St. 119. v Gorici, v četrtek due 17. oktobra 1912 Tečaj XLI1. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljam: vso leto /s *» Vi 15 K 10 „ .. » » Za NemSJtf^.llttB«^^^ Ameriko.in inozemstvo K! 2©.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskenr invdvakrat, v. letu »Vozni red žflt,. ieznic, parnikov in poštnih zvez". fta naročila brez doposlane na-ročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K Lavrič. Urednidtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., a-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost; (K sobotnemu predavanju proi, dr. Ilešiča). To predavanje je »bilo nadaljevanje, prvega »Problem malega naroda«. Tacaš nam je dr. Ilešič povedal, da sa-mi sicer mnogo delamo, da smo tudi že mnogo dosegli, da pa smoter narodovega stremljenja ostane iz lastne naše moči nedosežen, ker nas je premalo. Tudi če si ohranimo voljo in zavednost, — 'kar pa ob severni meji tudi gine ponekod, povsod pa tvori velik del narodnostnega vprašanja, — pride v upcštev vrhu tega še vsa.materialnost: Naše število, nedostatnost šo!l-• stva in znanstva, gospodarske organizacije, politične moči,, svetovnega pomena. Ali vendar smo s tem, da se nismo naslonili na Nemce, kakor to želi neka slepa manjšina (nemškutarji). in kakor za tem stremi nemški naval na nas, almpak smo že rekli da hočemo živeti samostojno življenje v jugoslovanskem okvirju, smo s tem rekli svoj A, naj porečemo tudi svoj B. Tako je predavatelj prvič končal. Z nietsgili stran: se mu je pa zamerilo. Res. da ni talko temno, kakor on .slika, povsod., toda za severno mejo (Pedklcšter-Vrb-sko jezera - Scbcta - Marenberk - Št. llj-Sp'e!lfeld - Radgona - Ljutomer) te besede gotovo veljajo žal, !e predobro veljajo. Vse zanika vanje bi bilo le slepljenje samega sot-e. Razumevanje pa, kakor da je predavatelj trdil češ, »propadamo, vse je zaman«, je čisto gotovo napačno. Saj je predavatelj že takrat imel namen priti še enkrat v Gorico, in nam povedati, 'kako si misli on svoj B, t. j. nadaljevanje m po-globljenie našega narodnostnega programa. Rekel je. da nas je Jugoslovanov mnogo da govorimo sorodne in drug drugemu razumljive jezike, da imamo i skupne gospodarske in politične interese. Zahteval je, da se na celi črti narodnega življenja ujedinimo s Srbohrvati, t. j. politično (ne le v eni saimi strankarski organizaciji) gospodarsko Iti kulturno, tako da položimo temelj za bodočo popolno združitev. Predavatelj ni za navadno vzajem- ČUDAK Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Dalje.) Mislil'sem, da vsaj sedaj pokaže j Čimjski jezo, da razžaljen 'posvari tova-'i iiše. ki ga zasledujejo in ki še mu po-Mnehujejo — z besedo ali vsaj s pogledom. Toda niti ozrl se ni nanje. Kakor si »e bi mislil, da je bila dogodba, ki se mu ie pripetila delo neprijaznosti proti njemu sojene, je šel iz predsobe, molčal je m ie stopal po stopnicah brez vznemirjenja, s povešenimi očmi in neprestano z onim mirr>m na obrazu. Zunaj je prijazno svetilo zimsko solnce. zrak Je bil zmerno mrzel, čist, osvežujoč. Zato so tudi ljudje, tai so prihajali skozi uradna vrata, naravnali med hojo ude. od dolgega sedenja premrle in so s širokimi oddihi čistili pljuča, napolnjena čez dan s prahom in duhom črnila. Šli so hitro paroma ali -pa tudi v skupinah po zusluženosti ali po podobnost' značajev; razgovarjali so se glasno, ly.\kobo kdo kar najprijetneje preživel večer po dnevu, celem neprijaznem. Mlajši so se skrivoma ozirali na mimoidoče mla- nost, niti ne zahteva kratko'mak) spogitve, ¦i. j. da bi drug narod popolnoma izginil v drugem, .marveč je za prirodm), toda smotreno pospeševano združitev na "temelju enakopravnosti. Spojitev, ki je po-' tem še le vprašanje razvoja in časa, je •mogoča le .potom združitve, namreč tako, da sprejmemo mi.v se vse one vplive, ki izvirajo od številno in po mestni1 kul-turi razvitejšega, po splošni in kmetijski pa slabeljšega brata, sami pa zolpet po svojih močeh prav tako vplivamo nanj. Jezikovno ije n. pr. to talko mogoče, da oboji mnogo čitamo spise druzega, se učimo njegovega zemljepisja, narodopisja, čitamo drug drugega literaturo, stopimo v ožje gospodarske in politične stike, vstvarjiamo skupno pravniško, tehnično, medicinsko itd. terminologijo in rabimo besede, ki so skupne obojnemu jezikovnemu zakladu, izogibamo se pa besed, ki so le bolj partikularizmi. Talk jezik, ki niti po besednem zakladu, niti po obIi'ka^h ne preneha niti' v najmanjem biti slovenski, se hrvatskemu približa, oni pa našemu. Literatura zaunore tu storiti neizmerno mnogo, še večja, da odločuijoča činjtelija sta ipa šola in raba. Nteimo delali jeziku sile in vendar smo v zadnjih' 20 letih sprejeli v svoj besedni .zaklad prav mnogo hrvatskih besed, kar nam iizpri-čUtje;o celo Hrvatje sami. V tem zmi-s 1 h, tod a. o r g a u i z i r a no. s m o-t r e n c in na celi' črti je t r e-ba delovati z vednim politični m in >k u 1 't u r n i m s m o -t f o m: S a m o v 1 a d a dvajset m i-1 i j o n s k e g a na r o .1 a J u g o s 1 o v a-i:o v v okvirju Avstrije, na teritoriju Hrvatske, zdrržene Slovenije, Li-burnije, -Dalmacije, Vojvodine, Herceg-Bosne. Od pametne jugoslovanske politike Avstrije je 'Odvisno, jeJIi hoče postati močna z .mcčniim jugoslovanskim narodom. Seveda pa se ne smemo na naš Ocsterreich zanašati, marveč sami najprej splošno kulturno uresničevati svoj jugoslovanski ideal: Zedinjenje. Dr. lilešič, ki se s politično stranjo tega problema ni pečal, je prav dobro povdarjal njegovo kulturno stran, iz katere pa navajam posledico: V tisti meri, kakor se nam po- de ženske, starejši so zaupali tovarišem In prijateljem svoje »nade in skrbi. Čiujski je šel sam. Med temi ljudmi, s katerimi ga je družilo skupno delo', ni imel oči vidno nobenega prijatelja, pa tudi kakega bližjega znanca ne. Oblečen v svoj nelepi plašč, je šel po tlaku kar najtesneje ob hišah, počasi, s povešenimi očmi pod ščitom stare, obrabljene čepice. »Kakor videni se gospod Činjski ne veseli preveč naklonjenosti rned svojimi tovariši«, sem rekel predstojniku kance-"je ki je skušal z menoj začeti pogovor, ko me je dohitel na ulici. *Čud*ik, nepostrežljiv. nedružaben v na:večji meri!« mi je odvrnil uradnik z rdečim jovijahvm obrazom. »Z nikomur ne ž;vi, cele noči sedi kakor molj zarit v papirju, da bi si zaslužil kar največ gro-šev, katere straži v skrinji. Tudi najne-znatnejša posojila odbija svojim tovarišem. Zato vam rečem, gospod, pravi Krez.* »Koliko more imeti naiprimer taKrez izstradanega denarja?« »Kdo bi to vedel? Nem je kakor riba in rihče ne more zvedeti od njega ničesar. Kolikor smo izvedeli od menjalcev, pri katerih kupuje državne papirje — mora imeti že najmanj kakih šest ali osem tisoč rubljev. sveča gospodarsko in politično zorgani-zirati velik slovanski Jug, čegar govor se ;bo vedno bolj in boli zbliževal, imamo "feiino več upanja si v državi sami z ustavno silo, t. j. z organizirano narodno gospodarsko in politično močjo, izvojevati samoupravo in postati ob boku balkanskih držav, katerim bog daj zmago nad Turki, in skupaj s Čehi in Poljaki oni -faktor, ki bo pripomogel avstrijskemu euvaijizmu do padca in; federalizmu do zmage in ki bo' največji činitelj zapadne kulture na jugo-vshodu. Poštenim nasprotnikom, ki so predavatelja bona fide krivo razumeli, je lepo pojasnil svoje nalziranje g. predavatelj sam uvodoma svojega predavanja. Nepoštenim nasprotnikom, ki jih je prav mnogo v strankarskem dnevnem tisku bilo pa ni hotel odgovarjati, ker — no, ker ravno niso pošteni. K. Mir in nemir Brzojav javlja, da je mir v Ouchy („Uši ) sklenjen, ker se je Turčija udala italijanskim zahtevam. Italijanski narod je še mlad v evropski zgodovini. 'Narodnostne ideje, ki jo je prineslo 19 stoletje, se je spretno polastila savojska dinastija ter s Sardinije započela zedinjevan je -Ital: janst va. 18 5 9, 1866, 18 71 so glavne številke v uspešnem boju tega naroda. Namen je dosežen, a zgodovina ne piše posebno častno o- vzrokih, ki SO' Italijanom prinesli uspehe. L. 1859. je priborila Italijanom: f ra n co s k a armada LoiTibardijo, med tem ko so poipreji bili sardinski vojaki vseteij poraženi od Avstrije. L. 1866. so bili Italijani od naše armade strahovita tepeni, a pruski uspehi pri Kraljevemgradču in Sadovi so prinesli Italiji Benečijo. Le še papeževa državica je kljubovala. L. 1870 so Nemci naskočili Francijo ki je vsled tega morala odpoklr-cati vojaštvo iz Rima in nr megla ničesar steriiti proti Italiji'. Ta pa je ipovžila sadove nemiških zmag in — zasedla Rim. V spo-mi:nu so nam še velikanske slavnosti v Ti prihranki so bili .za kanceliista, ki ima mesečno komaj trideset rabljev, res zelo znatni. • »Morda ima obilno rodbino, kateri hoče zagotoviti bodočnost?« sem omenil . »Kaj še, gospod! Ako bi bila stvar taka, bi se mu niboe ne čudil. Toda neo-ženjen človek, samo sestro ima pri sebi — in .... kakšno sestro ... Bog nas ne kaznuj! ... »Kaj pa dela ta sestra Činjskega?« »Ah, moj Bog! Sramotno je govoriti o takih stvareh in o tak:h osebah. Iz blata jo je izvlekel in ima jo pri sebi kakor kaj dobrega, Zato odkrito povedano — ta Činjskega sestra deia nam vsem, kakor fudi njegovim 'tovarišem samo sramoto« »Kaj je ona tako malopridna in grda?'< »Sedaj je to staro in grdo kakor sedem grehov, toda v mladosti je uganjala stvari, gospod, o katerih 'je sramota govoriti. Bodite prepričani, gospod, da ne bi nihče izmed nas podal roke sestri činjskega in da se ne bi nobena izmed naših žen in hčera za nič na svetu ne pozdravila z njo na ulici. Mislim, gospod, da ste že razumeli kakšna ženska !Je to in kak človek brez častiže^nosti in brez časti je ta njen brat, da ji ie mogel podobne stvari odpustiti in da sedaj živi z njo ped eno streho v najlepši' slogi,« , preteklem letu, 'kjer se je praznoval ta najlepši »uspeli« mlade Italije. _.. Ako se Italijan ponosno sklicuje na junaško* dobo. svoje nilade države, se moramo torej smehljati prav ipomembno in, pomilovalno. L. 1911/12 nafi bi bila nova junaška doba italijanske države. Z velikanskim zanosom započeta libijska epiaoda ni hotela tako naprej, kakor si je želelo va'se zaljubljeno italHansko občinstvo. Stvar je izčrpala državne blagajne, oškodovala ves kredit in trgovino, in na tisoče mladih ¦mož je obležalo na bojnem polju. Celo leto je trajala vojna in še niso Italijani prekoračili okrožja topov svojih ladij. Na pomlad ije bito zanimivo gledati, kako je Italija ščuvala balkanske narode. Da vzbudi' grški narodni čut in nove komplikacije na Kreti, je zasedla par grških otokov in se dala slaviti kot resnica krščanstva. Vse ji je bilo prav in simpatično, kar bi >ji kaj pomagalo proti trdoživim Turkom. Na mirovnih ipogajanjih v OudhjMu ni šlo nič kaj gladko. Kajti turški odpo1-slanci so rekli, da si Turčija trapolitansko vojno, ki je nič ne stane, privošči še dolgo, mejtem ko vsakdo ve, da je v Italiji prav vsakdo sit libijske vojne. Tedaj je Italiji v stiski nastopil rešitelj.. Kakor 1. 1859, 1866 in 1870, tako se je zgodilo i. 1912. Čim so balkanski narodi zgrafoii za orožje, je postala Turčija mehka. Sedaj se lahko zagovarja, nasproti domačim nezadovoUjnežem, da je pustila Tiripoli, ko ima važnejšo nalogo na severu. Mir je sklenjen. Italija dobi Tripoli, da ga brez strahiu pred turško sabljo počasi osvoji, a mora Turčiji plačati odškodnino. Vse to bi zaznaimoval človek kot nezaslišano srečo, ki jo ima Italija, A stvar ima še drugo lice. Čim je bilo gotovo, da bo sklenjen mir, je zgubila Italija simpatije do balkanskih narodov. Bolgari, Srbi in tudi Črnogorci so jim naefcrat čisto tuji. Te dni je izjavila Italija oficiatoo, da J nima z balkanskimi Slovani' nič opravka, da jim. ne privošči nobenega uspeha, in da želi Turčiji, da se ohrani na Bialkamu pro-sluli »status quo« v stari svoji moči. Tudi Moji stiki s Činjskim so trajali . že skoro eno leto in laz nisem zvedel niti o kakih podrobnostih njegovega značaja, niti nisem mislil na to, da bi jib spoznal. Večkrat na teden, včast pogosto, je prihajal k meni po spise, s katerih .prepisovanjem se je pečali in jih prinašal prepisane; točno, kakor ura, je prihajal zgodaj zjutraj v mojo sobo, priklanja!' se mi je, nerodno, sedel na klop pri vratih m je molče čakal na moje ukaze Ko jih je pre-jei, se je zopet priklanjal in je odšel molče, kakor je bil prišel. Njegov obraz iin kretnje so se oživele le tačas, ko 'je prejel iz moje roke mesečno plačo za svoje delo. Takrat se je ona luč, ki je enolično svetila pod tiho, motno površino njegovih punčic,- živete bliskala, kotički ustnic, ki so bili navadno pobešeni in ki so dajali obličju melanholičen izraz, so se malo divgnili in označili komaj viden nasmeh, hoja in cela postava, y se je zdelo, da pridobiva na odločnosti in moči'. Tu je postal nekoliko pogumneiši in zgovornej-ši. Nekoč sem ga po vročitvi honorarja zadržal še nekaj' časa, da bi mu poiskal listine, ki jih je moral vzeti s seboj: sedel je na navadno mesto pri vratih in je paz-ro ogledoval vaze iz belega marmorja, ki so stale na obeh oglih1 pisalne mize. (Pride še.) grške otoke bo daJia Italija nazaj turškim rabljem! j . Mj ®m;o .radikalni, a nismo šovend, ki mačeMoi pri nwjo«ia nitorodiu vidiijo le vse slabo In umiažano. M turno zaslep-Ijeaci, ki bi v pripadniku tujega' naroda vi-de# le podlega isovra^nika* ki ga treba J pireganjajti. A v tem slučaju moramo »reči, r da se nam nastopanje tega naroda naravnost g m i u s i. Včeraj še zavezniki, danes nasprotniki, včerai rešnlki krščanstva na branto zoper poluanesec, danes zagovorniki turških grozodejstev. Včeraj so šew- j vali, danes pa intervenirajo proti Srbom m jBolgaromi; rPravi&o, da politika ne pozna nobenih nrajvuiih predpisov. A to ni povsem resnično. Danes bi se moral vsak Italijan žirvo sramovati, da je njegova domoivina igrala podlo m nizkotno vlogo. Danes tudi vsakdo izmed nas, ki čutimo z Jugoslovani, zaničuje to sramotno in zavratoo nastopanje. Taki dogodki se narodom uttercejo v srce bolj kakor odkriti obmejni boji. Sprava med narodi ni mogoča, Če stopijo vmes epizode, v katerih ije en narod' izgubit —moško svojo čast. •Kakor ItaMija, tako tudi posamezni Italijani. Ali jih ne vidite, že zdaj ipovisod krog nas onih včeraj še zakletih sovražnikov Tur-čina, kako glede balkanskega spora zagovarjajo oneiste Tiurčme? V Tripofeu so-vrag, na Balkanu prijatelj! Iz Tripolisa ven s turškim barbarstvom, na Ballkami pa naj »duši Slovane naprej! To je mnenje Italije in Italijanov. Naj bi pa bili v Albaniji ogroženi italijanski gospodarski interesi! To bi bilo jadikovanja in intervencij! 1859, 1866, 1870 in 1912! Štirje uspehi priborjeni po drugih. Nad prvimi tremi letnicami se danes še lahko smehljamo, kar pa dela Italija sedaj, ko pušča na cedilu svoje rešitelje in nJim -celo polena meče, to je tako podlo, da ne moremo kakor ogorčeno izraziti svoje brezmejno zaničevanje nad najnovejšim nečastnim dejanjem, ki mu ga komaj najdeš para v svetovni zgodovini. Vojna na Balkanu. v Društvo črnogorskega rdečega križa kliče na pomoč. Poziv pravi: Balkan je zopet v krvi, kri, ki poji srbsko ¦zemljo, je kri naših bratov. Razmesarjena trupla, ki leže na naših mejah, so naša, so naših 'bratov.___. Vojne ne morejo biti brez žrtev. Člove-čanska dolžnost nalaga, da pomagamo kolikor moremo; društvo je poklicano, da neguje in leči žrtve vojne, ranjence in bolnike. V to pa so potrebna tolika sredstva, s kakoršnimi društvo aie razpolaga. Zato se obrača društvo asa. brzo pomoč na vsa društva iRdečega križa, kakor tudi na one, ki jim je odprto srce, da čuti bol, ko čuje stok ramjencev-----Pomoč Rdečemu križu je krščanska ljubezen do bližnjega. Naslov m doneske: Društvo črnogorskega-Rdečega križa, Četi nje, Craago-ra. Kralj iNikola se je olbmil do ruskega Rdečega križa z brzojavko: P r ič a k u -j e.mi.veliko pomoč iza svoje hra-b r e voja ke t e r s e u ž e nar.p r e j z a-h valjiujiean. •._.>•;¦.¦.*- Vojna sila balkanske zveze. ¦ »Mir« navaja sledeče številke v vojnih- močeh balkanske zveze: Bolgarska armada šteje po mobilizaciji 450.000 pmž in ima 1270 topov. Srbska armada šteje 350.000 mož m ima mad 1000 topov. črnogorska armada šteje 54.000 mož s 104 topovi in 140 mitraljezami. Orška armada šteje 200.000 mož in 170 topov. Veliki božanstven dati. Pod tem naslovom piše organ bol-' garske vlade »Mir«: »Hozana! Veliki dogodki se dloigra-vajo danes na Balkanu, dogodki, ki he nosijo na sebi več znakov zemskih, marveč nebeških, in ki jih je mogoče kvalificirati samo z epitetom »hfozanstveni«. Zgodovina pripoveduje o osemstolet-nern svobodnem polRiŠkem Živijenjii m šestoletnem robovanju. V tem nediogledno dolgem političnem življenju se ni'niti enkrat dogodil slučaj, da bi si bili Bolgari, Srbi in Grki — trije. krščanski narodi na ba^kaniskem polotoku — podali roko za sfcupnT filagoi svoje; domovine ... Toda to, kar je bilo 13 stoletij nemo-' goče; to, kar so Turki do včeraj smatrali za izklftfčeno im o Čemer so prepričani Se tudi danes/ to je sedag zgodovinsko dejstvo. Tri krščanske države na Balkanu so danes eno telo. Nesoglasja, nesporazum-ljenja in sovraštva so danes izginila. Vlade .teh držav, katerim, se je pridružila tudi Črna gora, si 'podajajo danes'" bratske krščanske roke za skupno borbo proti večnemu tlačitelju balkanskih narodov. To je božanstven dogodek. Tam v Carigradu, v starGslaVnem božjem lirama sv. Sofije, ki je od vekov .zarobljen, bo na mestu nekdanjega-bizah-tinskega carstva proglašeno carstvo :bat-kainsko, carstvo balkanske konifedefti-cije!« . •; __; ';_..¦ " ,. , ¦¦¦jt;-c r Nota združenih balkanskih držav ' Turčiji. Nota, ki so jo izročile balkanske države TiiTčiji, obsega 8 točk, v katetrih se .zahteva:-1.. Turčija pripozha brezpogojno etnično (narodnostno) avtonomijo., vseh narodov v državi z vsemi njenimi konse-kvencami. 2. Dovoljuje proporcijonaJno zastopsvo krščanskih .narodov v turškem parlamentu. 3. Pripoznava popolno rav-nopravnost krščanskih občin ozir. šol z. otomanskimi šolamk 4. Se zavezuje., da ne bo skušala .predrugačiti etnografskega, značaja evropskih provinc. 5. V evropskih viiiajetih se uvede regionalna rekrutaciia. 6. V evropskih pokrajinah se reorganizira orožništvo pod vodstvom švicarskih in. belgijskih inštruktorjev, 7. Za gubernerjie se imenujejo švicarski aili belgijski podaniki, ki .bodo dobili aprobaoijo velesil. Guvernerjem na strani bj naj stali generalni odbori, in 8. Uvede se najvišji svet, ki bi naj bil podeljen velikemu vezirju,i« v katerem ibi bili enako zastopani' kristjani, kakor Mohamedanci. Naloga tega sveta bi naj bila nadzi rati - izvedbo reform. Delovanje tega najvišjega sveta ali se- I nata imajo pravico kontrolirati' pos'ia!niki velesil in vseh 4 balkanskih držav. ''"*' ¦ ¦ }'•- ¦¦ Turške grozovitosti. I Iz Sandžaka ki tčejo Turki regularne, vojake, puščajo pa tam .bašiibozuke, ki p/6-. čenjajo .prava zverinstva. Nekemu starčku so izkopali oči, odsekali usta ter ga poslali preko meje. Ubijajo otroke, starce,, mlade žene, moške ,pa s silo gonijo v Malo Azijo. 7 selo Mokrinje je pridrvelo 60. turških vojakov in kar so dobili pod roke ljudi, so jih poklali. Po nekaterih vaseh' se bijejo kruti boji med Turki in domačini, aH če Turki koga" dobijo v pest, ga na7, bodejo na kol in strašno mučilo 'ljudi, po-režejo jim nosove, roke, ubijajo jih in b;še jim zapalijo. Strašne so turške grozovitosti! Kdaj le jih bo konec? IK d a j le bo pregnana ta azijatska zver iz Evrope?! . V Srbijo je prSbežalo iz Turčije 4000 Srbov. Zapustli so vse svoje imetje ter so. skoro popolrioma brez sredstev. Begunci iz Turčije'" poročajo o strahovitih grpižo-dejstvih-Turkov, zlasti v Stari Srbiji. 'V, ;:Dubici in. ipradmah' so masakrirali 4 Turki : pope, kmete so razsekialli na drobne kose,,; Žene in otroke .pa natikali na1 kole. Turški vohun? Štefan' iPetrovič, sribski stotnik v Beil-gradu, najamlajši brat bivšega srbskega ministra Petroviča^ je bil aretiran in. w-žen v ječo, ker je bil osumljen da je turški vohun! V ječi so ga našli drugi dan mrtvega. Uradno se razglaša, da je Petrovič izvršil samomor. Sijajna črnogorska zmaga. PoroČaJi smo že, da so Črnogorci zavzeli T uzd ter vjeli 5000 Turkov. O zavzetju. Š hp č a n i k a in T 41 z i se iPoročajo še podrobnosti: Ko so Črnogorci naskočili, utrdbe, se je pojavil turški parliarnenter, ki je ponudil predajo vse posadke pod gotovimi pogoji. Črnogorci so pogoje odkkmili, nakar je pričelo boirrfbar-diiranje turšk. utrdb. Kmaiu nato se je po-javia nad1 gllavno turško utrdbo bpfa, z&-stava, v mak, da se Turki vdajo,, Črno* gorci so preneihali z siaskoiki ter sprejeli brezpogojno predalo turške posadke, ki Šteje 5000 mož. V Tuizi so Črnogorci za* plemjli 9 topov, 8 strojnih' pušk, 7000 Mav-serjevih pušk, 8000 vojaških šotorov, živil za cel mesec in veliko množico konj. TritisoČ vjetih Turkov so Črnogorci' odposlali v Podgorico. Nagovor črnogorskega kralja ; na armado. Uradni Ust v Cetinju priobčuje govor kralja Za poveljnika srbskega zračnega brodovja je imenovan inženirski kapitan iKosta Meletič. — Poslanec Klofač odpotuje na bojišče v Makedonijo takoj po zakijučitvi delegacijs-kega zasedanja. — Preko Dubrovnika se je vračal domov črnogorski p oslanik v Carigradu Plamenac; množica ga je pozdravljala, in klicala »Živela Črnagora«,N policija pa je vse, ki so se udeležili ova-cije, kaznovala z zaporom 3—14 dni, kar je izzvalo strahovito ogorčenje .po i)ak maciji. — V Moskvi se je ustanovil slovanski komite, ki zbira p ros to volj-c e, en zbor je sestavljen iz Kavkazcev in so že odšli v Beligrad. — Vseučilišče v M o s k v i poziva dijake v posebnem oklicu, naj vstopi j o k o t p r o s t o-voljci v srbsko adi bulgarsko ajrmvado, čas na bojišču jim bo uštet v' študijski čas. — Za vrhovnega poveljnika srbske armade je imenovan bivši vojni minister general Putnik. Srbska vlada razpisuje 290 zdravniških'mest v sanitetni službi, prednost imajo Slovani. — Nemški vojni aviatik Massow v Hamburgu je dobil dovoljenje, da vstopi v bulgarsko armado. — Bivšega sultana Abdul Hamida so prapdjali v Carigrad ter so dolini ob refe. Lim in bi se združil z vzhodno črnogorsko- divizijo. Drugi večji 4el bi šel na Skoplje, da dobi zvezo z zahiodmo bulgarsko armado. Ta bi bila deljena najbrže na dva dela, bi bi se pri Stiplju združila. Glavna bulgarska armadJa bi po dolini Marice prodirala proti iDrinopolju, kjer bi Turčija zbrala glavno svojo armado. Grška armada se najbrže omeji na Epir. Turčija bo operirala na tri strani. Avstrija nasproti Balkanu. Poluslužbeni organ »Samouprava« v Belgradu pravi, da bi Avstrija morala dopustiti Srbiji izhod na morje, ker bi Srbija tako tim lažje razvila z njo ekonomsko zveze. Ali ako Avstrija zapostavlja stvarne ekonomske interese političnim sanjam, deiinitivno odtuji sebi ves Balkan. — Z ogrske strani • se je nekaj culo, da: bi se prepustil Srbiji Sandžak Novifoazar proti dobrim in stalnim.ekonomskim zvezam. Turčija nasproti noti Združenih držav. Porta se ne meni nič za noto izdru-žeinilh držav, -marveč je šla v nesramnosti tako daleč, da je poslala velesilam cirku-lar, v katerem označa noto za predrzno domišljavost. Ob jednem je.brzojavlla poslanikojn v Sofiji in Beiemgradu, naj se vrnejo domov \ Carigrad. Poslanika sta že odpotovala, najbrže je odpotoval tudi že turški poslanik iz Aten. Tudi če Bolgarija in Srbija pošljeta morda še kak ultimatom, je to brez potrebe ker odpoklic poslanikov je v tem slčaj-u že smatrati za napoved vojne. Vojna od strani vseh združenih baj-kanskih držav se pričakuje do konca tega tedna. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Avstrijska delegacija. — V včerajšnji seji je vojni minister Aufifenberg med drugim zagotovil, da glede polkovnih jezikov se zgodi kar možno in obsodil mučenje moštva. Končno le govoril iDobernig: Ce je delegacija odobrila smer naše zunanje politike in je pozdravila trud za vzdržanje mira^ si pri tem ni tajila stare pravice, da besede brez vsebine še ne zasigurajo onega miru, ki ga more zagotoviti le odločnost in pripravljenost za dejanja. Strah pred Rusijo v Galiciji. — »Reichspost« poroča iz Lvova, da1 vlada velik nemir v obmejnih mestih radi vojaških priprav v Rusiji; pa tudi v ;Lvovu so vznemirjeni in mnogi so vzeli denar iz hranilnic. Samo v Lvovu je bilo odtegnje-na kapitala iz denarnih zavodov nad dva milijona K. Socialisti proti vojni. — Na Dunaju 'se je vršili shod socialistov, na katerem so med drugimi govorili Adler, Seitz in Pit-toni. Adler je povdarjal, da je nevarnost za evropsko vojno. Sprejeta je bila resolucija, v k a t e r i s e p r o t e s t i r a p r 0-ti vsakem« "vmešavanju1 Avstrije v balkansko vojno i" proti vsaki tendenci vlade, k« bi povečala splošno razburjenje. Dr. Kramar im vojna na Balkanu. — Mladočeški poslanec dr. 'Kramar ie napisal v »Narodnih Listih« Članek: »Naprag« zgodovinskih dogodkov«,, v katerem se . peča z vojsko na Balkanu in označuje sta-I Hšče Čehov k tem dogodkom. Izvaja pa sledeče: Češka delegacija gre težkim dnevom nasproti in nanjo pade velika odgovornost za bodočnost češkega naroda. Ge kaaj, danes niso na mestu radikalne fraze, prazne dernonstraciije h prazne1 "de-Riaimacije. V slučaju, da nastane iz vojske na Balkanu evropska vojska, 'Utegne iti za našo bodočnost. Za vsakega dobrega rodoljuba velja sedaj: vse storita, da se od-. vrne Avstrija odvsakega, neprenišljene-ga koraka in da o^mem^v«š3iiiZ^^g^ ki onim, ki hočejo mir vzdržati. Danes ni časa, da bi govorili o vladnih strankah aili. pa o opoziciji. Danes se gre za to, da se glas češkega' naroda za mir na merodaij-nih mestih slisViiIzjaviti moramo, -4a.ni vojska zadeva samo nekaterih višjih funkcionarjev, ampak.krvava zadeva narodov in da morajo narodi dobro vedeti, čemu svoje' življentje in premoženje žrtvujejo. Avstrijski narodi morajo vedeti, da se gre v resnici za naj:vitalnejše koristi monarhije in.ne za posledice kake slabe dunajske in budimpeštanke protislovanske politike. Inozemstvo. Srbska skupščina je dovolila zunanjemu ministru 200.000 dinarjev v zauip-ne^ svrhe. KONEC VOJNE MED ITALIJO IN TURČIJO. Dosegel se je sporazum za mirovne pogoje in jutri bo podpisana mirovna pogodba. . | j 'Prizna se iltaliji suvereniteta nad Tri-. politanijo., Turčija odpokliče svoje vojaštvo, pozove Arabce, naj nehajo z boji, ko Turčija to stori, Italija odpokliče svoje vojaštvo z otokov 'Egejskega morija, Italija plača odškodnine za Tri politanijo okoli 40 milijonov lir, Turčija da odškodnino izgnanim Italijanom; izmenjajo se ujetniki, Italija prizna Arabcem versko svobodo, in dovoli Turčiji kupč'jske ugodnosti s tripolitanijo. Oddahnile so se velevlasti in — tro-zveza je tu zcipet trdna nasproti dogodkom na Balkanu, to je v prilog Turčiji in v ncprilog ba'lkansik!m Slovanom! Darovi. Za Ciril-Metodovo družbo daruje I. oddelek prvaške godbe iK 3 od nastopa vojakov~'i*ovi'ncev im0& vrednosti M dobiček iz zemlje me more biti velik. Alina-vziie vsem p^ma^jikiijivoistjiim se vendar opaža naraščanje v itobodkih carine v Solunu po (proglašeni koMtiltuciji. Leta 1908. je bilo tega inkaša 455.000 Ur, leta 1910. pa W9.0UU' lir; leta 19J1. od marca do konca avgusta, je zmašal narastek 50.000 iir, ali taije nastopila kolera, bojkot in vojimaj z Italijo, zato ni bilo pričakovanega rezuifcata. Ako bi ne biio teh ovir, bi bil inkaso dosegel visokost 700.000 lir, dočim je zaključil s 545.000 lir. Vojna z BailHo je prinesla Solunu, občutno škodo. Tudi srbski , transit se je v letu 1911. znatno znižal. -Leta 1906. je Šrbiia, vs'ied carinskega konflikta z Avstrijo, poetom Soluna izvoziua 1643 volov, leta 1907. pa 7956, leta 1908. pa 16,533, leta 1910: že 34.038. Leta 1910. je znašala,vredno s t volov izvoženih potom Soluna 12 milijonov frankov. Leta 1906. je Srbija izvozila iz Soluna 12.000 prešičev, leta 1907. 11.017. potem pada število, leta 1910. 2257. Srbija je izvažala vole v glavnem v Italijo. V italijjanske lluke je bilo leta 1910. poslanih srbskih volov 29.767, drugo v Egipt, na Grško, JVladto. Od 1910. se je transport potom Soluna znatno znižal, tudi radi antiheleničnega bojkota in radi italijansko-turškega konflikta, kajti kakor rečeno glavni del izvoza goveje živine je šel v grške in italijanske luke. Leta 1907. se -je'izvodilo iz Soluna 6125 ton žita, leta 1910. 33.059, v letu 1908. vagonov 3.859, leta 1910. 8.641, torej v treh letih je bilo priirastka 124%. Leta 1911. je bilo eksportiranih 3046 va-nogov žita. Dobro prodano vino. — Eden Szmed največjih ogrskih' vinogradnikov baron Waldlott v Tolčvi je pridelal letos 2400 hi vina ter ga je prodal za 145.000 K, kar znala za ,hl okoli 60 K. Razne vesti. Jubilej hišnih številk. — Štiristo let je od tega, ko so vprvič .zaznamovali hiše s številkami.'L. 1512. je nek . arhitekt v Parizu prvič označit 70 stavb, zemljišč s številkami. iDolgo časa je ostal njegov zgled brez posnemalcev; šele v letih 3725 do 1765 so pariške oblasti ponovno odredile, da morajo imeti vse nove stavbe številke. Ko ,pa so 1789. prišli republikanci na krmilo, je bilo uvedeno splošno označevanje hiš s številkami in sicer zaradi preglednejše razdelitve davkov, ne iz ozira na predmet. Kma'lu nato so napravili na Dunaju prve poizkuse in leta 1798 so tudi v Berlinu dobiHe hiše številke. Grški rezervisti, 150 po številu, so se odpeljali iz Trsta v torek s parnikom Praga. iPri odhodu so vsklikali: Živel kralj, živela vojna! Množica jih je živahno pozdravljala. Izvojevana češka šola. — Te dni se ¦;e vršila slovesna otvoritev Češlke šole v Postom i, za katero so se Čehi toliko let bojevali. Dalje na 4. strani. : Splošna jriljiieist ¦ » preskušeiiega :Franckovega: ka- B 5 vinega pridatka*) pripisati je njega m m nedosežni izdatnost v jedru, okusu ¦ in barvi. *) z kavinim mlinčkom. Kanut & Bregant avtorizovana stavbena turdka * jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Obltelj črnogorskega kralja. — KralU . Nikola ima 9 Živih otrok: 1. Prineezfaia * Milica, rojena 1866. poročena z ruskim velikim 'knezom iPetrom NikolaSevi&m. 2, Priincezinja Anastazija, rojena 1867., poročena z ruskim velikim knezom Ni-kdk> Nikolajevi čem. 3. 'Prestolonaslednik Danilo roj-en 1871, oženjien z vojvoclirtjo Juto MeklenburŠko, 4. Primcezimja Jelena, rojena 1872. poročena z italijanskim 'kraljem Viktorjem Emamielom. 5. Princezinja Ana rojena 1874. poročena s Fran Josipom LeucMenbergom. 6. Princ Mirko, rojen 1879. oženjen z Natalijo 'Komstantinoviče-vo. 7. Princezinja (Ksenija, rojena 1881. 8. Princezinia Vera, lojena 1887. in 9. princ Peter, rojen 1889., ki je sprožil, kakor, znano, prvi hiteč, ko je bila napovedana vojna Turčiji. Skadrsko jezero, to je pravi biser Crnegore. Meri 262 kvadratnih kilometrov. Dolgo je nad 40 kilometrov, široko nad 14 km, globoko pa povprečno 10 m. Izredno veliko ima Skadrsko jezero otokov, namreč 35, Jezero meji turško-črno-gorka meja v sredini. Jezero je zelo bogato na ribah ter so n. pr. leta 1906 izvozili 117 tisoč kilogramov rib v vrednosti 50 tisoč kron. Največ rib iz Skadrskeiga jezera se odpošlje v Srbijo, Italijo in Av-stro^Ogrsko. Da je bilo Skadrsko jezero za časa Rimljanov, mnogo večje kot je sedaj, je dokazano. Takrat se je raztezalo Skoro tfo sedanje Podgorice, ali apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vsh strani, se ni nrogla ustavljati izpodijedatnju ter je počila na dveh ikrajih, vsled česar ste nastali reki- Bojana in. Kiri Površina jezera se je vsled' tega znatno znižala in so se skrčili bregovi. Na osušenem ozemlju so nastala najrodovitneijiša polja, ki seveda spomladi ali ob daljšem deževju« še vedno mnogo trpe vsled povodnji. Ubil se je v Budimpešti ogrski avia-tik Aleksander Takacs. Rojstva, poroke in umrljivost v Italiji. — Objavljena je statistika o prebivalstvu Italije po štetju 1910. Iz te statistike sledi, da je bilo sredi 1910. v Italiiji 34.756.926 prebivalcev. Porok je bilo v tem letu 269.024 to je 7.74 na 1000 prebivalcev. Novorojenih je bilo 1.144.410, te je 32.93 na 1000 prebivalcev. Mrtvorojenih je bilo 50.337. to je 1.45 na fOOO prebivalcev. Umrlo je 682.459 oseb, to je 19.64 per mille. Od leta 1872. do 1910. beležijo stalno naraščanje prebivalstva. Mednarodni kongres za žensko volilno pravico se leta 1913. vrši v Budimpešti, kjer se vrše veiike priprave. Trgovinski mnister je dovolil pripravljalnem« odboru 1500 kron (podpore ter prosto vožnjo po železnicah za vse udeležence kongresa. Magistrat v Pesti je dovolil 5000 podpore. je sledila prvim vrstam Kragujevaške brigade v diviziji pok. dure Horvatoviea ter najvestnejše vršila svojo dolžnost na bojišču. N e k o č' j e bila tu d i ona sama ranjena. Odlikovana je bila 'leta 1876. s srebrno kolajno za hrabrost, s kolajno za vojaške vrlina in s spominsko kolajno. Sedaj ima žena 53 let in v njej se je zbudilla nekdanja hrabrost in zopet si želi v vojne vrste pomagat ranjencem..... Odgovorni urednik in Izdajatelj IvanKavtiC v OoricL Tiska: »OoriSka Tiskarna« A. GabršČek (odgov. J. Fabčitf. Zalaga: Družba *a izdajanje Kstov »Soga« in »Primorec«. 2 učenca za tiskarsko obrt sprejme »Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Zahteva se vsaj 2 razreda kake srednje šole. Najboljše švicarske precizne ure „Sch»ffIiauseii" in drage raznovrstne ure zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in srebrom, briljartti in diamanti ter optičnimi predmeti Jakob Šuligoj, nrar o.to. državnih žslazaic ia zaprisežen sodili cenilec Gorica, Gosposka ulica štev. 25 JiaSia srMa žei. Marina Velidkovič, rojena Grgač, dobro znana srbsfca (junakinja, ki se je udeležila obeh srbsko-turš%Bh vojen ifeot strežnica ibolnifcooi, se je zopet oglasila iza bolničarko v prvih vrstah. Pa si že stara, in ne boš mogla iti v bojno vrsto — so je] odgovorili. Jaz sera zdrava in tako hrabra kakor pred 36 leti. Vršila bom vse dolžnosti' »tako, kakor takrat, iko sem imela 17 let, tako odločno je odgovorila Marina. E, takrat si bila dekle, sedaj pa si žena poročena in potrebno je, da ostaneš doma ter strežeš svojega starega moža. Čast vsa mojemu možu, ali domovina je nad vse. Mož naj se za ta čas ravna sam, pa ako ne bo mogel, naj pazijo nanj sosede — jalz pa, iBoga mi, pojdem v vojno. Pa nikar ne želi tega, Marina, ii si se že zadosti odolžila domovini; mi imamo sedaj dovolj moških, ki bodo ta posel op-rav»ljdi. Naj- pa jeden izmed .njih vzame puško, da stopim,jaz na njegovo mesto; drugače grem pred samega kralja, ako mi odbiaete prošrajo. Na to so jej rekli, da naj počaka in jo ¦potolažili, da jo sprejmejo za strežnico, V minulih dvefti vojnaih se >e .naravnost odlikovala s svojo hrabrostjo. Vedno Opravilna štev. E 84/12 udlihovana pekarija in sladdifiarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oblikovane velikonočne pince itd. Prodaja razlika fin« W|n& |n llkerj* na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča 8"» slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo «**- po Jako zmernih cenah, ^m Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. H* ar«ai Kafltelja ?. TRGOVINA NA DROBNO !N DEBELO. Nt|ceDBje koptvaliSa nlroberikeg« !n drabaef« blaia tsr tkaili, preje Ii iltlj. POTREBŠČINE n piiariice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne itroje. POTREBŠČINE m krojai$ in i&vlfarjs. StetinJIce. — Rožl)| Tenci. — MaŠne knjlifee* f išm obuvala za vse letne Saše. faw«a za nMmMn ia Malie. Najbolje c» P »bi j en a zaloga za kramarje, kroBnfarje, prodajalce po aej mib in trgih ijalee po na dežel Poslužujte se zaloge j DraŽbGlli OklJC. olja arija ^apai)§on djoFica ovso ^tčdi št. 1 in prepričali se bodete o ctojjri kakovosti in konkurenčnih cenah. .,«., Gamaše-Galoše J. Drofovka Gorica, Gosposka ulica 3 nasproti „Monta", Kdor hoče imeti pristno angleško btago za obleke, naj se obrne na kro- jaškega mojstra Antona Kruši« Gorica Corso Franc Josip št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn čas. Vzorci na razpolago. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. Po zahtevanju mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, zastopano po odvetniku Dr. Ivanu Tavčar v Ljubljani bo dne 5. novembra 1912. dopoldne ob 9, uri pri spodaj oznamenjeni sod-niji, v izbi št. 6, dražba nepremičnin vi. št. 307 (1 — 6 zk. telo), vi. št. 308 (1 — 9 zk. telo), vi. št. 309 (1—5 zk. telo), vi. št. 310 (1. in 5. zk. telo), vi. št. 311 (1 — 8 zk. telo), d. o. Gorjansko. vi, št. 359 (9 zk. telo), d. o. Komen, vi. št. 105 (1, 2 in 3 zk. telo) in vi. št. 138 (edino zk. telo) -a Kupujte samo dvokolesa „fUfLIUl", ki so najboljši francoski sistem in mtjtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, Šhalni t> j Oriflflial IliCfOria so najprak-tičnejši,. za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče biežšun ho in "je'Jako trpežen. Puške, semekrese, šlanoieznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi po to- v&ni^ki ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem Iren it. 9. CORICA