KRALJEVINA JUGO SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 42. kos. V LJUBLJANI, dne 24. maja 1933. Letnik IV. VSEB 270. Kraljeva odločba o ukinitvi konzulata v San Franciscu. 271. Naredba o izrekanju in izterjevanju kazni za železniško-policijske prekrške in odškodnine za prizadeto škodo. 272. Pojasnilo o taksiranju vlog na trgovinske, industrijske in obrtne zbornice in vlog ten zbornic. 273. Izpremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico. 274. Izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. I N A : 275. Razpisi — dopolnitve v čl. 10. pravil o tari; — tara na uvozno blago po predlogu zakona o občni carinski tarifi; — pojasnilo k členu 173. car. zakona o jamstvu blaga za kazniva dejanja, navedena v tem členu; — uporaba zakona glede konvencije o fiskalnem režimu tujih motornih voznih sredstev v mednarodnem potniškem prometu. 270. Naredba o pobijanju tuberkuloze. 277. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. Zakoni in kraljevske uredbe. 270. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez porlfelja. v soglasnosti z Našim ministrskim svetom in na osnovi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1930. odločamo: Ukinja se kraljevski konzulat v San Franciscu. Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.* V Beogradu, dne 18. marca 1933. Aleksander s. r. Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja dr. Albert Kramer s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. maja 1933., št. 108/XXXI/301. j Uredbe osrednje vlade. 271. Na osnovi § 136. zakona o železnicah javnega prometa predpisujem naredbo o izrekanju in izterjevanju kazni za železniško-policijske prekrške in odškodnine za prizadeto škodo.* Clen 1. Pravico, izreči in izterjati kazen in povračilo škode po § 136. zakona o železnicah javnega prometa, imajo vsi železniški uslužbenci: a) Za vse železniško-policijske prekrške; 1. postajni načelniki, njih pomočniki, prometni, razporedili in šolski uradniki. Razporedni in šolski uradniki imajo to pravico samo, kadar vrše nadzorstveno službo; 2. šefi sekcij in sekcijski inženjerji. b) Za železniško-policijske prekrške iz §§ 126., 127. m 128.: vlakovodja in sprevodniki. Clen 2. Višina kazni in povračila škode je za vsak prekršek y/‘ §§ 126., 127. in 128. zakona o železnicah javnega prometa vnaprej določena. Kazen za ostale orekrške se odmerja po velikosti kaznivega dejanja, pri čemer je upoštevati zlasti, ali je * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 'L maja 1933., Št. 98/XXl v'op4. ** »Uradni list« št. 307/92 iz 1. 1925. bilo storjeno namenoma ali iz malomarnosti, povračilo škode pa po določenih postavkah. Postavke se izdajajo in izpreminjajo po razmerah in objavljajo v »Službenih novinali kraljevine Jugoslavije« in v »Saobračajnem Vesiiiku«. Clen 3. Uslužbenci, ki nimajo pravice, izrekati kazni in povračila škode, ali katerim je ta pravica omejena [člen 1., pod b)—1.], morajo privesti prekršnika pred uslužbenca, ki ima to pravico. Ce ne bi to bilo mogoče ali če ne bi prekršnik hotel plačati izrečene kazni, odnosno povračila škode, ga je dovesti in predati s poročilom najbližjemu upravno-policijskemu ali občinskemu oblastvu. Ob neznatnih kaznivih dejanjih je ugotoviti v takem primeru sam6 prekršnikovo istovetnost in njegovo stalno bivališče ter o tem takoj po,lati pismeno prijavo svojemu pristojnemu službenemu starešini. Člen 4. Če je prekršnik potnik, pa noče plačati izrečene kazni, odnosno povračila škode, ga je izključiti od nadaljnje vožnje in predati s poročilom najbližjemu upravnemu oblastvu. Če potnik zahtevane vsote ne more plačati, toda izjavi, da bo plačal znesek na izstopni postaji, mu je dovoliti vožnjo do izstopne postaje in ga je tu predati postajnemu načelniku ali prometnemu uradniku, ki mora poskrbeti za izterjavo kazni, odnosno povračila škode. Potnikova predaja se izvrši s j Poročilom (obrazec K—91). Člen 5. Rešitev o kazni in povračilu škode se izda z indigovim papirjem na obrazcu K—7 v dveh izvodih, katerih enega dobi kaznovanec, drugi pa se preda z denarjem postajni blagajni. Člen 0. S tem niso izpremenjeni predpisi železniško-promet-ne uredbe** o izterjanju odškodnine za škode, prizadete v vlakih na vozilih, njih ureditvi in njih, inventarskih predmetih z dejanjem, ki nima za posledice kazenske odgovornosti po predpisih zakona o Železnicah javnega prometa. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prestane veljati naredba z dne 2. junija 1931., G. D. br. 49.406/31.* V Beogradu, dne 28. marca 1933.; G. D. br. 21-408. Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. Odškodnine in kazni za prekrške iz §§ 126., 127. in 128, zakona o železnicah javnega prometa. 1. Kdor položi obuto nogo na sedež tako, da ga onesnaži, plača: v III. razredu odškodnine 2— dinarja; v II. „ „ 8— dinarjev; v I. „ „ 10-— dinarjev. * »Službeni listi št. 340/53 iz 1. 1931. Če se to ponovi, plača razen odškodnine tudi še kazen prvikrat v znesku 10'— dinarjev. 2. Kdor leže obut na sedež tako, da ga onesnažk plača: v III. razredu odškodnine 10*— dinarjev; v II. „ „ 25--— dinarjev; vi. „ „ 40-— dinarjev. Če se to ponovi, plača razen odškodnine tudi še kazen prvikrat v znesku 10-— dinarjev. 3. Kdor onesnaži stranišče, plača: Odškodnine 30-— dinarjev. Če se to ponovi, plača razen odškodnine tudi še kazen prvikrat v znesku 10'— dinarjev. 4. Kdor onesnaži tla voza, plača: v III. razredu odškodnine 3'— dinarje; v II. „ „ G-— dinarjev; v 1. „ „ 12-— dinarjev. Če se to ponovi, plača razen odškodnine tudi še kazen prvikrat v znesku tO— dinarjev. 5. Kdor onesnaži sedež v vozu, plača: v 111. razredu odškodnine 4-— dinarje; v II. „ „ ITr— dinarjev; v I. „ „ 20— dinarjev. Če se to ponovi, plača razen odškodnine tudi Se kazen prvikrat v znesku 10’— dinarjev. 6. Kdor onesnaži oddelek ali hodnik tako, da ga je treba razkužiti, plača: v III. razredu odškodnine 70-— dinarjev; v 11. „ „ 150'— dinarjev; v I. „ „ 200— dinarjev. Če se to ponovi, plača razen odškodnine tudi še kazen prvikrat v znesku 10'— dinarjev. 7. Kdor vnese v voz prtljago, ki je nečista, v kateri je tekočina ali so drugi predmeti, zbog katerih bi se kakorkoli utegnila prizadeti komurkoli škoda, plača razen odškodnine za prizadeto škodo tudi še kazen v znesku 20-— dinarjev. 8. Kdor vstopi v voz ali izstopi iz njega, ko se vlak premika, plača kazen 10'— dinarjev. 9. Kdor odpre vozna vrata, dokler se vlak premika, plača kazen 10-— dinarjev. 10. Kdor vnese v voz lahko upaljive stvari, plača kazen 50— dinarjev. 11. Kdor vnese v voz raznesilne stvari, plača kazen 100-— dinarjev. 12. Kdor vnese v voz strelno orožje nabito (izvzem-ši osebe, omenjene v § 29. ž. p. u.), plača neglede na to, ali ima pravico orožje nositi, kazen 200-— dinarjev. 13. Kdor vrže skozi okno predmet, po katerem utegne nastati škoda, plača razen odškodnine za prizadeto škodo tudi kazen v znesku 50'— dinarjev. 14. Kdor onesnaži, izšara ali zareže bodisi vnanje ali notranje stene voza bodisi stekla na oknih, ogledalih) slikah ali reklamah ali pa katerokoli notranjo ureditev itd., plača razen odškodnine za prizadeto škodo tudi še kazen 50'— dinarjev. Če žalijo šare, vrezi itd. javno moralo, plačajo razen odškodnine za prizadeto škodo še kazen 100'— dinarjev. Jugoslovanske državne železnice 2ig službene edinke. Zaporedna številka. Oosp............................., poklic.................................. iz , sreza .. banovine ................. , se je,pregrešil zoper predpis § ........ zakona o železnicah- javnega prometa s tem, da je dne...................198...v............................... Zato se kaznuje na podstavi §§ 131. in 136. tega zakona z denarno kaznijo v znesku Din ....................... (z...................besedami ........................................................) in mora plačati.odškodnine za prizadeto škodo Din (z.besedami - - - •••). Zoper to rešitev je dopustna pritožba v 15 dneh na direkcijo državnih železnic v ......................................................... Izrečena kazen in odškodnina se je izterjala od zgoraj imenovane osebe v gotovini v skupnem znesku Din ............... (z besedami ). Dne .................... 193...... Ime, priimek in zvanje uslužbenčevo Obr. K—7. Koncept I (32X48, a 24X32). 272. Trgovinske, industrijske in obrtne zbornice: taksiranje vlog.* Sprožilo se je vprašanje, ali so trgovinske, industrijske in obrtne zbornice dolžne, pobirati takse za vloge, s katerimi zahtevajo stranke, naj izdajo razna potrdila. Da se doseže v tem pogledu in glede vprašanja taks za te vloge pri trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah vobče enotnost, daje ministrstvo za finance, oddelek za davke, po poslednjem odstavku člena 43. zakona o taksah to-le pojasnilo: Res je, da je predpisano v § 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932. (»Službene novinec z dne 5. avgusta 1932., st. 178/LXXV), da se morajo zbornice vzdrževati prvenstveno iz lastnih sredstev, in da je rečeno v § 33. omenjene uredbe, odnosno v § 394., točki 2., zakona o °brtih z dne 5- novembra 1931., da smejo zbornice za Pokrivanje tistega dela razhodkov, ki jih ne morejo kriti '• lastnimi sredstvi, predpisati doklade na osnovi davka na dohodek od obratov, podjetij in poklicev kakor tudi na osnovni davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in to po zakonu o odmerjanju 'n pobbanju doklad zbornic na neposredni davek z dne julija 1930. (»Službene novinec z dne 11. julija 1930., s|- 155/LVIII). Toda pri tem so ne sme pustiti vnemar, da morejo zbornice naloge, ki so jim predpisane v §§ 1. in 3 * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne lj- maja 1933., št. 108/XXXI/308. zgoraj navedene uredbe, samo ob sodelovanju državnih organov občne uprave, ki — naravno — obremenja izključno državni proračun. Tako so n. pr. bani in ministrstvo za trgovino in industrijo znatno zaposleni z zbornicami vobče, zlasti kar zadeva nadzorstvo nad zbornicami in njihov proračun. To se vidi najbolje iz same uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932., ki jo je izdal minister za trgovino in industrijo, in sicer iz §§ 22., 31., odstavka ('-'), 32., odstavka (3), 33., 34., 33. in 36., odstavka (■). Toda če preseza zbornična doklada 8%, je treba v takem primeru razen odobritve ministra za trgovino in industrijo tudi odobritve ministra za finance. Doklado za zbornice pa pobirajo tudi državni organi, l. j. davčne uprave obenem z državnim davkom (glej § 1., točko 6., in § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 2. julija 1930.). Zato je v redu, da ima država pravico, pobrati nekaj tudi zase od tistih, za katere poslujejo zbornice ob sodelovanju državnih organov občne uprave, najsi je poslovanje teh organov pri tem samo posrednega, odnosno podpornega značaja. Iz navedenega izhaja: A. Vloge, ki jih pošiljajo stranke zbornicam: 1. Trgovinske, industrijske in obrtne zbornice so vobče dolžne, pobirati od svojih pripadnikov takse po tar. post. 1. zakona o taksah za vse pismene ali zapisniške vloge, ki se nanašajo na tisto njihovo področje, ki je predpisano zbornicam v javno korist (uradno področje), izvzemši seveda tiste morebitne primere, ko je določena za dotični predmet s posebnim zakonom taksna oprostitev. Zato morajo zbornice — razen takse za potrdilo — pobirati tudi takso za prošnjo, s katero zahtevajo stranke od zbornic, naj jim izdajo potrdilo n. pr. o izvoru blaga ali izkaznico trgovinskim potnikom in druga potrdila in izjave iz zborničnega področja (glej § 3., točko 7., zgoraj omenjene uredbe o zbornicah). 2. Vloge strank, ki se nanašajo na neuradno področje zbornic, so oproščene taks. Zbornice so — po § 1., odstavku ("), že omenjene uredbe — sicer javno-pravne naprave in posvetovalna telesa državnih oblastev in samoupravnih teles; toda njih položaj je vsekakor sui generis, ker morejo pospeševati pridobivanje svojih pripadnikov tudi s tem, da dajejo na njihove netaksirane vloge brez takse razna pojasnila, da brez takse priporočajo njih zahteve itd. Ne more se pa smatrati, da izvira ta funkcija zbornic iz uradnega značaja njih položaja (kot oblastva). B. Vloge, ki jih pošiljajo zbornico oblastvom, in to: 1. Po predmetih njih uradnega področja (javne koristi, javni posli), t. j. uradno dopisovanje je oproščeno takse, in to na osnovi § 436., odstavka (J), zakona o obrtih v zvezi s členom 5., točko 4., zakona o taksah, odnosno člena 6., točke 1., zakona o taksah. 2. Po predmetih njih neuradnega področja: a) Kot dopisovanje, in to na osnovi posebnih zakonskih predpisov ali na poziv poedinih oblastev, in sicer celo, če se nanašajo take vloge na kakšne konkretne predmete poedincev, so oproščene taks. b) V vseh drugih primerih, zlasti če predlože zbornice v zastopstvu poedincev prošnje, opozoritve, rekur-ze itd., morajo zbornice te vloge taksirati. Ministrstvo za trgovino in industrijo se naproša, da izvoli priobčiti to pojasnilo vsem banskim upravam v vednost in ravnanje, kakor tudi zaradi priobčitve vsem trgovinskim, industrijskim in obrtnim zbornicam in njihovim izpostavam, ki so v območju dotične banske uprave. V Beogradu, dne 15. aprila 1933.; št. 75.225/1931. Pomočnik ministra za finance Ing. St. J. Nedeljkovič s. r. 273. Izpremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico.* Z odločbo gospoda ministra za promet št. 2102 so bile odobrene naslednje izpremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico:** V § 10. postane prejšnja točka VI. točka VII. in se ne izpremeni. V § 10. se glasi nova točka VI. tako-le: »VI. Izplačilni pogoj, ki bi nasprotoval odredbam tega člena in bil postavljen na nakaznico, velja za nezapisanega.« V § 10. postane točka VII. točka Vlil. in se izpre-menjena glasi: >VIII. Čekovna nakaznica velja do dvajsetega dne naslednjega meseca, t. j. v tem roku je koristniku pri pošti na razpolago zaradi izplačila.« Kot nov paragraf se dodaja: »§ 18. Izguba čeka. Če lastnik računa ali imetnik čeka ček izgubi, mora obvestiti o izgubi kar najhitreje Poštno hranilnico, (njeno podružnico), da se prepreči zloraba. Lastnik računa mora istočasno preklicati izgubljeni ček (člen 25. tega navodila), da bi ga na ta način razveljavil in mogel izdati novega.« Pri naslednjih paragrafih se pomaknejo številke za eno navzgor. V § 42. se izpreininja točka IV. in se glasi: »Za odposlatev denarja v druge države znašajo stroški Din 5— za vsakih začetih Din 500’—.< Pripomba za § 42. se glasi: »Sedaj je pošiljanje denarja v inozemstvo omejeno z deviznimi predpisi ministrstva za finance. V vseh paragrafih je treba nadomestiti § i besedo »Člen«. Minister za promet L. Radivojevič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. aprila 1933.. št. 90/XXVII/271. ** »Službeni list« št. 123/9 iz 1. 1932. in st. 50/7 iz 1. 1933. 274. Izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev z dne 23. septembra 1931., št. 60.367/11.* I. Drugi odstavek člena 1. postane člen 2., se izpre-minja in se glasi: »Prepoveduje se uvoz pošiljk sadnih dreves in njihovih plodov, okrasnega in drugega drevja in grmičja, ki prihajajo iz Amerike, Avstralije, Japonske, Kitajske, s Havajskih otokov, iz Južne Amerike, Madžarske in Avstrije brez predhodnega dovolila ministrstva za poljedelstvo za uvoz teh pošiljk. S prošnjo, ki se predloži ministrstvu za uvoz teh pošiljk, je obenem predložiti potrdilo pristojne fitopato-loške naprave dotične države, odkoder se pošiljka izvaža, in sicer za vse spredaj naštete države: da v kraju, ii katerega pošiljka izvira, ni škodljivca Aspidiotus perni-ciosus, za vse ostale spredaj naštete države, razen Madžarske in Avstrije, pa še, da ni škodljivcev: Leptino-tarsa deccmlineata, Popillia japonica, Phthorimaea oper-culella. Če ministrstvo za poljedelstvo dovoli uvoz pošiljke, je priložiti pošiljki enako potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke. Pošiljko, katere uvoz v državo se odobri, smejo izročiti carinska in prometna oblastva adresatu šele, ko pregleda pošiljko strokovnjak, ki ga odredi ministrstvo v uvoznem odobrilu. Zato je treba v prošnji navesti, v katerem kraju se bo pošiljka ocarinila in izročila.« II. Člen 2. pravilnika postane člen 3. in se tako izprcmene tudi zaporedne številke ostalih členov. III. V starem členil 4. pravilnika, ki je postal člen 5., se za besedo ; pošiljke« dodajajo besede: »iz člena 1. pravilnika«, za besedo »certifikatom« pa se doda: »zato«. Te izpremembe in dopolnitve pravilnika stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 1. maja 1933.; št 27.230/11. Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r. 275. Razpisi.** J i. Dopolnitve v členu 10. pravil o tari. Na osnovi sedmega odstavka člena 7. v predlogu zakona o občni carinski tarifi sem odločil: V členu 10 pravil o tari C. br. 19.900 z dne 15. sep' tembra 1905. se doda nov odstavek, ki se glasi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1938., Št. 104/XXX/294. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 573/76 iz 1. 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. marca. 1933., št. 50/XlV/145. »Za priznano zaobalo po tem členu se smatrajo, če se uvozijo v njih predmeti iz IV. dela uvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi, tudi zavoji v obliki bobnov, izdelani iz tenkih deščic iz sirovega lesa, medsebojno sestavljeni ali ne sestavljeni. Ti zavoji so opremljeni z dvema poklopcema, ki sta napravljena iz tenkih medsebojno zlepljenih deščic iz sirovega lesa. Zunanja stran je zavarovana z nekoliko obroči iz enakega lesa; ti obroči so pritrjeni z železnimi žeblji in obročki. Razen tega so na zunanji strani zavoja natisnjene oznake (znamka, številka, kosmata ali čista teža, zaščitni žig tvornice in eventualno odpošiljateljev ali prejemnikov naslov). Notranjost zavoja je obložena s papirjem ali z lepenko, da se ščiti blago. Pod poklopcema je lesen obroč, ki je ob robih lahko obložen tudi s tekstilnim materialom. Poklopca sta obložena s papirjem ali z lepenko. Če se uvozi v teh zavojih blago, ki ima pravico, da se tara odbije, se odbije za taro 6%.< Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. februarja 1933.'; št. 5436/IV. Minister za finance dr. Mil. 11. Dordevic s. r. II. Tara na uvozno blago po predlogu zakona o občni carinski tarifi. Na osnovi šestega odstavka člena 7. v predlogu zakona o občni carinski tarifi predpisujem te-le odstotke tare, ki se naj odbijajo pri uvozu tujega blaga, ki spada pod niže označene številke uvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi. Blago iz tarifnih številk V lesenih sodih V lesenih zabojih V lesenih polzabojih 1 6 — - — 10 16 . 20 — 21 — — 25 — — 28 — in ovito z rogozom 12 104 12 6 183 10 — 207 10 10 — 222 14 14 — 223., točka 1. — 10 — 239/40 12 12 — 274/275 — 12 — 27(5 — 12 — 277/78 — 13 — 313/314 — 13 — 317 '318 — 13 — 349 — 18 — 370 — 1(5 — 389 — 10 7 393 11 8 440 — 18 12 449/450 — 12 8 515 12 8 607 6 686 14 14 -“‘g >■“ •5 iS «3 ■TJ •n £ S tem se nadomeščajo stopnje tare, določene za do-tične številke v razpisu C. št. 29.297 z dne 20. junija 1925* in št. 19.799/IV z dne 19. maja 1930.; carinarnice pa morajo še nadalje vršiti kontrolo, določeno v čl. 18. pravil o tari. Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. februarja 1933.; št. 5435/IV. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevic s. r. III. Pojasnilo k členu 173. carinskega zakona o jamstvu blaga za kazniva dejanja, navedena v tem členu. Na osnovi člena 273. carinskega zakona in po povodu zahtevanega pojasnila, kako je razlagati člen ,173. v zvezi s členoma 35. in 174. carinskega zakona, dajem po zaslišanju carinskega sveta nastopno pojasnilo: Po členu 173. carinskega zakona je predpisano, da jamči za kazniva dejanja iz členov 164., 165., 166., 170. in 171. istega zakona za kazen blago, ki je v sporu, kakor tudi drugo blago, ki ga ima krivec v carinarnici. Ker po členu 35. omenjenega zakona podpisuje in predlaga deklaracijo lastnik blaga ali zanj priznani carinski posrednik, nastaneta glede kazni in jamstva za kazen dva primera. Če je vložil deklaracijo lastnik blaga, jamči za kazen poleg blaga, ki je v sporu, tudi še ostalo blago, ki ga ima v carinarnici. Razen tega je odgovoren lastnik blaga za kazen po kaznivih dejanjih, navedenih v členu 173. carinskega zakona, tudi še s celokupno ostalo svojo imovino po členu 174. tega zakona. Če je pa vložil deklaracijo carinski posrednik, jamči za kazen njegova varščina, položena v smislu člena 11. pravilnika o carinskih posrednikih, kakor tudi celokupna njegova imovina, skladno s členom 174. carinskega zakona. Razen tega jamči za plačilo kazni tudi blago, ki je v sporu, neglede na to, ali je posrednikovo ali pa njegovega pooblastitelja. Da je razumeti člen 173. navedenega zakona v razloženem smislu, izhaja tudi iz tega, ker služi po čl. 174. izterjavi kazni, če je takoj ne plača bodisi lastnik kot vložilec deklaracije, bodisi priznani carinski posrednik, v zavarovanje sporno blago, t. j. blago, glede katerega je ugotovljeno carinsko kaznivo dejanje. Razen tega služi po členu 174. tega zakoua za izterjavo kazni, če ni poravnana, prvenstveno denar od prodanega spornega blaga; če pa kazen tudi s tem denarjem ni popolnoma plačana, je zahtevati izvršbo iz ostale obsojenčeve imovine. S tem se ukinja razpis št. 30.279/IV z dne 31. avgusta 1931.** V Beogradu, dne 25. februarja 1933.; št. 5439/IV. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevic s. r. * »Uradni list« št. 234/73 iz 1. 1925. ** »Službeni list« št. 547/72 (pod III.) iz 1. 193,1. IV. Uporaba zakona glede konvencije o fiskalnem režimu tujih motornih voznih sredstev v mednarodnem potniškem prometu. Mednarodna konvencija o fiskalnem režimu tujiii avtomobilskih vozil, sklenjena v Ženevi dne 30. marca 1931. pri Društvu narodov med raznimi državami, je uzakonjena in je stopila v veljavo dne 15. februarja 1933., »Službene novinec št. 35/XI.* Ta konvencija oprašča po predpisu v členu 1. za 99 dni v enem letu plačila davkov ali taks tuja vozila, ki vozijo začasno na našem ozemlju. Od te oprostitve so izključena vozila, ki služijo proti plačilu za prevoz oseb, in vozila za prevoz blaga. Vozila v smislu te konvencije so avtomobili in motocikli. Po čl. 2. se določa ta oprostitev za eno bivanje ali za več bivanj, če ta skupaj ne presezajo, če se seštejejo, 90 dni v enem letu. Po izteku roka 90 dni v enem letu so zavezani tuji potniški avtomobili in motocikli plačilu takse, določene v pripombi 5. tar. post. 100. tarife k zakonu o taksah; to takso mora pobrati carinarnica ali carinski oddelek ob odhodu po mali beležnici. Ta taksa znaša 10 dinarjev za dan. Da more vozno sredstvo okoristiti oprostitev 90 dni, mora biti izza dne 1. aprila 1933. opremljeno z mednarodno fiskalno knjižico po obrazcu iz dodatka h konvenciji. To knjižico izda za registracijo pristojno ob-lastvo ozemlja ali pa za to po tem oblastvu pooblaščena organizacija, in velja za eno leto dni. Pred iztekom roka leta dni se ne more izdati za dotično vozno sredstvo ne duplikat ne nov certifikat. Ta fiskalna knjižica Vsebuje 48 s številkami označenih strani, formata 135 mm X 218 nun; platnice so svitlo modre barve; knjižica je sestavljena v državnem jeziku države, kjer je izdana. Platnice obsezajo spredaj: ime države, kjer je knjižica izdana, naslov »Mednarodna fiskalna knjižica« (Car-riet Fiscal International), natisnjeno v jeziku tiste države, kjer je izdana, oljenem s prevodom v tiste jezike tistih držav, za katere velja; številko knjižice; pristavek v jeziku dotične države: Mednarodna ženevska konven- cija z dne 30. marca 1931. Prva stran obseza: podatke o imenu, priimku in naslovu lastnika avtomobila ali motocikla ali tiste osebe, v katere rokah .je vozilo; o številki in istovetnosti vozila, ter kraj in datum izdaje knjižice. Druga stran obseza: seznam držav, ki so usvojile omenjeno konvencijo in v katerih daje ta knjižica pravico do oprostitve od vseh davščin za dobo 90 dni. Tretja stran je namenjena, da se vpišejo vanjo imena in naslovi poznejšega lastnika avtomobila ali motocikla ali oseb, ki jim je poverjeno vozilo za eno potovanje. Četrta stran je določena za vpis novih registracijskih številk vozila, če se izpreineni prvotna registrska številka, označena na prvi strani, zbog prodaje vozila v državi ali iz kakšnega drugega razloga. Strani 5 do 48 so določene za poedinična prihodna in odhodna potrdila v isti državi, da se lahko izračuni število dni. prebitih v isti državi Ta potrdila postav- * »Službeni listi št. 1G4/22 iz 1. 1933. ljajo carinska oblastva pri vsakem prihodu in pri odhodu z lastnega ozemlja. Po členu 4. konvencije se sme za knjižico, če odide kakšno vozilo, ki je prišlo na ozemlje ene države podpisnice konvencije, opremljeno s fiskalno knjižico, s tega ozemlja, ne da bi bila postavljena odhodna viza in ne da bi se mogel ugotoviti datum odhoda, smatrati, da je ta knjižica na omenjenem ozemlju brez vrednosti. Če pride isti objekt vnovič v državo, se v knjižico prihod ne vpiše, ampak je treba za prejšnje bivanje avtomobila ali motocikla pobrati takso po 10 dinarjev za dan, računaje od dne prvega prihoda do dne odhoda. Ta taksa se pobira po mali beležnici na osnovi podatkov za prvi prihod iz duplikata male priznanice ob povratku voznega objekta v inozemstvo, kolikor ni pobrana od drugih oblastev. Dan odhoda se ne računi. Glede na člen 5. konvencije velja izdana mednarodna fiskalna knjižica samo za isto vozilo. Izpremembo lastnika ali imetnika avtomobila mora vpisati v knjižico listi, ki je knjižico izdal; drugače je neveljavno. Začetek veljavnosti mednarodne fiskalne knjižice je označen z datumom, vpisanim v šesti vrsti prve strani. Če izpremeni vozno sredstvo, za katero je že izdana mednarodna fiskalna knjižica, registrsko številko, a ostane nadalje lastnina istega lastnika, se mora vpisati registrska številka na četrti strani knjižice, če pa izpremeni lastnika, ne da bi izpremenilo registrirano številko, Se mora vpisati novi lastnik na tretji strani knjižice. Če pa izpremeni vozilo državo, kjer je registrirano, izgubi fiskalna knjižica, izdana v prejšnji državi, svojo veljavo. Glede na vse doslej razloženo velja torej: 1. Vstopna carinarnica vpiše, ko ugotovi istovetnost lastnika avtomobila ali motocikla ali tistega, ki z vozilom razpolaga, kakor tudi istovetnost voznega sredstva samega, datum prihoda v za to odrejeni razpredelek na eni strani 5 do 48; s tem je pridržana ta stran v knjižici izključno za vpisovanje prihodov in odhodov po carinskih oblastvih dotične države. Če se prenese viza na naslednjo stran, se morata ti dve strani vezati. Na vrhu teh strani vpišejo carinska oblastva tudi ime svoje države. 2. Če ugotovi ob pregledovanju carinski organ pri obmejni vstopni carinarnici, da preseza število v dotični državi prebitih dni od prvega prihoda do poslednjega odhoda 90 dni, se mora pobrati taksa za ves čas nad 9t) dni. Vnovični prihod v istem letu so v fiskalni knjižici ne zaznami. ker vozilo ne more biti v tem letu več oproščeno plačila takse. Zaradi evidence glede obračuna plačila takse po mednarodnih fiskalnih knjižicah se osnuje »register fiskalnih knjižic« z nastopnimi razpredelki: številka fiskalne knjižice; ime tistega, ki je fiskalno knjižico izdal; ime lastnika avtomobila ali motocikla; registrska-policijska številka voznega sredstva; ime kraja in države, kjer je registrirano; datum prihoda v našo državo in odhoda iz nje; seštevek dni, prebitih v tekočem letu v naši državi; označba, ali in po kateri številki male priznanice in za koliko dni je taksa plačana, in razpredelek »pripomba«, v katerega se vpiše Številka carinskega dokumenta (triptiha) ali knjige za prehod skozi carinarnice. Iz pisarne oddelka za carine pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 27. februarja 1933.; št. 5472 IV. Banove uredbe. 276. .VI. No. 20314/1. Naredba o pobijanju tuberkuloze. V poslednjem času se opaža, da nekatere kraje Dravske banovine — zlasti so to kraji z večjim tujskim prometom — posečajo tuberkulozni bolniki. Ker bi ta pojav neglede na neugodne posledice, ki bi nastale za tujski promet vobče, utegnil dati povod za razširjenje tuberkuloze ter s tem ogrožati zdravje širših plasti naroda, opozarjam vsa občinska oblastva, predvsem pa ona, v kojih območju so večja tujska prometna središča, odnosno letovišča ali pa zavodi zrn zdravljenje tuberkuloze, da posvečajo posebno skrb izvajanju lokalne sanitetne policije. Sreska načelstva bodo po svojih sanitetnih referentih nadzorovala občine glede izvrševanja predpisov, ki se nanašajo na razširjanje nalezljivih bolezni in bodo v konkretnih primerih dajala tudi vsa potrebna strokovna navodila. Tuberkulozni bolniki prihajajo radi zdravljenja predvsem v kraje s subalpinsko klimo. To se jim sicer ne sme in tudi ne more preprečiti, poskrbeti pa je treba, da se izključi vsaka možnost razširjenja bolezni tako na domačine, kakor tudi na druge letoviščarje. Da se ta nevarnost pravočasno prepreči izdajam na osnovi § 1. zakona z dne 30. aprila 1870., drž. zak. št. 68, ter §§ 64. do 67. zakona o notranji upravi naslednjo naredbo: 1. Zdravniki in stanodajalci so dolžni, da vsak primer odprte tuberkuloze, odnosno sum, prijavijo občinskemu uradu kot lokalnemu sanitetnemu policijskemu oblastvu in sreskemu načelstvu. 2. Občinski urad, ki potem zdravniške prijave dozna za odprto tuberkulozo, mora poskrbeti za to, da se dotični bolnik obdrži v potrebni evidenci. Stanodajalcu, pri katerem stanuje tak bolnik, se mora prepovedati, da bi v isti sobi nastanil še kakega drugega tujca. 3. V splošnem je vse stanovanjske prostore, ki se cddajajo tujcem, kakor tudi vse javne lokale opremiti s pljuvalniki, ki morajo biti približno do četrtine napolnjeni z razkuževalnim sredstvom (n. pr. 5% sanitol lyso-forin). V javnih lokalih morajo biti pljuvalniki odprti, v privatnih pa opremljeni s pokrovom. Poskrbeti je, da se pljuvalniki dnevno razkužijo. Sobe, v katerih so bolniki, dalje stopnjišča, hodniki in javni lokali se morajo pred pometanjem obrisati z mokro cunjo, ki naj se po uporabi prekuha v vreli vodi in s tem razkuži. Izprašenje preprog, rjuh in slično skozi ukna in na hodnikih vobče ni dovoljeno. 4. Perilo tuberkuloznih se mora pred pranjem razkužiti in prati posebej ter se nikakor ne sme pomešati 7 ostalim perilom. Tstotako se mora jedilni pribor, ki ga uporabljajo bolniki, posebej in z vso pazljivostjo snažiti v 20% raztopini sode v topli vodi. Vsak letoviščar mora imeti svojo posebno servijeto. 5. Odhod vsakega bolnika morajo stanodajalci naznaniti tekom 24 ur občinskemu uradu, ki odredi, da se stanovanje, oprema in perilo, preden se odda drugemu, temeljito razkuži. Razkuženje naj izvrši po zadevnih stro- kovnih navodilih sreski desinfektor ali kak drugi od občine v ta namen postavljeni organ po navodilih banovinskega (občinskega) zdravnika. 6. Bolnikom mora streči vedno samo ena oseba, ki pa ne sme prihajati v dotiko z drugimi tujci. Dotično osebo naj banovinski (občinski) zdravnik opozori na nevarnost okuženja ter jo pouči, kako se je mogoče tej nevarnosti izogniti. 7. Stanodajalci, ki obrtoma sprejemajo letoviščarje na stanovanja, morajo strežniško osebje prijaviti občinskemu uradu, 'le-ta pa pristojnemu banovinskemu (občinskemu) zdravniku ali pa sreskemu sanitetnemu referentu, ki osebje preišče, da-li ne boluje za tuberkulozo. Strežniško osebje, pri katerem se ugotovi, da je inficirano s tuberkulozo, se z nobenim pogojem ne sme pripuščati h gostom. 8. Družine, katerih člani bolujejo za tuberkulozo ali kjer že stanuje tuberkulozni, smejo sprejemati zdrave tujce le izjemoma, in sicer samo s predhodnim dovoljenjem občinskega urada, ki izdaja dovoljenja le na podlagi izjave občinskega zdravnika. Kadar izda občinski urad tako dovoljenje, mora hkratu odrediti vse potrebno, da se dotični družinski član izolira. 9. Ordinirajoči zdravnik mora bolnika poučiti o prenosljivosti njegove bolezni ter nru dati povsem točna in podrobna navodila, kako naj se ravna, da okolica, v kateri se kreta, ne bo izpostavljena okuženju. 10. Bolniku, ki se ne ravna po navodilih zdravnika ter izpostavlja svojo okolico nevarnosti okuženja, sme občina zabraniti nadaljnje bivanje v njenem okolišu. 11. Krajevno sanitetno policijsko oblastvo (občina) mora posvečati posebno pažnjo čistoči kraja, skrbeti za dobro pitno vodo ter za primeren odvoz smeti in fekalij. Ceste se morajo škropiti, da se ohranijo čimbolj brez prahu. Istotako se mora strogo nadzirati promet z živili ter se morajo ugotovljeni nedostatki nemudoma odstraniti. 12. Lastniki javnih lokalov, zasebni stanodajalci in zdravniki, ki se pregrešijo zoper določila te naredbe, se kaznujejo z denarno globo od 10 do 1000 dinarjev, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni. Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne. 13. Ta naredba stopi v veljavo osem dni po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. V Ljubljani, dne 18. maja 1933. Ban: ilr. Marušič s. r. 277. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 4737/2. Občina Črnuče, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 l vinskega mošta Din 100-—. c) od 100 1 piva Din 100—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, in konjaka Din 5"—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. II. No. 4901/4 Občina Dolenjavas, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1933. II. No. 4713/1. Občina Galušak, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino Din 100’— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. II. No. 2390/3. Občina Jiršovci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino Din 10O-— od 100 l vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. IT. No. 11745/1 Občina Korena, v srezu mariborskem levi br., bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od ICO 1 piva Din 25'—, č) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1933. II. No. 2156/2 Občina Mozelj, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25’—, e) od goveda pod 1 letom Din 15’—, f) od prašičev Din 15'—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1933. II. No. 3545/2. Občina Nadole, v srezu Šmarje pri Jelšah, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od goveda nad 1 letom Din 20'—, c) od goveda pod 1 letom Din 15’—, č) od prašičev Din 10’—, d) od drobnice Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 12. maja 1933. II. No. 5612/2. Občina Polšnik, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 I piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25’—, e) goveda pod 1 letom Din 25’—, f) od prašičev Din 25'—, g) od drobnice Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1933. II. No. 4507/3. Občina Rakek, v srezu Logatec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100'— b) od 100 I vinskega mošta Din 100-—. c) od 100 1 piva Din BO1—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 40'—, e) od goveda pod 1 letom Din 25, t) od prašičev Din 20'—, g) od drobnice Din 10-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20 Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« s Ljubljanlj njen predstavnik. Otmar Micbalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 42. kosu IV. letnika z dne 24. maja 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/20. 1367 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. maja do 7. maja 1933 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. "Ti. O — •° n Srez | Ostal (I Na nov || obolel > cd (H •j O u S P c9 m M n ¥1 O * Davica. — Diphtcria et Croup. Brežice .......... 2 1 — — 3 Celje ... ........ 6 1 — — 7 — 1 — — 1 Dolnja Lendava ..... 1 1 1 — 1 Gornjigrad 2 — — — 2 Kamnik — 1 — — 1 4 — 1 — 3 1 1 — — 2 1 1 — — 2 — 3 — 1 2 — 1 — 1 — Litija 3 2 3 — 2 Logatec .......... 3 — —- — 3 Ljubljana (srez) .... 5 2 2 — 5 Ljubljana (mesto)' . . . 10 1 G — 5 Ljutomer . — 2 1 — 1 Maribor desni breg * . 4 3 3 — 4 Maribor levi breg . . . 3 3 — 1 5 Maribor (mesto) ... 3 — 3 — — Murska Sobota...... 2 — 2 — — — 1 1 — — Prevalje 2 — — — 2 Ptuj 1 2 — — 3 Slovenjgradec ...... 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah .... 3 1 2 — 2 Vsega . • . 57 28 25 3 67 Šen. — Erysipclas. Brežice ..... ... 1 1 1 — 1 Celje — l — — 1 Celje (mesto) — 1 1 — — Črnomelj — 1 — —- 1 Dolnja Lendava 1 — — 1 Kram 1 1 — — Konjice * 1 1 — — Ljubljana (mesto) . •. 2 1 1 — 2 Ljutomer .... — 1 — — 1 Maribor desni breg • » 2 1 — 1 Maribor (mesto) .... 2 2 2 — 2 Metlika . 1 — 1 — — 1 1 1 — 1 Radovljica — 1 — — 1 Vsega . ■ . 12 10 10 1- 12 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežic; 11 — — — 1 Litija ■ ........ 1 — — — 1 Murska Sobota 1 — — — 1 Ptuj ............ 11 — 1 — — Vsega ■ . . 4 | - 1 — 3 Vranični prisad. — Anthrax. Brežice — 11 _ -1 t K ran] ........... 1 1 - -1 1 1 Vsega . . | — 2|- -1 2 Rdečke—Rubeola. Celje (mesto) • 1 ^ — -1 1 Sepsis Vsega . . . l|- — -1 1 Otrpnjenje tilnika. — Polyomyclitis acuta. Litija......... . . | 1 -l-l-l 1 1 . ■ . i 4 -.1-1—i 1 Srez S ta O O > 2 -a Hripa — Grippe Kočevje Konjice Kršk . Metlika j ........ , 3 3 — — 4 1 2 3 7 . 7 _ 2 _ 2 _. 1 1 — — 2 Vsega . . . 17 2 14 — 5 Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidentica. Ptuj 102| 86 j — j 16 102 86 — 16 Vsega . . . | Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. * VIII. No. 3059/1. 1329—2—2 Razglas. Mestno električno podjetje v Mariboru namerava razširiti električno omrežje na Tržaški cesti za tovarno E. Zelenka & Co. Naprava bi se izvršila točno po predloženih načrtih. Zvezni kabel 10.000 voltov obratne napetosti med daljnovodom križišča Jadranske in Danjkove ulice in projektirano transformatorsko postajo poteka v Danjkovi ulici po mestnem zemljišču, pred hišo Tržaška cesta 39 križa državno Tržaško cesto, nakar preide na zemljišče tovarne. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odstavka 2.. 89., odstavka 3., gradb. zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na soboto 27. maja t. I. s sestankom komisije ob 10. uri pri tovarni. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. * VITI. No. 3250/1. 1330—2—2 Razglas. Mestna občina mariborska namerava zgraditi po predloženih načrtih na parceli št. 817/1, k. o'. Radvanje, v Betnav-skem gozdu, lasti lavantinskega knezo-škofijskega kapitlja, provizorni pomožni vodnjak za mestni vodovod mariborski in transformatorsko postajo, ki bo služila oddaji toka za predmetni vodnjak in za razširjenje električ. omrežja v občini Radvanje s priključitvijo na že obstoječi falski daljnovod 10 KW in prosi za odobritev. Podrobnosti so označene v načrtih in tehničnem poročilu. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., 84., odstavka ‘2., 89., odstavka 3. gradb. zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na soboto 27. maja t. 1. s sestankom komisije ob 11. in pol uri v Radvanju pri transformatorski postaji. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. 'Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1933. Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. T. No. 3901/1. 1387 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na podstavi § 31. za-' kona o banski upravi službeno mesto tajnika sreskega cestnega odbora v Novem mestu. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci, ki so dovršili najmanj nižjo srednjo ali njej enakovredno šolo. Prošnje, opremljene z vsemi dokumenti po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti najkesneje do 15. junija 1933. pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 20. maja 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg la 101/33—2. 1375 Oklic. Tožeča stranka Kozole Ivan, oglar. Koinorivc 18, p. Sevnica, je vložila proti toženi stranki \Vindischgratzu Jožefu Francu, velepos. v Konjicah, sedaj neznanega bivališča, radi 18.000 Din s prip. k opr. št. Cg la 101/33—1 tožbo. Prvi narok se je določil na 13. junija 1933. ob 8’30 uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 2, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Laznik Karol, odvetnik v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Celju, odd. Ia, dne 16. maja 1933. P 28/33—1. 1361 Oklic. Kunc Janez, posestnik v Rovtah številka 91, je vložil proti Krvini Janezu, posestniku iz Rovt številka 117, radi Din 10.203-80 s prip. k opr. št. P 28/33-1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. junija 1933. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja Gradišnik Valentin, davčni uradnik v pok. v Logatcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Logatcu, odd. II., dne 18. maja 1933. I P 10/33—3. 1371 Oklic. Tožeča stranka Metulj Frančiška, zasebnica v Lučah, je po dr. Rosini Ernestu, odvetniku v Gornjem gradu, vložila proti toženi stranki Jerini Francetu, zavarovalnemu zastopniku v Gornjem gradu, radi Din 3.675’—, radi Din 3.580-—, radi Din 8.840’— in radi Din 10.000’— s pripadki k opr. št. I P 10/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 8. junija 1933. ob pol 9. uri dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 2, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Jelenc Josip, služi-telj v Gornjem gradu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njena nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 3. maja 1933. Og 5/33—2. 1362 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Stopar Franc, roj. 4. septembra 1896, trgovec in posestnik v Rečici ob Savinji, tja pristojen, se je na splavu v Savinji blizu Rimskih Toplic dne 4. marca 1931 smrtno ponesrečil, ter ga od tega časa niso našli. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl 4. marca 1931., se uvaja na prošnjo žene Stopar Ivanke, pos. v Nizki, p. Rečica ob Savinji, postopanje v dokaz smrti ter se izdaje poziv, da se poroča do 15. oktobra 1933 sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku in branitelju zakona, g. Vi-demšku Josipu, v. sod. oficialu v pok. v Celju, o pogrešancu. Po poteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. maja 1933. jj; I R 397/33—3 # 1383—3—1 Amortizacija. Na predlog Hotujec Marije, zasebnice v Žirovnici, se uvede amortizacija vložne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani r. z. z n. z., št. 70.743 z vlogo 20.902 Din 10 p. Imetnik te knjižice ali drugi morebitni upravičenci se pozivljejo, da v roku 6 mesecev uveljavijo svoje pravice do te knjižice, sicer se bo izreklo, da nima moči. Sresko sodišče v Radovljici, odd. I-, dne 19. maja 1933. •j* E 842/32—8. 1377 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara cesta, vi. št. 15. Cenilna vrednost: Din 11.479-25. Najmanjši ponudek: Din 7.653’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 10. maja 1933. jj. E 123/33/7. 1385 Dražbeni oklic. Dne 22. j u n i j a 1933. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stražišče, vi. št. 109, i. s. 8 parcel s hišo in gospodarskimi poslopji, 4 njivami, gozdom, vrtom in travnikom. Cenilna vrednost: Din 35.510-—. Vrednost pritikline: Din 1925’—. Najmanjši ponudek: Din 24,958—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 18. maja 1933. H? E 1267/32—24. 1321—2—2 Dra/bcni oklic. Dne 23 junija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodi- šču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studor, vi. št. 424. Cenilna vrednost: Din 71.312—. Najmanjši ponudek: Din 47.600-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 15. maja 1933. E 268/33—8. 1372 Dražbeni oklic. Dne 25.* j u n i j a 1933. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Leskovcu po skupinah dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brusnice, vi. št. 239. Cenilna vrednost: Din 120.446-—. Vrednost pritikline: Din 3.300-—. Najmanjši ponudek: Din 90.334-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati u'ede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 8. maja 1933. jj; E 152/33—5. ' 1373 Dražbeni oklic. Dne 26. junija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 32 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurka vas, vi. št. 177, 805 in 816. Cenilna vrednost: Din 109.343-50 (po odbitku bremen Din 96.000-— dinarjev 13.343-40). Vrednost pritikline: Din 1.180-—. Najmanjši ponudek: Din 8.895-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dno 8. maja 1933. E 1098/32—13 1342 E 33/33 Dražbeni oklic. Dne 3. julija 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Hiša štev. 10 v Št. Lenartu z gospodarskim poslopjem, kegliščem, šupo in njivsko parcelo, zemljiška knjiga Št. Lenart, vi. št. 74. Cenilna vrednost: Din 167.920-50. Vrednost pritikline: Din 8.525-50. Najmanjši ponudek: Din 111.947. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 9. maja 1933. Konkurzni razglasi S 19/32—16. 1384 527. Odprava konkurza. Prezadolženec Uršič Anton, trgovec v Laškem. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 19/32—2 o imovini prezadol-ženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 160. st. z. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. maja 1933. * Por. 8/33—2. 1380 528. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice It. »Adria« trg. družbe Urbanc Co. na Glincah, registrovane pod firmo »Adria« trg. družba Urbanc Co., Glince. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravni: dr. Krejči Vi- ljem, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 140, dne 24. junija 1933. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 18. junija 1933. pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. maja 1933. jj; Por 9/33—2. 1379 529. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Mohor Franca, lastnika slaščičarne »Mila« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Treo Luce, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 24. junija 1933. ob 11. uri. Rok za oglasitev do 18. junija 1933. na podpisano sodišče. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1933. Sa 2/33—34 1348 530. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Ste-leca Ivana, sedlarja in tapetnika v Celju, je končano. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. maja 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 5614/11. 1366 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 8. junija t. 1. ob 11. uri dobavo: 1200 kg terpentinovega mila, 2000 kg bučnega olja, 3500 kg riža, 600 kg sirove kave, 2800 kg svinjske masti, 3500 kg koruznega zdroba. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcijo državnega rudnika Velenje, • dne 17. maja 1933. * R U 419/22, 533/26, 516/26. 1378 Agrarni primer: Randol, Veliko in Malo Kompolje in Dol. Podboršt. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz a) Ran-dola, b) Velikih in Malih Kompolj ter c) Dolenjega Podboršta. Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana k a) pod vi. št. 117, kat. obč. Krka, k b) pod vi. št 151 in 152, kat. obč. Muljava, k c) pod vi. št. 141, kat. obč. Češnjevk, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., od dne 27. maja do 9. junija 1933. k a) v občinskem uradu Krka, k b) v občinskem uradu Muljava in c) v občinskem uradu Trebnje razgrnjen na vpogled vsem deležnikom. Obmejitev načrta s kolči na kraju samem in njega pojasnjevanje se bo vršilo k a) 30. maja 1933 od 12 do 13. ure pri načelniku gospodarskega odbora v Randolu hšt. 4, k b) 30. maja 1933. od 16. do 17. ure pri načelniku gospodarskega urada v Velikem Kompolju hšt. 3, k c) 31. maja 1933. od 10 do 11. ure pri načelniku gospodarskega odbora v Dolenjem Podborštu hšt. 4. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 27. maja do 26. junija 1933. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Ljubljana, 15. maja 1933. Komisar za agrarne operacije I: Pokorn 1. r. •j* Štev. 2589. 1351—3—2 Razpis zdravniške službe. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje na podlagi »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah« (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 248/40 iz 1. 1930.) službo zdravnika asistenta v bolnici Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. Za razpisano mesto prihaja v poštev doktor vsega zdravilstva, ki je absolvi-ral predpisani staž v javni bolnici, je samski ter ne reflektira na izvrševanje privatne zdravniške prakse na Jesenicah. Honorar za to mesto znaša Din 2000 mesečno z brezplačno hrano in stanovanjem v bolnici. Lastnoročno pisane prošnje sprejema Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah do 7. junija 1933. Ljubljana, dne 18. maja 1933. Štev. 2535/33. 1350—3—2 Razpis zdravniške službe. Glavna bratovska skladnica .v Ljubljani razpisuje na podlagi »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladbicah« (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 248/40 iz 1. 1930.) službo pogodbenega zdravnika pri Krajevni bratovski skladnici v Krmelju. V zdravniški okoliš spadajo občine: Št. Janž, Tržišče, Št. Rupert in Boštanj, v katerih prebiva točasno 279 članov in 587 rodbinskih svojcev. Zavarovanci prebivajo do največ 8 km od Krmelja. Za obiske, oddaljene nad 3 km, se dostavi zdravniku voz. Prejemki zdravnika so: mesečna plača Din 2500'—, brezplačno stanovanje v skladnični bolnici, sestoječe iz 2 sob, kopalnice in pritiklin, brezplačna razsvetljava, vrt, letno 30 q premoga in 6 voz drv, prosta uporaba električnih peči proti plačilu trošarine. Zdravnik bratovske skladnice mora: 1. biti državljan kraljevine Jugoslavije; 2. govoriti in pisati srbsko-lirvatsko-slo-venski jezik; 3. biti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, no-strificirano na eni izmed domačih medicinskih fakultet, da je že dosegel to pravico; 4. med temi zdravniki se sprejme v prvi vrsti zdravnik z dokazanimi sposobnostim! za malo in srednjo kirurgijo, kakor tudi za porodništvo z ginekologijo; 5. odslužiti po zakonu predpisani bol-nični staž, imeti pravico privatne prakse in biti vpisan v imenik zdravniške zbornice; 6. biti telesno in duševno zdrav; 7. imeti uravnano vojaško obveznost in pri sprejemu v službo ne sme biti starejši od 45 let; S. imeti pravico do ekspedicije zdravil s predpisano lekarniško prakso. Natančnejše informacije se dobe pri Krajevni bratovski skladnici v Krmelju. Nastop službe 15. julija 1933. Lastnoročno pisane prošnje sprejema Krajevna bratovska skladnica v Krmelju do 7. junija 1933. Ljubljana, dne 15. maja 1933. Štev. 1419/V-K. 1374 Razpis. Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo: 3 vodomerov 50 mm svetlobe (mokrote-kač) za priključek s flanžami. Ponudbe je vposlati do 3. junija t. 1. v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za vodomere«. Cene je navesti franko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši vse odtegljaje. Ravnateljstvo mestne elektrarne in vodovoda v Ljubljani, dne 20. maja 1933. Razne objave 1369 Vabilo na redni letni občni zbor, ki ga bo imelo Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani dne 7. junija 1933. ob šestnajstih v damski sobi v I. nadstropju kavarne »Emona« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo in odbor-skih funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 20. maja 1933. Društveni odbor. * Vabilo 1386 na X. redni občni zbor, ki ga bo imela Prometna banka d. d. v Ljubljani, dne 19. junija 1933 ob 15. uri (ob treh popoldne) v lastni hiši v Ljubljani, Pred Škofijo št. 1 I. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1932. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance in rač. zaključka za leto 1932, podelitev absolutorija upravnemu svetu in sklepanje o kritju poslovne izgube iz azijskega rezervnega fonda. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Po § 9. in 10. družbenih pravil objavljamo, da imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože pri Prometni banki d. d. v Ljubljani šest dni pred zborovanjem najmanj deset delnic. Če so delnice že v depotu pri zavodu samem, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti tega občnega zbora, najkesneje do 13. junija 1933 v uradnih prostorih Prometne banke d. d. v Ljubljani, kjer se jim izroče legitimacije. Na občnem zboru daje vsakih^ deset delnic po en glas (tj 11. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 22. maja 1933. Upravni svet. * 1363 Licitacija zastavljenih predmetov se bo vršila dne 14. junija 1933., začetek ob 9. uri dopoldne. Prodali se bodo: Efekti štev. 23.691 do 25.576, dragocenosti štev. 37.447 do 37.800 in 1 do 2174, ki se do 10. junija 1933. ne podaljšajo ali ne dvignejo. Dne 12. in 13. junija 1933. ostane zavod za promet s strankami zaprt. Oblastv. koncesionirana zastavljalnica v Mariboru. * V. Komni. 1375 Razid društva. Obmejno prosvetno društvo v Rate-čah-Planici se je po sklepu občnega zbora z dne 2. aprila 1933. prostovoljno razšlo. Odbor. * 1376 Objava. Izgubil sem orožni list na ime Brajec Josip, župnik na Trati. Proglašam ga za neveljavnega. Brajec Josip s. r. * 1370 Objava. Izgubil sem legitimacijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani št. 112 na ime: Hribovšek Anton. Proglašam jo za neveljavno. Hribovšek Anton s. r. * 1388 Objava. Ukradeno mi je bilo odhodno izpričevalo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru za 1. 1931./32. na ime: Kolman Franc, Planina pri Sevnici. Proglašam ga za neveljavno. Kolmun Franc s. r. * Objava. 1382 Podpisana Pezdir Božena, dijakinja, rodom iz Ljubljane, preklicujem veljavnost izgubljenega izpričevala za II. gimnazijski razred 1. 1931,/32. uršulinske gimnazije v Ljubljani. Pezdir Božena s. r. * Objava. Izgubil sem odpustnico 6. razreda, deške narodne šole v Kamniku z dne 30. aprila 1925. in odhodno izpričevalo obrtne nadaljevalne šole v Kamniku z dne 30. aprila 1929. na ime: Vrhovnik Ivan; oboje proglašam za neveljavno. Vrhovnik Ivan s. r. 1165 Izdata kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mich&iek s Ljubljani,