volilne izide:
Volilna enota štev, 6 je volila enega odbornika.
-Kandidat Meglič Jožeta Rudolf, tehnik, Črnuče, blok »Jambor«, je dobil 317 glasov.
Kandidat Kumar Franca Matevž, ključavničar, Črnuče 17,
je dobil 299 glasov.
Kandidatinja Stupar Franca Antonija, gospodinja, Črnuče 32, je dobila 162 glasov.
Neveljavnih je bilo 77 glasovnic.
Za odbornika je bil izvoljen v
6.	volilni enoti Meglič Jožeta Rudolf, tehnik, Črnuče, blok »Jambor«.
Volilna enota štev. 7 je volila enega odbornika.
Kandidat Močnik Lovrenca Matevž, kmet, Ježa štev 15, je dobil 121 glasov.
Kadidat Kosec Janeza Janez, kmet, Ježa štev. 34, je dobij 123 glasov.
Neveljavnih je bilo 12 glasovnic.
Za odbornika je izvoljen v
7.	volilni enoti Kosec Janeza Janez, kmet, Ježa štev. 34.
Namestnik predsednika okrajne volilne komisijel
Jože Podboj, s. r.
NAVODILA ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA ŠTIPENDIJE
Svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica daje enotna navodila za vlaganje prošenj za štipendije v šolskem letu 1955/56, in sicer:
1.	Komisija za podeljevanje štipendij pri Tajništvu za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica bo obravnavala izključno le prošnje pa: ižanskih sirot, sirot fašističnega nasilja in otrok vojaških vojnih invalidov. Za vsakega štipendista je vložiti posebno prošnjo, ki je plačila taks oproščena.
Prošnje drugih prosilcev morajo biti pravilno kolkovane s 180 din državne takse in s 95 din okrajne takse; le-te naj občinski ljudski odbori predložijo v reševanje tajništvu za zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana okolica, kjer bo te prošnje pri omenjenem tajništvu reševala posebna komisija. Takse proste so samo prošnje nepre-možnih oseb, ki pa morajo predložiti potrdilo o siromaštvu.
Peta točka 5. člena Zakona o taksah sicer določa, da so osebe, ki prejemajo razne podpore in pomoči, oprošče- - taks v postopku za priznanje teh podpor, vendar tega predpisa ni uporabiti za osebe, ki prosijo za šolske podpore. Navedeni zakoniti predpis se namreč nanaša na tiste podpore, ki se podeljujejo osebam za njih redno preživljanje (splošne podpore, kadrovske, žrtvam fašističnega terorja), to je osebam, ki nimajo premoženja niti dohodkov iz delovnega razmerja ali iz naslova pokojnine. Šolskih podpor pa ni šteti za pomoč take vrste, ker se priznavajo z namenom, da se prosilcem omogoči nadaljnje redno šolanje.
Na nekolkovane priloge, ki so jih prosilci priložili svojim prošnjam, pa izjemoma ni treba pobrati takse za nazaj.
2.	Vse prošnje naj vlagajo prosilci po občinskem ljudskem odboru, ki naj vodi točno evidenco prosilcev iz vloženih prošenj.
Rok za vlaganje prošenj je odrejen od 1. Junija do 1. avgusta 1955. Izven tega roka dospelih prošenj komisija za podeljevanje štipendij ne bo upoštevala, razen v primerih, če ima prosilec popravni izpit ali če se je naknadno odločil za uk.
3.	Prošnje za štipendije naj vsebujejo naslednje priloge:
a)	svojeročno in čitljivo napisano prošnjo,
b)	izpolnjeni in po občinskem ljudskem odboru ter komisiji za podeljevanje štipendij uradno potrjeni obrazec, ki mu mora prosilec priložiti potrdilo o šolanju.
Vsi podatki morajo biti točno preverjeni, ObLO naj se ne zadovoljijo z ustnimi izjavami prosilcev, marveč na) se prepričajo o podatkih po predloženih dokumentih. Za netočnost odgovarjajo • uslužbenci kazensko in disciplinsko.
4.	Prošenj brez obveznih prilog komisija za podeljevanje štipendij sploh ne bo obravnavala.
5.	Komisijo za podeljevanje štipendij naj sestavljajo odbornik ObLO (LOMO) ter po en član Sveta za prosveto in kulturo, ZVVI, ZB in SZ.
6.	Po začetku izplačevanja štipendij so občinski ljudski odbori dolžni pošiljati Tajništvu za prosveto in kulturo OLO do 15. vsakega meseca potrjen plačilni seznam, iz katerega bo razvidno, da so upravičenci s svojeročnim podpisom potrdili prejem štipendije. Hkrati naj občinski ljudski odbori pošljejo seznam upravičencev v dvojniku za Izplačilo štipendij v naslednjem mesecu. Ta seznam mora vsebovati imena vseh štipendi-rancev ter znesek štipendije.
Kolikor občinski ljudski odbori ne bodo dostavili teh seznamov v predpisanem roku, štipendirane! njihove občine tisti mesec ne bodo prejeli štipendije.
Iz tajništva
za prosveto In kulturo OLO
MLO LJUBLJANA
OBJAVA 0 JAVNI DRAŽBI
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane bo v soboto, dne 11. junija 1955 razprodal na javni dražbi razne predmete, med drugim tudi šivrtne stroje,
kolesa Itd., last splošnega ljudskega premoženja.
Javna dražba bo na dvorišču magistralnega poslopja z začetkom ob 8. uri.
STFSi U
Oi LJU
OPOZORILO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM
Na osnovi 7. odstavita 5. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ 53-455/53) v avezi s 5. točko Odredbe o obveznem objavljanju podatkov iz sklepnih računov gospodarskih organizacij za leto 1954 z dne 10. V. 1955 (Uradni list LRS 18-85/55) izdaja Mestni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 65. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 27. V. 1955 naslednji
SKLEP;
Obrtne in druge gospodarske organizacije, ki niso naštete v 6. točki Odredbe s dne 10. V. 1955, morajo poslati v objavo »Glasniku MLO« letno bilanco, in sicer v roku 15 dni, ko prejmejo potrjen sklepni račun.
Način in vsebino objave določi Svet za gospodarstvo MLO.
Ta sklep stopi takoj v veljavo.
Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia, s. r.
(Katere gospodarske organizacije in v kakšni obliki bodo objavljale letno bilanco, bo objavljeno v prihodnji številki »Glasnika«.)
NAVODILA HIŠNIM SVETOM za plačevanje prispevka za kritje stroškov sta novanjske uprave Ljubljana I
vek za čas januar—junij 1955 skupno do 15. junija t. I., vna prej "pa redno mesečno. Hišni
Po proračunu Stanovanjske uprave Ljubljana I. za leto 1955, ki je bil sprejet na sestanku Sveta stanovanjske skupnosti Ljubljana 1., dne 13. aprila t. I lu potrjen od MLO Ljubljana, znaša prispevek hišnih svetov sa pokritje proračunskih stroškov Stanovanjske uprave Ljubljana L za leto 1955;
2% celotne najemnine od stanovanj in poslovnih prostorov in se krije iz sklada za hišno upravo.
Hišni sveti vplačajo prispe-
svetl manjših hiš lahko nakazujejo tromesečno.
Vsa dosedanja vplačila v ta sklad se smatrajo kot akontacije, ki jih je obračunati v tem letu.
SkUd ima tek. račun 69 - KB-2-6774 »Skled za Stanovanjsko upravo Ljubljana I«.
Stanovanjska uprava Ljubljana 1.
Resljeva c. 14 a-1.
IZ ZAPISNIKA
35. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAV. MESTA LJUBLJANE DNE 24. MAJA 1955
Sejo je vodil odbornik Zdravko Rakušček, predsednik zbora proizvajalcev MLO.
Zapisnik seje je vodil Vinko Butala, šef upravno-pravnega odseka MLO.
Za overltelja zapisnika sta bila Izvoljena odbornika Hinko Ceglar in Jože Gasparič.
Zapisnika 33. in 34. seje zbora proizvajalcev sta bila soglasno sprejeta.
Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 58 odbornikov zbora proizvajalcev navzočih 33. Na seji je bil navzoč tudi republiški poslanec Ivan Curk.
Predlagan je bil naslednji
DNEVNI RED;
L Razprava in sklepanje o zaključnih računih za leto 1954 nekaterih gospodarskih organizacij;
2. Razveljavljenje sklepov o povišanju obračunskih plač nekaterih gospodarskih organi' zacij.
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
rija«, »Žičnica«, Kamnoseško podjetje »Marmor«, Pivovarna »Union«, Planica-šport, Tiskarna Narodne banke, »Tribuna«, »Ljubljanske opekarne«, »Elek-tro« Ljubljana-mesto, Blasni-kova tiskarna, Slovenija-projekt, »Koteks«, »Tekstil«, »Hrana«, »Petrol«, »Kemo-import-export«, Uprava »Ljudske pravice«, »Oplesk«, »Avtoobnova«, Sodar-
Baraga, pojasnila pa sta dajala dr. Stefan Soba, načelnik Tajništva za gospodarstvo MLO In revizor Vladimir Vrbič.
Vsi zaključni računi so biil soglasno potrjeni.
II
RAZVELJAVLJENJE
SKLEPOV O POVIŠANJU OBRAČUNSKIH PLAČ NEKATERIH GOSPODARSKIH . ORGANIZACIJ
Odbornik Jože Gasparič je poročal:
Sekretariat za zakonodajo Izvršnega sveta Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije je z dopisom štev. Pov. 21/1-55 z dne 23. aprila 1955 opozoril Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na nezakonitost sklepov 30. seje zbora proizvajalcev MLO glavnega mesta Ljubljane z dne 29. marca 1955 o povišanju obračunskih plač gospodarskim organizacijam.
Sklepi o povišanju obračunskih plač gospodarskim organizacijam, ki jih je sprejel Zbor proizvajalcev MLO glavnega mesta Ljubljane na omenjeni seji, so bili sprejeti na osnovi zakonskih predpisov: XX. poglavja I. dela, točke 2 Zveznega družbenega plana za leto 1954 (Ur. list FLRJ št. 13/54), Odločbe o pooblastitvi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, da lahko za določene skupine podjetij povečajo zneske obračunskih plač (Ur. list FLRJ št. 29/54), Odločbe o pooblastitvi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, da nekaterim skupinam podjetij lahko povečajo obračunske plače (Ur. list FLRJ št. 32/54), okrožnice Izvršnega sveta LRS št. 4-3822/54 z dne 16. oktobra 1954, odloka o pooblastitvi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, da lahko določenim skupinam podjetij povečajo obračunske plače (Ur. list FLRJ št. 49/54) ter Odločbe o pooblastitvi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, da nekaterim skupinam podjetij lahko povečajo obračunske plače (Ur. list FLRJ št. 2/55).
Z odlokom o predpisih, ki so nehali veljati z uveljavitvijo uredbe o delitvi celotnega do-
16.	Podjetju »Letov« za 20%, za 5 visokokvalificiranih kon-strukterjev, in za 5% za druge zaposlene,
17.	Podjetju »Ilirija« sa 15«/» za 55 zaposlenih pri predelavi naftnih derivatov,
18.	Tovarni pisalnih strojev za 20% za 5 zaposlenih v konstrukcijskem biroju in za 5% za ostalih 181 zaposlenih,
19.	Tovarni gradbenih polizdelkov za 15°/o,
20.	»Kartonu« za 10«/» za 43 zaposlenih v grafični stroki,
21.	' Tovarni koles »Rog« za 20”/», ln sicer za 35 zaposlenih v grupi za kontrolo in raziskovanje materiala ln 14 zaposlenih v grupi za konstrukcijo orodja, strojnih naprav in priprav tehnološkega postopka,
22.	Podjetju »Telekomunikacije« za 20“/», in sicer za 54 zaposlenih v grupi za kontrolo in raziskovanje materiala in Izdelkov In 16 zaposlenih v grupi za kontrolo orodja, strojnih naprav in priprav tehnološkega procesa.
23.	»Kuverti« za 10"/» za 15 zaposlenih v grafični stroki.
Odbornik Jože Gasparič je poročal dalje:
Na osnovi predpostavke, da spada podjetje za Izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov »Cementar« Ljubljana v skupino tovarn salonita in azbestno-cementnih Izdelkov, katerim sme Zbor proizvajalcev, v smislu Odločbe o pooblastitvi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, da lahko za določene skupine podjetij povečajo znesek obračunskih plač (Ur. list FLRJ št. 29/54), povišati obračunske plače, upoštevajoč težko delo ln delovne pogoje, do 15“/», je Zbor proizvajalcev na svoji XXVII. seji sprejel sklep, da se gospodarski organizaciji »Cementar« Ljubljana odobri povečanje obračunskega plačnega sklada v višini I5»/o za vse zaposlene v podjetju z veljavnostjo od 1. januarja 1954 dalje.
Ker pa je po naknadni ugotovitvi ln zahtevami po plameni izjavi Imenovane gospodarske
organizacije osnovna dejavnost podjetja Izdelovanje umetneg« kamna in betonskih izdelkov, n® pa azbestno-cemetnih Izdelkov, kot to navaja zgoraj cit, odloS" ba, predlaga Svet za gospodarstvo, da Zbor proizvajalcev MLO glavnega mesta Ljubljana spremeni prvotni sklep, s katerim Je odobril podjetju »Cementar« 15"/' povečanje obračunskih plač i° odobri podjetju na osnovi 4. točke Odločbe o pooblastitvi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, da nekaterim skupinam podjetij lahko povečajo obračunske plač6 (Ur. list FLRJ št. 32/54), povečanje obračunskih plač za vse zaposlene v podjetju za 5°/», ln to z veljavnostjo od 1. januarja 1954 dalje.
Skupno je bilo v letu 1954 zaposlenih 46 oseb, katerih obračunski plačni sklad je znaša1 4,571.222 din. 5«/» povišanje 1)1 znašalo 228.561 din.
O tem predlogu so razpravljali odborniki: Alojz Barag8' Inž. Rado Cotar, Albin Bazn* Viljem Stanič, Tone Polajn81, Franc Švab, Ivan Curk in Zdravko Rakušček, pojasnjeval pa Je načelnik dr. Stefan Soba.
Z večino r’asov je bil spreje* sklep o povišanju obračunske#8 plačnega sklada gospodarski”1 organizacijam, ki so naveden6 v poročilu; Izvršnemu svetu Pa naj se pošlje dopis, da je Zb»r proizvajalcev sklepal o povi#8' nju, preden je izšel Ur. list * predmetno uredbo. Hkrati je b» sprejet sklep, da se gospodarski organizaciji »Cementar« P8" viša obračunski plačni sklad z* 5% (namesto prvotno odobreni” 15%), in to z veljavnostjo o® 1. januarja 1954.
Dnevni red je bM izčrpan predsedujoči je zaključil sejo.
Predsedujoči:
Zdravko Rakušček, *•
Vodja zapisnika:
Vinko Butala, s. r.
Overitelja zapisnika:
Hinke Ceglar, s. r. Jože Gasparič, s. r.
ska zadruga Tacen, »Pekama hodka gospodarskih organizacij Poljane«, »Labod«, Pekarna »Zg. (Ur. ltst FLRJ štev. 13/110-55) so Šiška«, Pekarna »Gradišče«. Pe- bili navedeni predpisi razveljav-
RAZPRAVA IN SKLEPANJE O ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA LETO 1954 NEKATERIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Odbornik Jože Gasparič, član komisije za potrjevanje zaključnih računov, je po obrazložitvi predlagal, da se potrdijo zaključni računi za leto 1954 naslednjim gospodarskim organizacijam:
»Tiki«, »Opekarne Grad«, »Torbica«, Tovarna konserv Vič, Podjetje za vzdrževanje prog, Tovarna letal »Letov«, Tiskarna Toneta Tomšiča, »Agroservls«,
karna ln slaščičarna »Ledina«, Tovarna zamaškov. Projekt nizke zgradbe, Železniško projektivno podjetje. Obrtniško podjetje »Mesnina« Roška c. 7., »Ljudska pravica«. Oblačilna produktivna zadruga Čopova 7, »Iskra-servis«, Pekarna »Center«, »Tehnometal«, Mizarska delavnica »Krim«, Linhartova Ul., Založniško podjetje »Gospodarski vestnik«, »Semenarna«, Stavbno podjetje »Poljane«, Zidarsko podjetje Sentvid-Ljubljana, »Pohištvo«, »Unltas«, »Zima«, »Gostinstvo Polje«, »Partizan«, Kolodvorska ul. 22, »Restavracija pri Levu«, »Dom«. »Commerce«, Krojaško podjetje »Novost«, Wolfova ul. 1. »Projektor«, »Les« Ljubljana, Obrtniško podjetje »Naravni kamen«, »Putnik«, Zastopniško podjetje »Hermes«, Časopisno podjetje »Pavliha«, »Indus« Ljubljana-Moste, »Avto-montaŽa«, Titova 24, »Hranila« Polje, Pekama »Bežigrad«, Špedicija »Globus«, »Slovenija-Sad-je«, »Tos«, »Slovenija-les«, centrala Ljubljana in poslovalnica Beograd, »Slovenija - les, poslovalnica na Reki, »Litostroj«, Toverna baterij »Zmaj« ln Industrijski biro.
Vprašanje k zaključnim raču-
Tovarna kemičnih Izdelkov »lil-1 nom je stavil odbornik Alojz
tj eni.
Zato predlaga Svet za gospodarstvo MLO glavnega mesta Ljubljane, da Zbor proizvajalcev v celoti razveljavi sklepe o povišanju obračunskih plač, ki so bile odobrene na 30. seji Zbora proizvajalcev z dne 29. mar ca 1955 naslednjim gospodarskim organizacijam:
1.	Podjetju »Koteks« za 0.6*/»,
2.	Podjetju »Pleskarstvo in ao-bosllkarstvo za 5*/»,
3.	Pleskarski in slikarski zadrugi z o. J. Šentvid za 5*/*,
4.	Podjetju »Mizarstvo Trnovo« za 5%,
5.	Podjetju »Kristal« za 5%,
6.	Podjetju »Obok« za 5*1%
7.	Podjetju »Savica« — pleskarska zadruga — za 5%,
6. Podjetju »Ključavničarstvo« Kolodvorska 18 za 3*/*,
9.	Podjetju »Pleskarstvo« Kebetova 8 za 5*1%
10.	Podjetju »Oplesk« za 5*/%
11.	Podjetju za popravljanje voz in strojev za 1,16%,
12.	Železniškemu podjetju za signalne naprave za 2,3%,
13.	Železniškemu elektro podjetju za 0,47*/»,
14. Podjetju za progovne naprave za 0,97%,
15. Podjetju »FJektro« —■ Ljubljana mesto za 9%,
126.	Jernejčič Franc, Pohllno-va 15.
127.	Gorjan Leopold, Sredlška ul. 11.
128.	Pozaršek Franc, Spodnja Hrušča 49.
129.	Florjančič Pavla, Grab-lovčeva 14.
130.	Pelko A. Anton, Belokranjska ul. 8.
131.	Zupan Vili, Belokranjska ul. 8.
132.	Furlan A. Jože, Savska ul. 13.
133.	Barbarič M. Rezi, Savska ul. 11.
134.	Blažič J. Lojze, PovSeto-va ul. 73.
135.	Jovlčevlč Dolfka, Delčeva ut. 34.
136.	Koželj Albina, Koblerjeva ul. 34.
137.	Stramelj Milan, Baudko-va ul. 22.
138.	Reža« Ivica, Baudkova ut. 22.
139.	Majerle Slavko, Mala vas 74.
149. Beline Ivan, Trplnčeva ul. 9.
141.	Což Jože, Litijska 57.
142.	Rožič Marija, Resljeva c. 19,
143.	MLslej J. Ivan, Levstikova ul. 6.
150.	Prinčič l^do, Litiji*« V
151.	Avsec M. Ivan, Grabi o*'
čeva ut 12.
152.	Stepar Lado, Pleteršn1
kova 16.	„
153.	Kušar L Ivan, Krekov
ul. 2.	,
134. Bonča F. Vokoor, R«ičcV ulica 3.
155.	Marolt J. Jože, F.ndl'1'^
jeva ul. 6.	,
156.	Bratuš A. Alojz, dolina, Cesta VIII., št. 2.
157.	Kovač Avgusta, Zalo*8
jeva ul 11.	i.
158.	Mavrič Alojz, Japljev” št. 4.
159.	Boštjančič Rudolf, M6’
ska cesta 22.	.«)
(Nadaljevanje pril*n“n
SODNIKI POROTNIKI OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, IZVOLJENI NA 62. SKUPNI SEJI MLO, DNE 22. APRILA 1955
144. žitnik F. Stane, Rudo*
145.	Pezdevšek M. Franc. N j6' goševa ul. 18.
146.	Skubic J. Jože, Njeg«4^
va ul. 10.	.
147.	Kanduč Albin, Grudnov
nabrežje 17.	.
148.	Manino Jože, Okiške*
ul. 8.	_
149.	Jordan J. Jože. Ob LJU Ijanici 69.
Izdala .Založništvo Ldub^hjf' dnevnik«, direktor Stane S*>‘ odgovorni urednik Ivo T«vc»*