U l I C Q
y
ep
I
►
1 Утг//'/'"Л//
*T ШI	Џ
‘i -	"	.	drO"	>	'*,: |	mn r ^£fJ2SL1 *«*~b!!
.	riilr	H	inr	/	- 1И1 .	1	■■■li
;ЈШ . Ja i H« i	ШМ1в-*-/'1! I	™	.	™|™	L
Krekova ulica №
ЛШШI- .. ff 2T-r н| Ш:р ,^*k * •: i
i	•«/.
/ , Ш : °
! Г	1
L
\}$ј!б10*л	..'////л/"'А	•M*/*'"*"**
mm
^ m
U
?■■■$■■&>
'■rmz
U>,?S<ci5^
va*
il.
"у///"s.
■ ■.-•••■.
№t„
Twm
i R Vj
±4_ *v /ra
*****
1
G I o v n j
... v
&'s. ■:'-<:::у--’:
• ',„ • L x
I	r/	-y,<
«£2?* j»
%/ЈД1' 5£~* "
•L Ш% ЈШ
VG>A3*
KjoSZTio
sna ulica
!
ТЕГ
i\ 7/
DRAVA
i Јц
Naša draga revitalizacija
Prolog = Mariborski arhitekt Bogdan Reichenberg in moja malenkost nekega oblačnega popoldneva med kupi knjig in načrtov, risb. med številnimi svinčniki, Deresi. Daoirii razmišliavao vsem lepem in čakava pomlad, ki bo, tako vsaj upava, kmalu spodbudila nadaljnjo "obdelovanje« našeg'a ljubega Lenta.
O tebi in o Lentu je bito že mnogo povedanega. V ta projekt si že in verjetno še boš vložil kar veliko število ur dela in razmišljanj, pa mi povej, kaj pravzaprav predstavlja Lent mestu Maribor. Je takšno obnavljanje sedaj »moderno«?
Moderno pravzaprav ne moremo reči, saj vemo vsi, da smo s takšnimi deli kot je revitaliziranje starih mestnih jeder časovno prekleto zadaj za vso ostalo Evropo — nekako 10 let. To za začetek. Ne gre za kak modni trend, ampak za golo kultumo-urbani-stično nujnost. Lent — to so pravzaprav jajca Maribora. Tam je bil začetek: pomembno je namreč bilo križanje rečne in kopenske poti kot obmejna marka pa tudi kot vojaška postojanka. Ni mi pa všeč, da se sedaj pojem Lenta poistoveti s starim mestnim jedrom v celoti. Lent je namreč samo en del, pač najbolj izpostavljen. Pravzaprav težimo k prenovitvi celotnega »intramurosa« (intramuros — znotraj zidu — op. nov.). Lent predstavlja nekako rečno sliko Maribora, ki se pa lahko mirno primerja z najlepšimi morskimi motivi. Ves projekt obnovitve pa teži ohranjevanju in upoštevanju te mestne specifičnosti.
— Zakaj pa je Lent kot takšen odmrl?	—~
Do 20. stoletja je bil še srce, nato paje zgraditev elektrarne Fala prekinila plovno pot po Dravi, propadu pa je pripomogla tudi zgraditev starega — takrat novega — mostu. Prejšnji most je namreč stal in izhajal iz samega Lenta, »novi« pa 14 metrov višje. Tako so ljudje, ki so hoteli prečkati Dravo, obšli Lent od zgoraj. Majhne ulice do rečne obale so izgubile svoj ritem in dejavnosti v njih so začele propadati. In ker je nujno odpravljati posledice vsega tega pri vzrokih, je nujno vrniti Lentu njegov prometni pomen — od tod ideja o novi cesti skozenj. Ozke ulice lahko nato zopet postanejo prometne točke, saj se bodo ljudje pač »od spodaj« skozi njih »dvigovali« v center. Ponujajo se možnosti majhnih obrtnih prostorov, lokalov, kavarn . . . Temu pravimo akcijski urbanizem.
LENT JE MARIBOR?
— In Židovski trg?
No, tam že nekaj časa poteka boljši sejem, kar je del celotnega programa. Sploh pa je »Židovski kare«_ prostor s posebnim karakterjem — tudi likovnim, če hočeš. Židovska ulica je najlepša, poleg tega pa lahko deluje tudi kot ‘dvorana, avla, razstaviščni prostor. Tukai vidim točko za zbiranje likovnih umetnikov — sploh pa Sinaao-ga sama, Židovski stolp, galerija fotografov .. . Skratka — kulturna točka. Sejem pa je kot nasprotje, ki drži celo stvar v ravnotežju (po zakonu različnosti, ki spaja — op. nov.).
— Kaj pa mariborska tržnica, zelenjavni trg, steklena hala?
Ta prostor ne ustreza svojemu namenu. Stekleni paviljon je tudi likovno zgrešen. Tržnico samo je potrebno usmeriti v Vojašniški trg. S tem pridobimo prostor, pa tudi njeno zaprtost — v oblikovnem smislu, seveda Hkrati lahko rešimo tudi problem Glavnega trga, ki sedaj ne živi, ker nima prave vsebine. Vrniti mu moramo njegovo pravo vsebino, to pomeni, da tam formiramo sadnozelenjavni trg, morda po vzoru drugih mest. (Graz — op. nov.) Tukaj — na Glavnem trgu mislim — bi morala biti najvišja regijska ponudba. Zato je pa potrebno ukiniti skladišče »Koloniale«, adaptirati vse gostilniške lokale, ki jih pa za sedaj na žalost še vedno drži Certus. Mislim, da so to beznice, v katere človek ne gre rad. To bi morali biti gostinski in kavarniški lokali na najvišjem nivoju. Posebno Rotovž — saj to je vendar mestna hiša!
— Kakšno je javno mnenje o tem? Strah? So podpore s strani KS, občine? Problemi?
Jasno, da obstaja znotraj vsega tega tudi strah. S str ahom se pa srečujejo najbolj tisti, ki tam živijo, ker ne vedo, kaj se bo z njimi zgodilo., Leta 1980 je bil podpisan družbeni dogovor o prenovi Maribora oziroma za 10 letno zbiranje denarja, tako da podpora absolutno obstaja. Kakor pri vseh velikih projektih se tudi tukai pojavljajo problemi. Vidni so kot poskusi lokalizacije, parce-liziranja, zoževanja, predvsem kakšnih vplivnih posameznikov, manjših interesnih skupin, kar pa ne vodi v napredek. Vsi ti skušajo namreč odločati sami, brez konsultacij stisimi, ki so zastavili osnovno strategijo. Tako prihaja včasih do rešitev, ki niso vselej v skladu z načrtovanimi cilji. Nujno je izoblikovati prepričanje, da predstavlja vključevanje večjega števila strokovnjakov jamstvo za premišljene in tehtne odločitve.
— Ko si že pri tehtnih odločitvah: ali je bilo nujno podreti mariborske Benetke?
Nujno? To je bil nepopravljiv greh, takšen, ki nima odveze. To je bil znak neosveščenosti takratnih ljudi na odgovornih položajih. Vse to se je zgodilo v začetku 60. let. Lahko bi jih rešili celo z manj stroški, kot smo reševali Vodni stolp, Sedaj pa noče nihče biti kriv. Dejansko so Dravske Elektrarne in zgraditev elektrarne Zlatoličje glavni nosilec tega greha. Zaradi elektrarne se je vodna gladina Drave toliko dvignila, daje Benetke poplavilo dgoken. Podrli so jih s pretvezo, da jih bodo postavili spet na novo, nekoliko višje od dravske gladine. Pa jih še do sedaj niso. Sprašujem se, kaj je takrat delala občina, v glavnem pa se sprašujem, kaj je takrat delal Zavod za spomeniško varstvo! To, da mariborskih Benetk ni veb je nekako tako, kot bi manjkal zdrav zob in to podočnjak!
— Kako torej poteka ta načrt? Kje so pomembne točke?
Celo stvar bi lahko povedali tudi v nekaj kratkih točkah. Na primer:
1. Oživljanje Lenta z oživljanjem Drave, ki je še vedno ovira; tukaj mislim predvsem na možnost nove rečne poti Greenvvich — Mariborski otok z vmesnimi postanki.
2. Drava tudi za vse ostale vidke — surf, veslanje, regate, kar pa je za sedaj prepovedano z nekim odlokom, ki pa sploh nima prave strokovne teže.
3. Organizacija dostopov do reke in s tem spodbujanje Lenta po težnji za njegovo vsebino.
4. Formiranje kulturnega centra v področju Minoritskega kompeksa, pri čemer gre za organizacijo letnega gledališča tn letnega kina pri Sodnem stolpu, potem mestne koncertne dvorane v Minoritski cerkvi, kar pa je za sedaj še na žalost skladišče SNG. V končni fazi pa tudi preselitev glasbene šole v Minoritski samostan.
5. Rešitev Židovskega trga, kot sva že omenila.
6. Napolnjevanje stavbne strukture med temi točkami s prenovljenimi stanovanji in spet drobno ponudbo v pritličju.
7. Problem tržnice in Glavnega trga.
— In finance?
Za sedaj še drži dogovor in bo držal do 1990. Potem bomo verjetno morali podpisati novega.. .
EPILOG: Tako sva končala klepet o tem nesrečnem starem mestnem jedru. Zakaj nesrečnem? Ker lahko samo čaka, da se ga spet usmilimo. Vsekakor smo se do sedaj premalo zavedali, da nam je karakternost našega Maribora pred očmi propadala in se sprevračala v po- jene zidove, namesto da bi zaživela v svoji lepoti in privlačnosti, Ki jo premore, pa jo je iz strahu pred našim nerazumeva-
Astronautics and Aeronautics, september 1981
MINGOVSKA MORNARICA IN AMERIŠKI VESOLJSKI PROGRAM
Vladajoči del ameriške družbe je vodil usodni prehod od pustolovske, na znanosti osnovane tehnologije k »varnemu« načinu življenja. Ta prehod je bil izveden navkljub splošnemu zavedanju, da je pustolovska politika v preteklosti blesteče izboljšala naše zdravje in varnost, in navkljub zavesti, da a priori dokaz varnosti ni mogoč. (Največ, v kar lahko upamo je, da se izognemo specifičnim predvidenim nevarnostim.)
Navkljub jasnim zgodovinskim dokazom, da je pustolovska, na znanosti osnovana tehnolgija odkrivala in ustvarjala nove zaloge hitreje kot jih je zapravljiva družba porabljala, je vladajoči del naše družbe sprejel površne kompjuterizirane obuditve Malthusovih »mej rasti«. Ker ni mogoče dokazati, da človeštvo nima možnosti za nadaljnjo rast, neve priložnosti (dostop do neizmernih zalog vesolja in fantastičen doseg eksplodirajočih novih tehnologij — elektronike in genetskega inženiringa) v »mejah rasti« preprosto niso omenjene.
Bivši predsednikov znanstveni svetovalec in direktor agencije za obrambne raziskave je resno izjavil, da »za problem narodne varnosti ne more biti tehnične rešitve« (Sci. Am. okt. 1964, str. 27—35). Ta prerokba (očitna možnost tehnološkega presenečenja je v njej obravnavana le s trditvijo, da nekatere plazilke predvidljive izboljšave ne bodo pomagale) je bila pri vladajočem delu naše družbe dovolj učinkovita, da je odigrala vlogo pri tragični omejitvi domiselne nove tehnologije v narodni varnosti. Tako je bila v tej deželi med možnostmi pobega pred grozotami vzajemno zagotovljenega uničenja resno raziskana le kontrola oboroževanja.
Upad podpore vesolju v ZDA, in to ni izoliran fenomen je treba gledati v luči teh vladajočih pogledov; del splošnega umika je. Da bi spet dosegli pustolovski odnos, ki ga je Amerika čutila do vesolja, se mi zdi veliko težje, kot doseči intelektualno klimo, primerno za splošni napredek. Izoliran napredek proti široki uporabi vesolja bo pritegnil ves ogenj tistih, ki so nasprotovali odločno napredujoči tehnologiji.
Vidim podobnost med ameriškim umikom in drugim splošnim umikom. V masivnem znanstvenem delu Science and Civilization in China (Cambridge, 1971, Vol. 4, Part III, str. 392-535) pripoveduje Joseph Needham o spektakularnem vzponu in padcu kitajske pomorske moči. Do zgodnjega 15. stoletja je kitajska tehnologija vodila svet. V svoji utopiji Nevv Atlantisje Francis Bacon uporabil tri velike izume, tisk, smodnik in kompas, kot dokaz, da človeštvo lahko preseže vrhove antike. To je bila osnova njegovega čudovito plodnega predloga za organizacijo uporabnih raziskav. Needham opozarja, da so bili ti izumi znani na Kitajskem stoletja preden so se pojavili v Europi.
V zgodnji dinastiji Mingov je ta cvetoča tehnologija dosegla vrhv vrsti pomorskih ekspedicij z ladjevji 1500 tonskih »zakladnih ladij«, ki so nosile po 500 mož. V zgodnjih letih 15. stoletja so ta ladjevja jadrala do Bengalije, Cejlona (od tam so kot ujetnika pripeljali kljubovalnega kralja), in končno v 1420 po vzhodni obali Afrike navzdol. Približno petdeset let kasneje so Portugalci v podobni pustolovščini jadrali ob zahodni obali Afrike v vrsti potovanj, ki so odprla novo poglavje svetovne zgodovine.
Zadnje veliko kitajsko potovanje je bilo v letih 1431—33. Po Jung-pang Loju je bil 1436, ko je prišel na oblast cesar Cheng-t'ung, izdan odlok, ki ni le prepovedoval gradnjo ladij za čezmorske odprave, temveč tudi omejil gradnjo vojnih ladij in orožja. (»Decline of the Early Ming Navy,« Oriens Extremus, Hamburg 1958, Vol. 5, str. 149-168).
Kakšne spremembe so storile, daje Kitajska opustila pomorsko ekspanzijo in kariero pomorske sile? »To je bila, v resnici, le ena stran splošnega upada, ki se je resno odražal v mnogih vejah znanosti in tehnologije,« pravi Needham. Mornarica je preprosto razpadla.
Po tem je Kitajska izgubila svoje vodstvo v tehnologiji in se je kot se je le dalo dolgo izolirala pred eksplozivno rastjo Evrope. To izolacijo je onemogočila vojaška moč »barbarov«, ko so si v opijskih vojnah štiri stoletja kasneje Kitajce podredili.
Kako se je to zgodilo? Lo je pripomnil: »To je spletkarska skrivnost, ki jo je šele treba preštudirati. Zanimanje je bilo v glavnem usmerjeno le na eno plat čudovite pomorske ekspanzije zgodnjih Mingov, na potovanja »zakladnih ladij« pod Cheng Hojem. Ko pa se je pojavilo vprašanje nenadnega konca teh potovanj, so ga zgodovinarji malomarno odpravili znekaj spekulativnimi, neprepričljivimi pripombami, ignorirali pa so širšo posledico, propadanje celotne mingovske mornariške organizacije «
njem in vsesplošno nezainteresiranostjo raje spravila globoko v sebe. upajmo, da še ne tako globoko, da je ne bi našli.
TAKO V STAVBAH, KOT V NAS SAMIH . .
em-er
Lo potem zavrne hipotezo, da so bile te ekspedicije objestna dejanja dvornih strežnikov in eunuhov, poudarjajoč, daje bil prodo' na morje izraz ljudskega pritiska, kj se je začel že stoletja prej.
Obravnava ceno teh odprav. Številke, ki jih navaja kažejo, da je gradnja 400 zakladnih ladij stala okoli 1,3 % letnih dohodkov cesarstva, kar je ekvivalentno kakšnim devetim milijardam dolarjev v ZDA danes. Poudarja, da so bili davčni in trgovski sistemi v začetku zelo dobičkanosni, da pa je ta ugodnost počivala na »vojaški moči in političnem prestižu Kitajske in trdnosti Mingovskega denarnega sistema.« Ko je Kitajska opustila pustolovsko mornariško politiko, je njena vojaška moč »ktepko upadla« in »mingovski papirnat denar je padel na manj kot desetino‘procenta svoje nominalne vrednosti«. Šele tedaj je tributna trgovina začela »izčrpavati zaloge obubožene Kitajske«.
Jung-pang Lo odkriva globljo napetost: »Pod fizičnim razkrojem mingovske dinastije je bila globlja sprememba, potlačenost duha ljudstva .. . Doživeli so kulturno vrenje, ko so se ljudje otresli vezi tradicije in pokazali globoko željo, da se uče in zanimajo za trgovino in tehnologijo, ki stadopolnjevali duha ekspanzije in iniciative in podpirali premik na morje. Toda v kitajski družbi so vselej obstajale sile, ki so nasprotovale temu trendu in te so v sredini mingovskega obdobja prevladale in delovale, da omeje značaj in duha kitajskega ljudstva.«
Kot pravi Needham: »Velika flota zakladnih ladij je požirala sredstva, ki bi jih po mnenju pravovernih birokratov lahko veliko bolje uporabili za namakalne projekte, financiranje poljedelstva, žitnice in podobno.« Konfucijevci so nasprotovali prevelikemu poveličevanju dvora, ki je to v praksi pomenilo poveličevanje Velikih eunuhov. Tako ni naključje, da so bili admirali flote večinoma eunuhi; velike kitajske plovbe so bile le ena od bitk v administrativni vojni med konf ucijevski-mi birokrati in cesarskimi eunuhi, ki se je odvijala vsaj od Hanov in je imela še veliko let pred seboj. Simpatijazgodovinarjevjevglavnem na strani konfucijevcev, vendar je treba priznati, da so bili vsaj v tem primeru (ki verjetno ni edini) eunuhi arhitekti periode izjemne veličine v kitajski zgodovini.«
ARTHUR KANTROWITZ
Vidim podobnost med našim umikom iz vesolja in kitajskim umikom od raziskovanja sveta. Na argument, da si' ne moremo več privoščiti velikopoteznih raziskav v vesolju, bi odgovoril, da je bilo uničenje mingovske mornarice resnična objestnost. Mislim, da bodo umik ZDA od pustolovske tehnologije (če ne bo kmalu popravljen) ocenjevali kot največjo vseh takih zgodovinskih objestnosti: le umikal lahko spremeni mračne naoovedi »mej rasti« v odurno resnico.
Kot v Kitajski Mingov so tudi med nami taki, ki imajo dobiček od pustolovske tehnologije in taki, ki so prišli v ospredje z zatiranjem lete. Zatiralci so si v obeh primerih prilaščali moralno superiornost in so prepogosto prikrili čudovito vlogo kreativne tehnologije v osvoboditvi in dvigu človeštva.
Kaj se je zgodilo po uničenju Mingovske mornarice? Kot je bilo pričakovati so se konfucijevci upirali ponavljajočim se poskusom, da bi se pustolovske raziskave obnovile. »Chen Ho in njegovi tovariši,« pravi Needham, »so gotovo izročilo svojemu cesarju popolno poročilo o svojih potovanjih. A že pred koncem stoletja so te zapiske sežgali uradniki v službi konf ucijevske protimornariške stranke ... Do leta 1500 so bili v veljavi predpisi, ki so grozili s smrtno kaznijo za gradnjo džunke z več kot dvema jamboroma. Odlok iz leta 1'525 je zahteval od obalnih urednikov, da uničijo vse ladje te vrste in zapro mornarje, ki so še jadrali na njih.« Za konf ucijevsko birokracijo je bilo pomembno, da je izbrisala spomin na možnosti Kitajske, da živi v veliko večjem svetu.	»
Prav tako je pomembno za tiste, ki bi radi odvrnili pozornost Amerike od vrnitve k pustolovski tehnologiji, da izbrišejo naš spomin. Ne sniemo dopustiti, da b; bilo pozabljeno, daje pustolovska tehnologija prva omogočila večini človeštva, da živi po čudovito ustvarjalni, izpolnjujoči se prerokbi, da bo naša zemeljska prihodnost boljša od vseh preteklosti.
Ne verjamem, da lahko to kreativno vero obnovijo spremembe v davčni strukturi in da lahko izmikajoče se ameriško vodstvo v tehnologiji rešimo z boljšim upravljanjem poslov.
^ Vodstva nam varne, plazilske izboljšave ne bodo rešile. Kot v preteklosti bodo potrebni drzni, pustolovski skoki s sprejetim tveganjem in negotovostjo. Široko izkoriščanje vesolja obeta priložnost za tak skok.
Morda se lahko opomoremo, če se bomo spominjali časov, ko je bila čudovita nova tehnologija sprejeta z navdušenjem zaradi ^možnosti, ki jih je ustvarjala, in ne s strahom zaradi nezaželenih 'stranskih učinkov, ki jih lahko povzroči. Bil je čas, ko smo, čeprav smo vedeli, da bodo nepredvideni stranski učinki spremljali vse novo, živeli uspešno v veri, da bo moč jutrišnje tehnologije lahko opravila s stranskimi učinki današnje.
Ne morem reči, ali je naše sedanje obračanje in pustolovskega odnosa do tehnlogije začasen premor ali pa bo trajalo dovolj dolgo, da povzroči izoliranost in mrtvilo, ki sta sledila kitajski opustitvi morjav 15. stol. — na pragu Amerike in globalne trgovine. Tvegal pa bom predvidevanje, da bo široko izkoriščanje vesolja odprlo novo poglavje zgodovine.
prevedal Samo RESNIK
Študentski list KATEDRA. Naslov uredništva: Tyrševa 23 62000 Maribor, tel.: (062) 22-004. Številka žiro računa' 51800-678-81846.
Izdaja UK ZSMS v Mariboru.
Uredništvo: Mirjam Šega, Edmund Turk, Marko Klasinc, Peter Podgorelec, Samo Resnik, Mitja Reichenberg, Lidija Herman, Branko Greganovič (glavni in odgovorni urednik)
Tehnični urednik: Marjan Hani Tajnik: Dušan Tomažič Lektoriranje: Irena Smole
Sodelavci: Milko Poštrak, Bojan Sedmak, Samo Štancer, Dominik Šolar, Tomaž Borko, Vladimir Gajše. , Borut Gombač, Peter Jančič, Igor Kramberger, Andrej Fistravec, Anita Habič, Didie Šenekar, Marjan Pečar, Lenka Jemeršič, Peter Tomaž Dobrila, Boris Sinkovič Distribucija: Slavko Cehner
Predsednik izdajateljskega sveta: Tomaž Kšela. Katedra izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti SRŠ, Izobraževalne skupnosti SRS in Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Tisk CGP Večer, Tržaška c. 14, 62000 Maribor.
Cena izvoda je 30 din. Letna naročnina: vsi 250,00 din. Naročenih slik in tekstov ne vračamo, članki izražajo mnenje avtorjev. Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu št. 421 1/70, z dne 11. 1. 1973.
Sestanki uredništva: vsak torek od 18.—20. ure.
OBLIKOVANJE: DIDIE ŠENEKAR
U SAMOCI JE JEDNOSTAVNO PRIDOBITI SVE OSIM ZNAČAJA”
,, Sreča je iskanje. Je Ti in tvoja pot”
»U tankoj ljusci atmosfere, uronjena u vrisak galaksije, ZEMLJA slabašno reflektira svjetlost najbližeg sunca. Samo nekoliko kilometara dub-Ije,raznoliki energetski potencijal iskri onim, što na Zemlji zovu ŽIVOT. Tisuče pretepanja, popuštanja, dogovora i rivalstava, kakofonijski splet valnih dužina, bujica, kojoj je smisao tko zna gdje.
Bezbrojne modifikacije osnovne programske matrice otisnute u milionima primieraka, omogu-čile su vrsti, ne toliko brojnoj koliko poždrljivoj i samouvjerenoj, da učini svoj prvi korak:« Igra kombinatorike, permutacije i varijacije, svijet je pretvorila u rajski vrt i obdarila životom, njegovog potencijalnog i jedinog krvnika — ČOVJEKA.
Ta masa od 70 % vode, raspravlja o sebi kao o jedinom poznavaocu tih, na hramu ozakonjenih pravila.
Čovijek treba čovjeka, treba njegovo razum-jevanje, poticaj i iskustvo, radi značaja. Iznosi svoje skrivene misli, svoja individualna saznanja,
FAŠIZEM
Govor o fašizmu takoj prikliče sam po sebi tudi besedo Nemčija. In ra'vno tam je bil lahko temelj za to ideologijo. Zakaj? Nemški delavski razred je bil zaradi svoje moči proizvajanja vedno središče naprednega revolucionarnega gibanja. Pri takšnem procesu pa imamo takoj opraviti z maso. In ker je masi potrebna skupna ideja (ker masa drugače nima svoje sile), jo je bilo treba ustvariti. Vsega tega se je zavedal takratni kancler Hitler v svojih mislih o nacional-socializmu, ko je govoril o propadu kapitalizma, o vladi delavskega razreda. Ker pa je Nemčijo združevalo več slojev, ne samo delavci, in je za svoje ideje potreboval prav vse, je ustvaril novo misel o nadčloveku (Nietzche) — o arijski rasi, ki bi naj bila edini nosilec kulture. Zato pa so bile potrebne mnoge teze in teorije, zgodovinska naključja itd . . .
IDEOLOGIJA KOT MATERIALNA SILA
Najprej mora seveda biti govor o ideji — zamisli, motivu, ki bi naj združeval in povezoval maso ljudi. Kaj hitro se jo lahko primerja s celotno ideologijo religije. Težišče te ideje (tako kot religije) je vedno človek in oblikovanje njega samega v povezavi z okoljem. Fašizem v ideji sami (spet kot cerkev) loči pozitivno in negativno usmerjene osebe ali misli, ki se med seboj odklanjajo in izključujejo. Opre se na delavski razred in njegovo vero v lepšo bodočnost, religija pa na reveže, zatirance, ki bi jim naj bilo v nekem drugem življenju vse povrnjeno. Tako obe ideji sledita cilju, ki zadovoljuje veliko število ljudi nekega sloja. Pri fašizmu je bil prvi proces nastajanja ravno socialna revolucija. Revolucija proti buržoaziji. Hitler je (piše se leto 1933) igral na tanke strune človekove želje po zaslužku in ekonomski neodvisnosti. Kapital obstaja, treba ga je pravilno izrabiti. Struktura družbe pa je in bo zmeraj vplivala na smer razvoja neke nove ideje. Tako imajo v Nemčiji delavske stranke tudi največ pristašev Karel Rodek tako: „V zgodovini politične borbe ni znano nič podobnega, posebno ne v deželi s starimi političnimi diferenciacijami, kjer se mora vsaka partija boriti za svoje mesto, ki ga imajo v rokah stari parlamentarci. Nič ni bolj karakteristično kot to, da niti meščanska, niti socialistična literatura niso omenjali nič o partiji drugo mesto v nemškem političnem življenju. Tp je partija brez preteklosti in se je vzdignila iz Nemčije, kot delovanje vulkana, ki v morju ustvari otok. (Deutsche VVahlen, Rpter Aufbau, Sept. 1930).
Edina pripomba na to bi bila, da ima verjetno tudi ta stranica svojo zgodovino in s tem seveda notranjo logiko nastanka.
IDEOLOGIJA IN VLOGA DRUŽINE
Vedno mora biti nekdo vodja. Tukaj sta se mogoče prvič in zadnjič v zgodovini združili dve različni misli — Freud in njegova psihoanaliza ter nemška politika idej. Ena od osnovnih potez nacionalsocialistične propagande je ravno ideologija vodje. Tukaj moramo omeniti nekaj osnovnih gledišč in novosti tega obdobja.
1. Kot prvo bi postavili Freuda in njegovo psihoanalizo — proces, ki vlada duševnemu življenju.
2. Otroška seksualnost, konflikt med duševnim ustrojem in realnim obstajanjem.
3. Odnos družine do otroka — Ojdipov kompleks pri fantih oziroma moških.
4. Konflikt med zaželjenim in prepovedanim, ki vodi v seksualni odpor. Tukaj spet stopi v vlogo politika, ki izrodi fantovsko — moško uporno silo in jo usmeri.
POVPREČEN NEPOLITIČEN ČLOVEK V KLASIČNI DRŽAVI
seksualno zatiranje
izrabljanje po deli
pripadanje SKUPINI, ki vrši seksualni pritisk
pripadanje SKUPINI
moralno vprašanje
potreba po hrani
seksualna potreba
Tako dobimo veliko vlogo.delovanja militarizma na človekovo psiho, seksualno delovanje uniforme, erotično delovanje paradnih maršev zaradi ritmične popolnosti, ekshibicionostično nastopanje ... To je dokaz, da je mladina zaradi seksualne prepovedi postala seksualno lačna. S tem v zvezi je imel Freud prav, ko je dejal, da je ves svet njegov pacient. Hitlerjev uspeh ne smemo razumeti kot „osebni", temveč kot uspeh masovnega voditelja brez osebnosti, ravno to mu daje moč, ker izhaja iz vsakega posameznika in razumeva zatrtost mladine. Ponudi rešitve v delu, šolanju, vojski . . . Obrne se na kmete/delavce, ki začno delati „za dobre sosedske odnose" in nacionalno neodvisnost. S tem pa začne Hitler pripravljati silo, ki jo bo nato popeljal v vojno (Mein Kampf — str. 151 — 152). Obdržal je družino kot temelj svoje družbe. Tudi privatni kapital je obdržal svoje psihološko funkcijo, da dela vsakdo zase, kljub temu pa je delalo vse zanj. On sam prevzame vlogo očeta vsej veliki družini (Freud) in sam izjavi, da je jokal le, ko mu je umrla mati.
kao vlastiti prorok predvoden duhovnim porivom, ulazeči u makro svijet svemirskih razmjera i mikro svijet atoma i molekula.
»Sreča je iskanje. Je Tl in tvoja pot.« (E. Turk)
Udubini duha mijeuvijekjasan karakter onoga što želim prenijeti na papir. Ali snove i moja unu-tarnja stanja nije nimalo jednostavno preslikati u formu pisanih riječi. Bilo bi ludo od vas tražiti da se pokušate uklopiti u ovu igru, u kojoj zapravo ne postoji dijalog. Nagovarati vas da mi se pridružite u mojim razmišljanjima, nerealno je i ravno zahtjevu da uživate u glazbi, koju sam ja cula a vi niste. U tom slučaju je ovo što sam napisala slično svesku notnih papira — na vama ostaje da od njih stvorite svoju prvu osobnu praizvedbu.
Riječi su čudesne. Poštujte njihovu veličinu i ne dopustite da postanu predimenzionirane, jer ono što je danas veliko u vama, več sutra može postati — malo.
Opustite se, neka riječi učine svoje. One su samo prijenosnik mojih želja i maštanja da bude-mo zajedno, kao što smo sada, samo vi i ja.
Društvo nam je omogučilo da se nademo pod
• MASOVNA PSIHOLOGIJA FAŠIZMA
ob knjigi Wilhelm Reicha
„Občutek moči ni kompliciran, temveč zelo zelo enostaven in edinstven. Tu ni mnogo diferenciranja, ampak samo pozitivno ali negativno, ljubezen ali sovraštvo, pravica ali krivica, resnica ali laž in nikoli vmes, polovica tako, polovica pa malo drugače . . (Mein Kampf str. 201).
Glede poslušnosti pa že tako ali tako starši naredijo najmočnejše korake ko otroku vcepljajo idejo vladajočega razreda, samega sebe in cerkve . . .
„Dan mater" je močan poudarek nacionalne socialnosti v Nemčiji. Mati je predstavljena in povzdigovana kot edina nosi-teljica nemške narodne misli.
RASNA TEORIJA
Osnova nemškega fašizma je teorija rase. Program z znanimi 25. točkami je temelj germanske ideologije rase in njene vsebine. Hitler tukaj poudarja „oskrunjenje krvi", če se tujec meša z arijcem, čeprav se je ta izraz uporabljalo v zvezi s spolnimi odnosi med sorodniki. Kaj je potem temelj „tretjega Reicha"? To bi naj bila velika družina, ki bi naj vzela pod pokroviteljstvo velike množice nemškega delavstva in inteligence. Fašizem je tako karakteristično metafizično mišljenje, pobožnost, podvrženost abstraktnim etičnim idealom in vera v božansko poslanstvo voditelja. Močno se poudarja nečistost Židov in njihovo zastrupljevanje arijske rase. Hitler tukaj poudarja resnični, močni zakon, ki krepi nemško družino, ki bi naj bila celica nove družbe. Osnova je seveda v patriarhatu. Odobrava se celo homoseksualnost. Družina je most med bednim ekonomskim položajem male buržoazije in reakcionarne ideologije.
SIMBOLIKA KLJUKASTEGA KRIŽA
Se enkrat naj poudarim, da je potrebno fašizem razumeti kot takratni problem rase in ne kot problem Hitlerjeve osebnosti same ali pa morda vloge nacionalsocialistične stranke. Ideja, misel, ki hoče zaobjeti dovolj veliko maso, mora vsebovati tudi dovolj velik in močan otipljivi del. To je v tem primeru zastava in simboli gibanja.
„Kot nacionalni socialisti vidimo v svoji zastavi svoj programov rdeči vidimo socialistično misel našega gibanja, v beli nacionalistično, v kljukastem križu pa poslanstvo borbe za zmago arijske rase, zmago misli, ustvarjalnega dela, ki je sama po sebi bila zmerom in tudi vedno bo antisemitska." (Mein Kampf, str. bt>/)
Do sedaj je nejasna vloga kljukastega križa v osebnem življenju. Zakaj je ta simbol tako primeren za občutek mračnih stanj? Hitler pravi, da je simbol antisemitizma. Kljukasti križ je prvič opažen pri Semitih. Potem so ga našli še na mnogih drugih krajih in ugotovili, da je imel vedno seksualni pomen: romb kot simbol ženske (vulva) in križ kot simbol moškega.
CERKEV KOT MEDNARODNA SEKSUALNO-POL1TIČNA ORGANIZACIJA KAPITALA
Z rastjo materialnega pritiska na sloj, ki se mu vlada, se povečuje tudi moralni pritisk. Ker je religiozna nasičenost najvažnejša in ker je masovno psihološka mera za ustvarjanje tal fašistične ideologije v časih krize, ne moremo ostro ločiti fašizma od same ideologije cerkve. Pomlad 1932 — razglas mladini : poudarek krščanske vere in pregon prestopnikov cerkvenih
ovakovim okolnostima, s razlikom što ste vi u mogučnosti da brže i laganije citate ono što su mnogi pisali dugo. Jasno je da nesmijete pomisliti kako ste u podredenom položaju, jer da nema vas
— ovo pisanje nebi imalo svrhu. Ono je ispunjeno najintimnijim osječajima na razini svijesti i još dublje negdje u snovima, i pisac to prenosi na papir umjesto vas. Da nema vas, ovo nebi nikada dos-tiglo ona* značaj, koji če te sami odrediti.
Pisana riječ je u nekom obliku izraz nikad do- . voljno ostvarene komunikacije medu ljudima, je-dan od bitnih čovjekovih poriva. Dovoljno je sasvim površno analizirati neki razgovor da shvatite kako svaki od sugovornika teži ka cilju da što bolje predstavi svoju »veličinu«, koja raste dužinom iz-govorenih riječi, sve do onog trenutka kada postoji opasnost da »stvar« prijede u jednostranu propo-vijed. Kultura lijepog ponašanja nam omogučuje da sugovomci naizmjenice mijenjaju položaj žrtve
— koja sluša. No, mi vas nečemo dovesti u takav položaj, jer je pisana riječ emitent specifične per-sonalnosti, koja osamu pretvara u produktivnu društvenost.	Lenka	JEMERŠIČ
meja. Le tako pričakuje Nemčija poslušnost ljudstva. Izhaja namreč iz krščanske resnice. Zakaj se naslanjati na mladino? Prvič, ker se jo da lažje voditi, ker šele oblikuje svoje življenjsko mnenje in družbeni sloj, in drugič, ker je prav gotovo seksualno najbolj lačna. Tu je točka, ki se je fašizem oprime in ustvari „Hitlerjugend". V tem času nastane tudi velika papirna vojna med cerkvijo, njeno literaturo in svobodno mladinsko.
— Cerkev trdi, da je preprečevanje zanositve protinaravno. Vendar — če je narava tako stroga in pametna, zakaj je potem ustvarila seksualni aparat, čigar nagon deluje večkrat, ne samo takrat, ko si želimo otrok. In to je povprečno od 2000 — 3000 krat v življenju.
— Nekateri napredni predstavniki cerkve priznajo, da izvršujejQ spolno zadovoljevanje samo takrat, ko si želijo otrok — protestanti.
— Zakaj je Bog v spolnem aparatu naredil dve vrsti žlez: eno za seksualno vzburjenje in drugo za oplojevanje?
— Zakaj imajo otroci razvito seksualnost prej, ko začne funkcija oplojevanja?
Odgovori Cerkve so izzvali mnogo smeha. Stari cerkveni zastopniki so bili potolčeni. Začne se obdobie kulturneaa oove-ličevanja idej, boj proti cerkvi, ki je največji sovražnik kultur-boljševizma. Zahteva se namreč osebna volja, žrtve, krivda .. . Vprašanje je, zakaj ne bi bilo sreče na Zemlji? Zakaj ne užitek kot sestavni del življenja? Ampak takoj za tem sledi cel register kulturnih vrednot, ki spadajo v sklop ideologije kot deli stroja: zakon kot obveza, družina kot zahteva, morala kot avtoriteta . . . Torej je potrebno vse skupaj revolucionarno preoblikovati, povesti proletarsko-seksualno revolucijo, kakor se iz razpada mestnega življenja rojeva bodočnost socializma. Seksualni problem mladine mora biti izključen.
PREDPOSTAVKE SOCIALNO POLITIČNE PRAKSE V ANTIRELIGIOZNI BORBI
Seksualno ekonomski karakter religiozne ideologije in občutek sveta je povsem jasen: svobodni misleci so predvidevali skoraj z istim prepričanjem kot najslavnejši pedagogi, da bo otroška seksualnost tista, ki bo izstopala. Jasno je, da je religija proti vsakršnim tovrstnim idejam, da jih zatira, s tem pa je tudi proti kultur-boljševfzmu.
ZLIVANJE RELIGIJE S SEKSUALNIM STRAHOM
Religija v najožjem smislu — to je absoluten produkt. patriarhalne organizacije: Bog je oče, je sin, je vernik.
a) V otroštvu:
Že če pogledamo molitev za krščanskega Boga, opazimo odnos družine: sin — oče. Greh je tisto nevidno, tista sila, ki vlada nad voljo. Tako je npr. prepovedano dotikanje spolnih organov, ker Bog oče vse vidi. Tukaj tudi močno deluje otrokova fantazija. Molitev je bila namreč priporočljiva pred spanjem, da je postal otrok zaspan od stalnega ponavljanja naučenih fraz, izpovedovanja nekomu, ki tako ali tako vse vidi. S tem pa se odkloni misli po samozadovoljevanju in tako spontano pojača spolno potrebo.
b) korenine v mladeniški dobi
Vsekakor je vse odvisno od preživete mladosti — otroštva. Mnogokrat srečamo ljudi, ki so prišli v težak psihološki konflikt med njimi samimi in Bogom (cerkvenimi dogmami,) ter njimi in svetom. Ravno prvo sledi drugemu, če je bil človek naučen sam sebi soditi, ne pa presojati po lastni volji. Vsekakor so v teh načrtih moške drugače vzgajali kot ženske — dekleta in fante. Strah je pomembna komponenta v svetu mladostnika. Samozadovoljevanje je prepovedano iz etičnih neznanih razlogov. V nasprotnem primeru se namreč sprosti ravno tisti močan nagon, o katerem razmišlja. Hitler in na katerega misli igrati skozi ves svoj vek. Svet je bil namreč že enkrat na tem, da se utopi v perverznosti. In samo Evangelij je bil tedaj v stanju, da vzpostavi miselni in življenjsko nujni red. Tudi Hitler se je tega zavedal. Zato pa je računal s tem, kaj vse potrebuje vojak, da mu sledi. Zelo pomemben je odnos moškega do njegovega dekleta oz. žene. Simbol viteštva (braniti žene) več ne obstaja, sedaj stopijo tudi ženske — pod fašističnimi idejami — •v svoje vrste. „Jokal sem samo enkrat v življenju, in to, ko mi je umrla mati." (A. Hitler) „Ne skruni niti enega dekleta — spomni se, da je tudi tvoja mati bila dekle." (A. Hitler.) Tako lahko ideal Marije (po krščanstvu) mnogo pomeni moški mladini. Morala pravi: seksualno je asocialno. Vendar stopi tukaj na plan zdrav človeški razum — potreba po zadovoljevanju — ter zapusti mrtvilo cerkvenih besed.
Tako se je pripravila in oblikovala takrat največja svetovna sila — Nemčija na usodne poteze, ki so nedvoumno vodile do svetovnega konflikta. Bil je postavljen en voditelj, najden en narod in dežela mu je bila PREMAJHNA . . .
„Potrudil sem se, da to težko temo prikažem čim bolj enostavno, da bi vse to bilo dostopno tudi pouprečnemu delavskemu aktivistu. Vem pa, da mi to ni dovolj uspelo, če bi se politična reakcija hotela maščevati za vsebino tega spisa psihoanalizi ali njenim predstavnikom, bi se zmotila. Freud in večina njegovih učencev odklanjajo sociološke konsekvence psihoanalize in se močno trudijo, da ne prekoračijo okvira meščanske družbe. Oni so torej nedolžni in ne morejo odgovarjati za to, da politiki uporabljajo znanstvene rezultate psihoanalize.
Jreffa je pomisliti na to, da po slavnem izreku orožje kritike ne more nadomestiti kritike orožja. In če bi ta spis lahko skrajšal težko pot h kritiki orožja, bi bilo njegovo poslanstvo izpolnjeno." (VVilhelm Reich, v septembru 1933.)
Mitja REICHENBERG
BOŽJE KRALJESTVO NA ZEMLJI
KOMUNISTIČNA
KUGA
V prvem delu smo naleteli na pojav teologije osvoboditve, ki je produkt specifičnih kulturnih, gospodarskih in političnih okoliščin uveljavljanja kapitalistične družbene organizacije v LA. V ekstremnih razmerah socialne bede obljuba posmrtnega povračila za tozemne tegobe najširši verni množici ne zadošča več. Vedno jasneje se izraža potreba po spremembi razmer, ki se zaradi katoliškekulturnetradicijeartikuliravobliki religioznega gibanja.
Izjemnost razmer na oni strani velike luže pa nam ne omogoča primerjave z domače socialistično prakso, kjer se religija in cerkev kot njena institucionalizacija proti pričakova-
3em nekaterih »marksistov« ohranja v povsem stabilni obliki, globalnih vzrokih nastanka in ohranitve religije kot posebne oblike družbene zavesti nam veliko povedo že Engelsove misli: »Vsaka religija pa je samo fantastičen odsev — v glavah ljudi — tistih vnanjih sil, ki gospodarijo nad vsakdanjim žitjem in bitjem ljudi, v katerem dobivajo tozemske sile obliko nad-zemskih sil. V začetku zgodovine so najprej naravne sile, ki se lahko zrcalijo v glavah ljudi in doživljajo v nadaljnjem razvoju pri različnih ljudstvih najrazličnejše . . .personifikacije .. .Kmalu pa začno poleg naravnih sil delovati tudi družbene sile, sile, ki stoje ljudem, prav tako tuje in v začetku prav tako nepojmljive, nasproti, ker jim gospodarijo z isto navidezno naravno nujnostjo, kakor naravne sile same.
V tej udobni, pripravni in .vsem razmeram prilagodljivi podobi lahko religija še nadalje obstoji kot neposredna, se pravi čustvena oblika človeškega odnosado tujih sil, ki vladajo nad ljudmi in lahko obstoje vse doslej, dokler vladajo ljudem te sile.«
Ni torej presenetljivo, da se v državnih režimih, ki se oklicujejo za socialistične — tiste, ki naj bi odpravljali vsakovrstne odtujitve in omogočali vladavino najširših množic — pojavljajo prepričanjao odvečnosti religije. Njeni vzroki obstoja naj bi bili z zmago revolucije za večno preseženi. In če Marx pravi, daje boj proti religiji posredni boj proti istemu svetu, katerega duhovna aroma je religija, nas zanima predvsem izkrivljenost te trditve, ki se je kasneje kazala v socialistični praksi. Na eni strani so verni povsem samoumevno izločeni iz borbe za ukinjanje vzrokov lastne zablode; na drugi strani pa se pojavljajo z zgodovinsko vlogo cerkve obremenjeni direktni napadi na religijo in njene institucije. Opazna so stališča, da bi ukinitev cerkve pomenila avtomatično odpravo enega najbolj reakcionarnih ostankov razredne družbe.
Kakorkoli že, današnje družbe, tako vzhodne kot zahodne, morajo v prihodnje računati na religijo kot na dejstvo, pa čeprav to za nekatere pomeni razočaranje. Zgodovina nas opozarja, da prisotnost religije nujno ne predstavlja motnje v borbi za »počlovečni jutri«. Od prakrščanstva, ki je bilo gibanje zatiranih, do današnje strogo institucionalizirane religije ne manjka protiargumentov enačenja vernosti s klerikalizmom in konsevartizmom. Redukcija Marxovega pojmovanja religije kot opija ljudstva ni le izpostavljanje določene ugotovitve izven konteksta razrednih korenin religije, temveč s takim pojmovanjem delamo krivico tistemu delu vernih, ki so s svojimi dejanji dokazali nasprotno, ne da bi pri tem prišli v konflikt z lastnim verskim izročilom. Tudi pri nas namreč nekompromisna načela obravnavane teologije osvoboditve niso nikakršna novost. Sorodna stališča je v času med obema vojnama izrazil že E. Kocbek v svojih Premišljevanjih o Španiji, kar pa ni bil osamljen primer tistega časa. Nekoliko kasneje so krščanski socialisti prispevali nezanemarljiv delež pri ustanovitvi Osvobodilne fronte leta 1941. Prav tako velik pomen za oboroženo partizansko vojsko so imeli preprosti, tradicionalno verujoči ljudje, ki se niso podredili pozivom večine profesionalne duhovščine, ki je pristala na nasprotni strani. Po vojni je bila cerkvi v skladu z novo nastalo socialistično državo odvzet velik del njenih prejšnjih privilegijev. Z ločitvijo od države je bila izgnana iz širokega javnega delovanja na področju religioznih zadev. Prvo obdobje odnosov med cerkvijo in državo je bilo izrazito konfliktno obdobje. V tem času je bila katoliška cerkev, ki je dominantna verska ustanova v Sloveniji, tradicionalistično in protikomunistično usmerjena in je načelno zavračala novo družbeno ureditev. Njeno ravnanje pa je bilo zaradi njene precizne hierarhične organizacije v veliki meri le izvajanje direktiv Svete stolice v Vatikanu. Organi socialistične države soizvajalirestriktivnoadministrativnopolitikoinpolitiko nasprotovanja.
Drugi Vafikanski koncil leta 1967, ki je korenito spremenil poglede rimsko-katoliške cerkve na svet, je predstavljal pomembno prelomnico za odnose med cerkvijo in državo. Cerkev je začela priznavati našo družbeno ureditev in vlogo njenih institucij. Kaže, da seje sprijazni la z omejeno družbeno vlogo, kar je omogočilo odpiranje novih možnosti graditve kooperativnih odnosov z državo.
Omenjeni spopad pa je bil v svojem bistvu le spopad dveh družbenih institucij, spopad med interesi in cilji politične in cerkvene elite. Pri ljudeh, ki so po religioznih čustvih pripadali cerkvi, po domovinski pripadnosti pa socialistično usmerjeni državi, je sovražnost med institucijama povzročaladoloče-no osebno razklanost. V družbenem vzdušju so še vedne prisotna pojmovanja o nezdružljivosti religioznih in socialističnih vrednot: pripadnost cerkvi se istoveti s pripadnostjo reakcionarni politični sili, vernik se enači s klerikalce^ in vera z zablodo. K takemu pojmovanju pripomore tudi ateistično naravnan izobraževalni sistem, ki marksizem podaja v obliki neizpodbitnih, večno veljavnih aksiomov. Verni so na vseh področjih življenja podvrženi ateističnemu razsvetljevanju, kar nonncrfiri^o г)гнпгг)ohčiitk" izrinjenosti, manjvrednosti ter
ННШНЕ
zatajevanje lastnega prepričanja. Nasilno prepričevanje ima lahko za posledico le nasprotne učinke: človeka ogroža v njegovem temeljnem življenjskem prepričanju in le krepi občutke religiozne pripadnosti.
Sociološke raziskave so pokazale, da je vernost na slovenskem predvsem delavsko-kmečki pojav in da se je delež verne slovenske populacije po večletni stagnaciji ustalil na približno 50 %. Praksa samoupravno organizirane družbe, ki deklarira ravno največjo moč delavstva, kaže njim povsem neugodno distribucijo moči. V podjetjih, kjer naj bi se izražali interesi delavcev v najbolj neposredni obliki, je porazdelitev moči izrazito oligarhična. Delovanje celotnega političnega sistema, ki prav tako ne deluje kakor bi moral, pa še ni bilo izpostavljeno globalni znanstveni analizi. Polegtegaje nereligi-ja, čeprav je z ustavo opredeljeno drugače, bolj zaželeno prepričanje in se enači s »pravovernostjo«, ki je moralnopolitični kriterij za napredovanje na družbeni lestvici.
Dokaj ironično zveni stališče duhovščine, ki je prvotno sprejemala socializem kot hudičevo početje, danes pa ga razume v smislu božje previdnosti, ki je iz vrst vernikov izločila ljudi, ki so vernost hlinili iz privatnih, karierističnih ambicij. Casi so se spremenili in uslužbenstvo, ki je najbolj konformističen družbeni sloj, je pri nas nereligiozno. V tej luči se zdi utemelje-natezaZ. Roterja, da vernost in cerkev delujeta kot identifikacijski mehanizem družbeno deprivilegiranih sloiev.
Odnosi med cerkvijo in državo so v današnjih časih povsem miroljubni in ustvarja se vtis, daje verska problematika razrešena. Kljub nenapadalnim tonom v odnosih pa mislim, da se je temeljni odnos do vernih v minulem letu izpostavljal v prikriti obliki polemik o vprašanju združljivosti članstva ZK z religioznim prepričanjem. Navidez zasebno vprašanje ima v naši družbi, kjer zavzema ZK najvplivnejšo vlogo, bistveno širši družbeni pomen. Ni dvoma, da je marksizem kot svetovni nazor in idejna osnova praktične dejavnosti komunistov, nezdružljiv s kakršnimikoli religioznimi stališči. Prav tako ZK pri približevanju delavski bazi ne bi smela pristati na kompromis, ki bi bil v nasprotju z njenimi izhodišči. Očitna prepletenost državnih organov in komunistične organizacije pa je privedla do etatizacije partijske politike in s tem tudi ateizma. ZK zastopa določeni svetovni nazor in ga druži z državno politiko (kar je po R. Garaudyju klerikalizem), ker je prepričana, da mora biti samo ateistični marksizem podlaga za prihodnji razvoj družbe. V Socialistični zvezi in ostalih DPO imaZK deklarativno in dejansko zagotovljeno vodilno idejno-politično vlogo. S tem pa v praktičnem delovanju prihaja v določeni meri v nasprotje z ustavnimi načeli enakopravnosti tistih občanov, ki odklanjajo ateistična izhodišča. Na podlagi nedvomne zgodovinske vloge pri nastanku socialistične države in vizije prihodnosti si partija privzema vlogo edinega legitimnega nosilca razvoja. Je edini subjekt naše družbe, ki prepoznava pravo pot v prihodnost. Vsako delovanje in stališča, ki niso v skladu z ravnanjem tekoče politike in še posebno kritika te politike, pa čeprav se zavzema za iste dolgoročne družbene cilje, je ožigosana kot nasprotovanje tej politiki ali celo kot odkrita protirevolucija. Če se sistem z vso svojo institucionalno zgradbo razglaša za demokratičnega, je vsaka nepodra-ščeno razkrivanje delovanja teh institucij kot elementov, ki demokracijo zavirajo, hkrati tudi neposreden napad na njo samo. Zato je prepoznavanje stvarnosti, ki v veliki meri odstopa od ideološke maske, deležno nevrotične občutljivosti državnih organov. Uporaba instrumentov oblasti pri opravičevanju družbenopolitičnega početja pa nima negativnih posledic le na teoretično utemeljenost našega sistema, temveč slabi tudi praktično-|oolitično moč ZK. 2a obrambo lastnih pozicij tako opešana strokovna avtoriteta pa ponovno reproducira potrebo po uporabi sile.
Po drugi strani nenehno slabšanje življenjskih razmer, ki neusmiljeno zevajo ob vsakem obisku trgovine, krepi družbeno nezadovoljstvo. Zabredli smo v globalno gospodarsko, politično in moralno krizo. Ob vseh negativnih družbenih gibanjih pa je vedno večji občutek nemoči, čeprav se nam preko medijev sugerira nekakšna »slaba vest« za nastalo situacijo. V celotni metafiziki delovanja našega političnega sistema pa se ZK ne more oprati odgovornosti, ki jo je sama prevzela. Še vedno ne prenaša nikakršnega »partnerstva*. Obenem pa je v njej sami še — vedno prisotna idejna neenotnost, ki konec koncev, čeprav to nekatere močno zaskrbljuje, ohranja neko dinamičnost organizacije in preprečuje, da bi se razvila v povsem monolitno ustanovo, če je za naš sistem značilna anarhičnost, v kolikor kot anarhičnost razumemo obstoj med seboj nepovezanih in samovoljno delujočih družbenih segmentov, ki pa imajo dokaj stabilno notranjo strukturo (RŠ), ni čudno, da se na nekatere pojave na različnih mestih reagira povsem različno. Velikokrat je delovanje segmenta odvisno od subjektivne volje posameznikov — nosilcev Moči — v njem. V zadnjih letih je opazna, glede na predhodno mrtvilo, nekoliko povečana tolerantnost teh nosilcev do nekaterih družbeno kritičnih dogajanj, kar nakazuje možnost odmikanja od totalitarne družbene sheme, ki sem jo predhodno nakazal. Brez pretirane občutljivosti mora biti omogočena analiza dejanskih družbenih procesov, kar je predpogoj za usmerjanje k zadnjim ciljem. Empirične raziskave gospodarskih gibanj, ki pa so materialna baza našega eksperimenta, so pripeljale do naslednjih ugotovitev:
Optimizem je idealizem in pesimizem je realizem. Torej bodimo realisti in zahtevajmo nemogoče, če že ne moremo kaj več kot pridno delati in se učiti.
Marjan PEČAR
KDO USMERJA USMERJENOST?
Človeku, ki mu njegov položaj v družbeni produkciji ne omogoča in ne dovoljuje vstopa » rajski svet politikantskega in psevdoznan-stveno-intefektualističnega spletkarjenja, se ob problemu reforme izobraževanja postavlja toliko vprašanj, ki mu nanje nihče ne sme dati odgovora, pojavlja toliko dvomov, ki zanje ne najde razlage, da se povsem upravičeno in z jezo še enkrat v obupu vpraša: »Ljudje, kdo je nor? Jaz ali ...«
Sest mesecev pred uvedbo usmerjenosti na višjo in visoko raven izobraževanja, se je zgodovina ponovila. Kot pred štirimi leti, ko je bila pred vrati srednješolska re-forma, tudi danes ni jasno niti koliko programov niti kakšni programi niti ekonomski pogoji re-forme ... Jasno je samo to, da nikomur ni nič jasno! Fakultete se borijo za svoj materialni obstoj in preračunavajo tržno vrednost študentove glave, nedokazane avtoritete se pod krinko strokovnega argumentiranja borijo za svoje štartne pozicije ... Kdo tu koga re-formira, kdo tu koga usmerja, kdo tu koga vleče za nos?
Komu je v interesu izvajati re-formo v času ekonomskega kraha dežele re-formiranih? Komu je bilo v interesu pred štirimi Teti celo generacijo vplesti v nedodelan, površno in nestrokovno oblikovan družbeni eksperiment, isto generacijo, ki jo bodo jeseni tudi na Univerzi usmerili v vode pragmatičnosti in manipulacije. S prenatrpanimi programi, katerih edini smiselni vzrok je njihova tržna vrednost, bomo še nadalje vzgajali ljudi, na katerih odločanje se bodo, po potrebi sklicevali v bodoče.
Neprepričljivost novih mehanizmov vzgojno-izobraževalnega sistema usmerjenstva nas mora pripeljati do sklepa, da visokoleteči (in nizkopadajoči) smotri izobraževanja služijo le kot pesek v oči ljudem, ki jim je reforma namenjena Kaj se skriva pod masko reforme izobraževanja?
Samo logika kapitala lahko podeli smisel obravnavanim dogajanjem uveljavljanja usmerjenega izobraževanja takoj in za vsako ceno. Kapital mora, da bi zakril dejanske vzroke, a vseeno nekako »opravičil« restrikcije sredstev za vzgojo in izobraževanje, s pomočjo oblik političnega pritiska umetno proizvesti izgovor za svoje delovanje: zgrešenost in napake modela usmerjenega izobraževanja (preveliko število programov, nepovezanost s prakso ...). On te napake potrebuje kot polog pri nabavi moralnega kredita, katerega sredstva bo s pridom izrabljal, ko bo nekaterim odvzemal pravico do uveljavljanja sredstev bo s pridom izrabljal, ko bo nekaterim odvzemal pravico do uveljavljanja sredstev iz nekaterih naslovov, katerih nesmisel in odvečnost je sam in s tem namenom proizvedel. Ko išče vire sredstev, ki naj nas rešijo iz težav v katere smo zabredli, izkorišča in spodbuia nasDrotovania marainalnih interesov in pod krinko demokratičnega in kritičnega dialoga v zakulisju uveljavlja svoje pragmatične interese. To je logika socialne moči — kapitala katere sužnji bo-, mo, dokler nam razvoj prakse ne bo, kot že tolikokrat doslej, vcepil drugačnost. Možnost, da to nemoč nad lastnimi silami obvladamo z močjo človeškega intelekta je v danem zgodovinskem trenutku razsvetljensko utopistična. Verjetno bomo še kar nekaj časa za posledice delovanja objektivnih družbenih mehanizmov krivili posameznike, kar vodi v subjektivistične trditve, da se globalne družbe-no-ekonomske težave mogoče razrešiti z zamenjavo posameznikov na oblasti. V tragični resničnosti že prostituiranega izreka, da smo za težave krivi vsi, se skrivajo vzroki neefikasnosti in propada našega voluntarizma. Da pa ne bi popolnoma zašli od osnovnega predmeta tega pisanja, se mimo k ljubemu, »nič krivemu«, usmerjenemu izobraževanju. Eden od osnovnih dokazov v prid zgoraj zapisanim trditvam je dejanski izostanek JAVNOSTI ANALIZE DRUŽBENO-EKO-NOMSKIH POGOJEV FR-FORME. Ekonomski faktorje največji adut . predstavnikov kapitala, ki skrbno skrit čaka primeren trenutek, ko bo z močjo svoje objektivnosti pokazal in dokazal iluzornost nekaterih želja, v posmeh naivcem, ki so poskušali ekonomski moment abstrahirati iz svojih prispevkov k oblikovanju reforme, čeprav se jim je le-ta, proti njihovi volji, vedno znova vsiljeval v obliki realnih pogojev njihovega obstoja in dela. Slika aktualnega položaja naše ekonomije in njena bodočnost sta slika sedanjosti in prihodnosti kvalitete in kvantitete izobraževalnega sistema, ki nikoli ni, nima in ne bo imel opravka z ideološkimi olepšavami stvarnosti, niti z idealno protislovnostjo akademske realnosti, ampak z inflacijo produktov tekočih trakov izobraževalno-vzgojne industrije.
V svetu je vse manj ljudi, ki jim njihov materialni položaj omogoča zatiskanje oči pred represijo realnosti in vse več tistih, ki jim življenje sarfio dokakazuje, da je edina veljavna morala — morala blagovne proizvodnje, morala svetovnega trga in svetovnega kapitala.
Če Prihodnost bo, bo morala izrasti iz spoznanja, priznanja in uničenja zgodovinsko prehodnih nujnosti kapitalističnega načina proizvodnje, v katere smo vpeti tudi mi, pa če se tega hočemo zavedati ali ne.
Usmerjeno izobraževanje ima pravzaprav samo eno napako: poigrava se z generacijami ŽIVIH, DELUJOČIH LlUUI, ki so pravzaprav tista tolikokrat obljubljena lepša bodočnost.
Branko GREGANOVIČ
25 LET VEKS — STAROST ALI ZASTARELOST
V zadnji številki Katedre smo se lahko razveselili neobičajnega pojava v našem časopisu, ko je bil objavljen odmev tov. M. Muleja na kritično pisanje Denisa M. o VEKS. Naša vzgojnoizo-braževalna ustanova in njen ugled sta tako ohranjena, čeprav tovariš Mulej nazorno poudari, da nima tega namena, saj spričo VEKŠ-eve neizpodbitne avtoritete obramba sploh ni potrebna.
Omenjen članek odseva veliko odprtost in avtorjevo^pripravljenost na dialog. Denisa najprej prijazno potreplja in spodbudi njegovo kritičnost, nato pa ga pouči o nekaterih metodoloških in vsebinskih napakah njegovega pisanja. Avtorjeva veza z zunanjim svetom, mu namreč omogoča, da se postavi izven objekta obravnave in nam ga predstavi iz objektivnega vidika. Tako se tudi izogne morebitni osebni prizadetosti, ko gre za kritiko ustanove, s katero preživlja celotno obdobje njenega razvoja. Razveseljivo je da je ravno tovariš Mulej pripravljen prevzeti posredni- / ško vlogo pri pogajanjih med ,,sprtima stranema". Kljub temu pa nam nekatera mesta njegovega izvajanja, zaradi uporabe dokaj abstraktnih pojmov, ostajajo nedorečena oziroma nerazumljiva. Ti imajo zanj že opredeljeno vsebino in pomen, čeprav se nam, ki se gibljemo v pojmovno označenem prostoru, včasih ti pomeni zdijo nekoliko zabrisani. Če se npr. študent pri rezume-vanju družbeno ekonomskih procesov v SFRJ čuti prešibkega v ekonomskem znanju, se nikakor ne gre sklicevati na pomanjkljiv učni program. 7*a je namreč vsestranski in izključno študentova stvar je, koliko možnosti za „globalno spoznavanje vsakdanjega
dela" bo izkoristil. Kot dokaz te trditve pa ne bi vključevali mišljenje ravno istih študentov, ki so na drugi strani obtoženi, da ne izražajo pravega zanimanja do poglabljanja znanj. Če upošte-' varno njihovo odobravanje učnega programa kot dokaz njegove popolnosti, se nam lahko pripeti, da dokažemo ravno Denisove trditve, torej tisto, kar poskušamo ovreči. Pri veliki večini študentov je resnično moč opaziti predvsem izpitno naravnanost, pri čemer pa se pridobivanje znanja občutno zapostavlja. Najbrž ni dvoma; da se je na tem mestu zamešalo sredstvo s ciljem. V tej izpitni naglici nas ne more čuditi pomanjkanje interesa za poglobljen študij, kar seveda prispeva k temu, da so nekateri predmeti obravnavani na defekten način. Krivde seveda ne mislim zavračati na nedotakljivi šolski sistem, saj bi morebitne raziskave razlogov, ki pripeljejo srednješolce na univerzo pokazale, da gre prvenstveno za odpor do dela v neposredni proizvodnji. Diploma je le končni akt, s katerim se študent legitimira, regrutira v družbeni sloj, kateremu so namenjena človeku primernejša poklicna opravila, izpiti so le mučna pot, po kateri je potrebno kar najhitreje in z minimalnim naporom priti do diplome in ugodnega družbenega statusa.
Ko sj stvari ogledamo iz tega zornega kota bo najbrž tudi jasneje, zakaj ankete, preko katerih lahko študentje artikulirajo pripombe glede vsebin in metod študija, nimajo pravega odmeva. Iz lastne izkušnje mi je znano, da so zainteresirani za ohranjanje obstoječih vsebin in metod, ker bi morebitno kritiziranje še otežilo izpitno borbo. Povečalo bi se ,,teženje prfoksov" z raznoraznimi referati in ostalo navlako formalnega izkazovanja aktivnosti.
Nedorečen in nejasen se nam včasih zdi tudi pomen praktičnega izvajanja izobraževalnega procesa. S tem mislim na predavanja in vaje, ki pa glede večletne prakse kažejo, da le redkim profesorjem uspeva napolnjevati predavalnice brez formalnega nadzora prisotnosti. Te redke izjeme na nek način dokazujejo, da študentske populacije le ne razjeda kronična nezainteresiranost' in kažejo, da zna biti njihova neaktivnost posledica in ne zgolj vzrok nedinamičnosti in nezanimivosti predavanj in vaj. Če se komu zazdi zadnja trditev v protislovju s prej omenjeno, na fakulteto prineseno študentovo nezanimanje za snov, mu lahko v pomoč pri razumevanju pripomore vseuporaba mati dialektika. Profesorjem zaradi angažmaja na raziskovalnem področju najbrž ne ostaja dovolj časa in moči, da bi uspeli za svoje znanstveno področje navdušiti še množico apatičnih poglavcev. Ker pa je predavanje poklic, ki našim znanstvenikom kontinuirano prinaša življenjsko potrebne dohodke, so razumljive tudi njihove zahteve po obvezni prisotnosti. Tovariš Mulej pa nas je opozoril, da s tetn početjem ubijemo še drugo muho, saj tudi študentje ne ostajajo brez koristi Potrpežljivo prenašanje nezanimivih predavanj privzgaja delovne navade, ki so povsem v skladu z v praksi uveljavljeno delitvijo dohodka glede na prisotnost na delovnem mestu. Če bi prevladoval princip učinkovitosti, bi se moral temu prilagoditi tudi izobraževalni sistem, tako da bi ocenjeval študenta po opravljenem delu. Prisvajanje delovnih navad bi moralo biti v skladu z delom, ki ga opravljamo, ter'bi študentom koristilo predvsem „Brskanje" po različnih virih znanja — torej delo samo, ki v tem primeru ne more biti prostorsko omejeno na šolo — in ne prisotnost na delu. Ker pa smo se odločili, da bomo izobraževalni sistem podredili potrebam prakse, bi ne bilo priporočljivo prehitevati njenih metod in navad, ker bi lahko s tem kasneje škodljivo vplivali na diplomantovo uveljavljanje.
Ko že govorimo o šoli, ne moremo mimo izpitov. Že predhodno smo ugotovili, da je študentova dejavnost predvsem izpitno naravnana in da se ob prenatrpanih izpitnih režimih študij sprevrača v površno izpitno tekmo. Poleg tega se pri marsikaterih profesorjih dobiva občutek, da jim na izpitih ne gre za ocenjevanje znanja, temveč da poskušajo le dokazovati študentovo neznanje in neumnost, kar konec koncev omogoča izpostavljanje in ohranjanje njihove strokovne avtoritete. Nerazrešena se zdi tudi dilema, ali naj bo poudarek na reprodukciji znanja ali na sposobnostih lastnega razmišljanja. Izpraševalci nastopajo iz povsem avtoritetnih pozicij in stvar njihove lastne presoje je, kaj bodo od študenta zahtevali. Pri obravnavanju vsebine določenih predmetov ne bi mogli zanikati, da je snov podana enostransko, saj imamo praviloma za vsak predmet izdelan svoj učbenik v katerem avtorji (ki so ponavadi tudi izpraševalci), poskušajo zajeti vse potrebno znanje. Tako strnjena literatura praviloma zadošča za opravljanje izpita. Da pa izpit ne bi postal preenostavna zadeva, je potrebno njeno dobesedno memorianje. Tako je potrebno določeno knjigo predelati tudi petkrat, čeprav bi se komu zdelo pametneje predelati pet knjig. Na fak način bi bilo prav tako zagotovljeno obvladovanje „pojmov, ki omogočajo kaj več razmišljanja", čeprav bi s tern otežili delo samih študentov, saj so njihovi možgani bolj prilagojeni memoriranju kot pa lastnemu razmišljanju. Serviranje vse modrosti v enem čtivu predstavlja pot najmanjšega odpora za doseg cilja.
Manjša izkrivljenja, na katera sem , poskušal opozoriti, vsekakor ne onemogočajo naše fakultete pri opravljanju njenih, za vso družbo koristnih funkcij, zato se odločno postavljam na stran tovariša Muleja. Zagovarjam stališče, da VEKS ne kaže znakov starosti, temveč je še vedno v svojem pubertetniškem razcvetu. Lahko se popolnoma zanesemo na nosilce njegovega razvoja, da mu bodo s svojim znanstvenim delovanjem zagotovili svetlo prihodnost zrelih let. Na tem mestu bi poskušal spodbuditi tudi tovariša Muleja, ki je avtor dialektične teorije sistema in znanega recepta ustvarjalnosti (USOMID), ki sta po mojem mišljenju že dovolj teoretična, da bi lahko z njuno praktično uporabo presegli mrtvilo, ki razjeda našo univerzo. Na koncu bi še opravičil moje pisanje, ker me razjeda slaba vest, saj svoje pripombe predhodno nisem poskušal izraziti na ustreznejši način v šoli. Prav tako kot tovariša Muleja, je tudi mene prevzela njegova uvodna sintagma. Že danes se poskušam izogniti senilni starosti, kakor se ji z načelnim odobravanjem vsake kritike (če je že sam ni zmožen) upira tudi on sam.	Samo Lazič,
K
VIRI (SE) TEŽKO DOSTOPNI?
. Zadnje čase se vse več sliši o »odstiranju« težke zavese zgodovinskega spomina našega naroda. Nekaj, kar konstituira »domovino«, ne more in ne sme biti geografsko določena črta na zemljevidu, ki naj loči ene »ljudi« od druaih in po tem tudi drugačnih »ljudi.« Pojem »domovine« lahko vsebinsko napolni le nekaj specifično njenega — njena zgodovina oziroma zgodovina načina življenja ljudi na določenem prostoru. Po tem se prostori, deli svetatudi razlikujejo med seboj, če se naj »zgodovina« res začenja s človeško zgodovino.
Matija Gubec ni postal narodni junak leta 1574; »uradno« (in enostransko) je takrat veljal še za razbojnika in hudodelca Kot junak je enoglasno mogel biti spoznan šele mnogo kasneje. Medvojni enostranski oznaki partizanov kot banditov so takrat mogli nasedli, ker so ji preprosto verjeli. Njihov boj je pokazal pravo vrednost šele kasneje, ko ie bil šooznan kot veliko herojsko dejanje. Zalo ne dovolimo, da bi morali le verjeti, da bi morali sami sebe postaviti pred alternativo: verjeti ali ne — in glede na to imeti absolutno prav ali pa živeti v popolni zmoti. Dovolimo si, da se bomo lahko spoznali in prepoznali kot narod; skozi našo resnično zgodovino, prepredeno tudi s (povsem razumljivo!) premnogimi človeškimi zablodami in napakami. Ne gre za to, da bi revolucijo prikazovali, »kot daje bila sklep samih zmot« (F. Šetinc, Večer, 30. januar 1985, str. 2), da bi zavoljo solz obžalovanja videli zamegljeno tudi dejanskost. Gre za to, da nas verovanje, prepričanje na podlagi »verjeti«, ne bi še kdaj tako usodno in tragično razdvojilo, kot se je to bilo zgodilo v štiriletnem obračunavanju. Našo prihodnost, varno tega, da bi se »usodna zmota« slovenstva utegnila ponoviti, pa lahko gradimo le na trdnih temeliih-takšnih, za katere bi mogli reči, da so naši, ker bi takšni tudi bili. Našo zgodovino, seveda del, ki ga pač nisem mogel sam doživeti, bom privzel in priznal za svoio takoi, ko bom zanio vedel, da je moja. Kakršnakoli je že bila, s prav vsemi storjenimi napakami. Saj, pravzaprav, nimam nobene druge izbire. Zavezan sem abstraktni tvorbi, ki jo lahko poimenujemo »zavest naroda« — sicer prazen рзојет, v dejanskem življenju pa zbir zavesti vseh, ki živijo z mano, verjamejo vame in mi zaupajo. Na vprašanja o stvareh, ki zadevajo vse nas, sem dolžan odgovarjati enako njim kot sebi, sproščeno in brez predsodkov, kot človek človeku. Ni pomembno ali sem samo pripadnik naroda ali pa njegov bistveni člen — ako sem v genih svojega naroda nevede »grešil«, ker na to pač nisem mogel vplivati, bom kot človek to skušal popraviti. Seveda le, če bom prepričan v svoje pravilno delovanje. Takšno pa lahko vzpostavim le v svobodnem odnosu do svoje zgodovine, ki presega časovno mejo triindvajsetih let in ki ga lahko izoblikujem le tako, da ga gradim na podlagi danega. Dokler pa bo to, kar bi mi moralobiti predloženo (dano), zaprto v slonokoščen stolp kot tisto, kar se sicer neizogibno mora zgoditi, vendar bo ogrozilo naš „ navidez varen in z ničemerVznemirjen obstoj, mi ostaja le dvoje: ali da vduhu zelo podobne miselnosti čakam in morda celo pričakujem ali pa sem (le) ena izmed kapelj zlatega dežja.
Viri so namreč tisto, kar mi mora biti predloženo: »Ko se zgodovinopisec loti raziskave določenega obdobja in časa, nujno potrebuje vire ... Ko proučujemo našo zgodovino, se nujno soočimo s t. i. tabu temami... Toda za zgodovinopisce takšnih »prepovedanih« tem ni, ker morajo zajeti čas kot celoto in vse, kar se je v njem zgodilo. Če mu kje postavljajo meje, je to problem drugih, ne pa zgodovino; pisca ...« (dr. Dušan Nečak, Večer, 30. januar 1985, str.‘4j. Celo pri tako pomembnem in uglednem znanstveniku se pojavlja ta groba in neustrezna delitev — nobenih »drugih« ni, vsi smo le mi (z napo zgodovino). Če pa so s to besedo mišljene politične struktur^, naj vnovič ciram F. Šetinca: »Tabujev demokratična družba nemore tolerirati.. .V tem smislu je prižgana zelena luč za premalo raziskane dogodke v preteklosti« — v smislu strpnega, ne pa tendecnioznega odpravljanja tabujev namreč. Dokler še imamo to možnost, da prispemo na eno od postaj pred težko lokomitivo krivde v obliki očitkov znancem, izkoristimo jo. Nešdovolimo, da bi ta silna moč gonilnega stroja morala naš vagon, zagozden v kaosu kompozicije, s težavo in boleče za nas s silo vleči ven.
Zgodovinarjem se ponuja čudovita priložnost, da se očistijo krivde, ki jo kot zgodovinar sprejema dr. Nečak na koncu članka:» ... tisti del krivde, ki izvira iz dejstva, da smo zgodovinarji v prvi vrsti poklicani za znanstveno raziskovanje naše daljne in bližje preteklosti«. In svoje poslanstvo bodo uspeli uresničiti le, če jim bomo vsi ostali Slovenci, ki nosimo tisti drugi del krivde, stali tesno ob strani.
Dejan Pušenjak
NOVI PRIMITIVIZEM
Mestna konferenca ZSMS se je v letošnjih zimskih počitnicah res izkazala — pripravila je zimovanje na Pohorju, prevoze na smučišča, brezplačno plavanje in drsanje ... — za nameček pa še brezplačna koncerta^veh zanimivih skupin.
30. januarja je v novi dvorani v študentskih domovih s svojo skupino nastopil najvidnejši predstavnik novega primitivizma, Elvis J. Kurtovich iz Sarajeva, 6. februarja pa „edina profesionalna country skupina pri nas" Plava trava zaborava. „Primitivna" in „kavbojska" pa ni bila toliko glasba, kot tisto, kar se je dogajalo za, med in pred vrati, ki so jih (organizatorji? redarji?) odklenili šele takrat, ko bi se naj koncert začel, potem pa — „navali narode"! V dvorano so seveda uspeli priti samo najmočnejši in najbolj vzdržljivi, vsi drugi pa so ostali pred zaprtimi vrati.
Če je Mestna konferenca ti dve skupini povabila zaradi njune popularnosti, bi lahko tudi pričakovala, da bo študentska dvorana s svojimi 250 sedeži premajhna za vse ljubitelje tovrstne glasbe in še za vse tiste, ki so tja prišli na ,,žur", na pivo ali preganjat dolg čas. Nečloveški gneči pred vhodom bi se lahko organizatorji izognili na več načinov — lahko bi vrata odprli že uro pred koncertom in spustili ljudi noter, ko pa bi se dvorana napolnila, bi vrata zaprli, tako kot so jih sedaj. Zunaj bi sicer ostalo prav toliko obiskovalcev, kot jih je ostalo po njihovem sistemu, vendar se jim ne bi bilo treba eno uro „gužvati", domnevamo pa tudi lahko, da so najbolj zagrizeni ljubitelji prišli med prvimi.
Druga varianta, ki so jo zagovarjali skoraj vsi tisti, ki so se znašli pred zaprtimi vrati, pa bi bila pobiranje vstopnine. Koncerta bi lahko pripravili v kakšni večji dvorani in z vstopnino krili višje stroške ali pa bi koncerta ostala v študentski dvorani in bi pred koncertom prodali 250 ali 300 kart, lahko tudi po simbolični
Ne vem, komu sta koristila ta brezplačna koncerta. I istim, ki so v mrazu čakali uro ali dve, na koncu pa ostali pred vrati, gotovo ne. Mogoče pa sta oba koncerta koristila.Mestni kocu ferenci, ki se zdaj (ne)upravičeno trka po prsih, kaj vse je pripravila' — in to brezplačno! — mariborski mladini med počitnicami?!
Mirjam Šega
T! NA S
Ko se sklanjaš na sliki
na sredi pod juposlovanskim paradižnikom,
ie moja neskončnost na sliki.
Mimo spet raste sonce na zidu, mimo na sredi polja na sliki
tišina
v tekstilu ‘zavita
Nevesti pod srce po oozdu iste
sence na polje kriče odhitijo,
ZA NJIMI s tanke slamke
lahna sperma curlja v svet.
To je vedno.
POSTER OBRAZ!/ MARKO KLASINC/ DOMINIK SOLAR/ 8. FEBRUAR/8. MAREC
BOJ PROTI DELU IN LEVIČARJEVA KULTURA
IZBIRA TEKSTA IN PREVOD IGOR KRAMBERGER
Oblast ima, kdor lahko čaka;
4	V
ta povsem točen stavek Clausa Offeja bi morali dopolniti s še enim drugim: samo tisti lahko čaka, ki razpolaga s časom drugih,....
Oskar Negt
Napor, dri bi dosegli mejo našega znanja, je zmeraj prestopanje že znanega: vzgib, zaradi katerega smo pripravljeni sprejeti ta napor, |e slutnja, da smo začeli razumevati nekaj, kar nam je bilo doslej neznano in je s spreminjanjem razmerij med nami in drugimi postalo pomembno za nas.
Poizvedovanje za novimi knjigami je ta slutnja, njih naročanje ta napor. Rezultat obojega je. da lahko predstavimo dve knjigi, za kateri je prevajalec povedal, da sta ga zagrabili in daje prepričan, kako bodo predstavljeni odlomki zagrabili še druge.
Oskar NEGT, profesor sociologije na univerzi v Hannovru, ZRN, in avtor vrste znanih knjig (glej seznam na koncu priloge), je konec leta 1984 izdal novo knjigo. Njen naslov: ŽIVO DELO, ODVZETI ČAS; njen podnaslov: Politične in kulturne razsežnosti boja za delovni čas. Gre za teoretski poseg v aktualne politične boje, za prispevek, da bi v Zvezni republiki Nemčiji nekaj bilo takrat, ko mora biti
Založnik Klaus VVAGENBACH je jeseni 1984 izdal almanah FINTENTISCH. Njegova založba je praznovala 20-letnico obstoja. Do leta 1964 je bil zaposlen kot urednik pri založbi S. Fischer v Frankfurtu/M. Ko je liberalna družina Bermann-Fischer prepustila upravljanje založbe konservativnemu vodstvu koncerna Holtzbrink, mladi levo usmerjeni urednik ni bil več zažeijen. Preselil se je v Zahodni Berlin, v jedro protislovij današnje Evrope in obeh Nemčij (če pustimo ob strani razpredanja o Frankfurtu/M kot kraju, kjer v Pauluskirche Nemcem v 19. st. ni uspel vstop v svet parlamentarne demokracije, in o Berlinu kot središču Prusije, okrog katere so berlinski politiki organizirali gospodarsko in vojaško moč nemških državic).
Spoznal je, da mora v Zvezni republiki Nemčiji intelektualec prevzeti ob intelektualnem riziku zaradi svojih levih nazorcv tudi ekonomski rizik. Zgodbo o vodenju založbe in izdajanju knjig je popisal v almanahu FINTENTISCH.
Spoznavanje razpoložljivih možnosti za vpredmetenje lastnih ustvarjalnih vzgibov v dani družbi je spoznavanje mehanizmov njene reprodukcije in zgodovine danih razmerij v njej. V treh nadaljevanjih bomo s tremi teksti iz ajmanaha FINTENTISČH in s tremi odlomki iz knjige Oskarja Negta ŽIVO DELO, ODVZETI ČAS predstavili po-' skus.e zahodnonemških intelektualcev, da bi opravili takšno spoznavanje svoje družbe.
Pri izvedbi projekta sodelujemo z Radiem Študent iz Ljubljane, ki bo besedila vseh treh nadaljevanj v predelani obliki predstavil v svojem nedeljskem večernem terminu TEORETSKI PFtAKTIKUM.
ALEXANDER KLUGE: POLITIČNOST KOT INTENZIVNOST VSAKODNEVNIH OBČUTIJ
Če boste Vi hkrati upoštevali vse tri glavne skupine človeške delovne sile — stabilnost, notranjo opremljenost motivov, okrog katere se dogaja glavno delo. delo v obratih in poklicih in delo v odnosih — in enkrat izračunali, koliko bi to bilo. potem ostane za političnost nekako 1.5 % človekove družbene delovne sile. In ta se zdaj znova deli na levo. desno, sredino; upravljana je v obliki zmot. politične naspolprodukcije. znova razdeljene na izvenpar-lamentarno, eksekutivno. parlament in pravosodje, ki se baje s politiko ne peča. In vse to z napačnim konceptom, daje politika predmetno področje. Ko pa je vendar posebna stopnja intezivno-sti tega, onega in vsega, vsakega vsakdanjega občutja, vsake prakse. Iz tega bi Fontane sklepal za druženje z jezikom, torej za literaturo, da je prišel čas. ko je treba ta disproporc temeljito spremeniti, da torej pisatelji ne postanejo politični s tem, da se držijo določene politične prakse, temveč s tem, da v obliki zgodb pomagajo temu, kar velja za nepolitično, je pa politikum, slednjič nadoknaditi zamujeno. Ta disproporc je prisoten v vseh deželah. V Nemčiji pa je specifičen, je vzrok za celo vrsto katastrof. Poglejte, povsem nepraktično je. če so nemške družine pretresene za nazaj leta 1979. ko bi bila ta pretresenost nekaj pomembnega za žrtve v Auschvvitzu leta 1942; kajti danes je to v bistvu neuporabna. namreč brezčasna oblika pretresenosti. To dejstvo, da smo v naši deželi zmeraj pretreseni v napačnem trenutku in ne znamo biti pretreseni v pravem trenutku — in zdaj govorim o nečem zelo slabem —. je posledica tega, da pojmujemo političnost kot predmetno področje, za katerega poskrbijo drugi za nas. in ne kot stopnjo intenzivnosti naših lastnih občutij.
To je točka, za katero gre: Novo. ko mora biti. V naši deželi pa imamo tradicijo, celo verigo tradicije, daje novo narejeno, ko mu ni treba biti. In nasprotno, ko mora biti. še zdaleč ni narejeno. temveč je nasilno potlačeno. Lahko si predstavljate, da se nekaj nabere v 2000 letih. In to ne obvisi, kot bi dejala moja mati. v oblačilih. Ne gre za to, da bi vedno znova začenjali in nato prenehali. To načelo diskontinuitete zgodovine je spceifično nemški recept za strahovite katastrofe. Prej gre za to, da bi" imeli sproščeno razmerje do zgodovine naše dežele, tj., da bi zgodovino dopustili. Človek mora biti konservativen, če je progresiven. Čire za to. da začnemo delati na naši' zgodovini. Nekaj zelo konkretnega si predstavljam pod tem, lahko se začne tudi tako. da'si vzajemno pripovedujemo zgodbe o tem.
Prispevek je izšel prvič v prvi številki revije FREIBEUTER, ki jo je K. Wagenbach začel izdajati leta 1979 kot revijo za kuhuro in politiko.
Prevedeno iz: FINTENTISCH. Ein Alamanach. Geschich-ten. Bilder und Gedichte aus 20 Jahren. Berlin; Klaus Wagen-bach. 1984. Str. 132 n.
PREGOVOR
Dve temi sta v minulem desetletju postajali v naši družbi vedno bolj pomembni in tako zaznamovali ozračje javnih spoprijemov. da bi bilo zanikrno, če bi ju imeli zgolj za bežni modni temi aktualne krizne situacije: v mislih imam delo in nasilje.
Zelo so se trudili, da bi dokazali, kako oboje nima prav nič opraviti drugo z drugim; toda tudi širšim krogom prebivalstva postaja vedno bolj jasno, da se razširja podlaga, na kateri nastaja nasilje, in da se sprošča v razpršenih akcijah, ki se pogosto zazdijo brez motiva; pripravlja pa jo družba, ki ni več sposobna ustrezno razdeljevati ogromnega družbenega bogastva. Zame je ustrezno nekaj povsem preprostega: instinktiven občutek velikih delov prebivalstva, da je na pravičen in sprejemljiv način udeleženo v celotnem družbenem delu in njegovih rezultatih.
To je temeljno pohujšanje naše družbe. Grozi ji. da se zaduši v svojem bogastvu in svoji presežni produkciji, pa kljub temu ni sposobna zagotoviti milijon ljudi civilizacijskega minimuma za človeški način obstoja: namreč delovno mesto, konkreten kraj. kjer lahko uporabljajo svojo družbeno oblikovano delovno zmožnost, da bi lahko živeli od (plačane storitve.) Pri tem sprva sploh še ni govora o samouresničevanju v delu, temveč samo o goli možnosti, da si s predmetno dejavnostjo, pa naj je še tako odtujena, zagotovimo materialno Dodlaeo eksistence. Družba ki ni več sposobna ponuditi niti tega minimuma, dolgoročno zaigra svoj moralni kredit, ki ji je nujno potreben za kolikortoiiko miroljubno urejanje konfliktov v njenih interesnih protislovjih; v takšnih razmerah zelo hitro rastejo potenciali nasilja. Pri tem je povsem vseeno, na katere tako imenovane zakonitosti se sklicujemo. ali na konkurenco na svetovnem trgu ali na vrzeli v tehnoloških podlagah, da bi navedli dokaze, kako mora biti tako m morajo prizadeli to sprejeli preprosto kot usodo
Ce v tej zvezi aovorim o nasilju, mislim to dobesedno: brezpo-slenost je nasilno dejanje, udarec na telesno in duševno-duhovno integriteto, na neokrnjenost s tem prizadetega Človeka. Rop je in odvzetje sposobnosti in lastnosti, ki so bile praviloma pridobljene v napornem in zahtevnem procesu oblikovanja znotraj družine, v šoli in uku (predpostavimo, daje ta stopnja izobraževanja sploh dosežena) in ki so zdaj, ko so odrezane od svojih družbenih možnosti delovanja, v nevarnosti, da sprhnijo in povzročijo težke
osebnostne motnje. Eden, ki se je dobro spoznal na okolje izvrženih, berlinski slikar Heinrich Zille, je še zelo natančno zaznal oblike tega sublimnega, prikritega nasilja, izrinjenega iz javne zavesti. Dejal je, da lahko človeka s stanovanjem ravno tako ubiješ kot s sekiro. Kako se naj beda, ki je stisnjena na najmanjši možni prostor, na zgoščena družinska razmerja, izrazi drugače kot z vzajemno agresijo in v poskusu, da se usmeri navzven?
V Kaf kini pripovedi o ujeti opici, ki je prejela častno zadolžitev, da poroča visoki akademiji o svojem opičjem predživljenju, je vodilni motiv protislovje med svobodo in izhodom. K živtjenju spada, da imamo izhod; ne dospemo pa do njega z begom. »Ce bi bil,« razloži opičji, z izkušnjami streznjeni in spametovani poročevalec, »privrženec tiste omenjene (človeške) svobode, bi gotovo dal oceanu prednost pred izhodom . . .« Opice mislijo s trebuhom. »Namenoma ne pravim svoboda. Ne mislim na tisti vzvišeniobčutek svobode na vse strani ... Mimogrede: vse preveč se ljuje varajo s svobodo. In kot šteje svoboda med najbolj vzvišena občutja, tako tudi ustrezno slepilo . .. Ne, svobode nisem hotel. Samo izhod: desno, levo, kamorkoli; nobenih drugih zahtev nisem postavljal; ...«’)
Ko Kafka pusti poročati opici, ki je spregovorila (našla svoj jezik), pripoveduje zgodbo — zgodovino ljudi, ki so v stiski svoje ujetosti izgubili svoje iluzije svobode; njihovo mišljenje in njihovi čuti so postali skromni. Ko bi imeli vsaj izhod! In prav to se zdi mnogim, ki se nenadoma znajdejo vrženi v tabor izločenih, nerešljiv problem; kdor je imel delo, zdaj pa mora brez lastne krivde in največjim naporom, da bi se znova vključil, navkljub živeti, ne da bi kdo od njega še zahteval družbeno priznano storitev, ni v nobeni drugi situaciji kot v praktični brezizhodnosti.
Kar se zdaj dogaja na političnem odru, pa v nasprotju s tem vzbuja videz, da je mogoče znova vzpostaviti znotraj družb« stanje miru, ko na primer poostreno kaznovanje demonstriranja opozarja nezadovoljne meščane na povečan rizik njihovega aktivnega političnega sodelovanja, si torej ne upajo več napraviti koraka pred svoja vrata v javnost, da bi uveljavljali svoje življenjske potrebe po izhodih. Tudi če povsem odmislimo, da ni v zgodovini niti enega primera, da bi omejitev političnih pravic do komunikacije prispevala k rešitvi socialnih konfliktov, je prej praviloma imela nasproten učinek, namreč skokovito povečanje nasilnih dejanj in vsakdanjih agresij znotraj družbe — torej če odmislimo to iluzijo, je strategija »koalicije moralno-duhovnega obrata« tudi sicer veličasten odvrnitveni manever.
»Vroča jesen« ,ki so jo tako priklicevali novi možje reda in po njej tako hrepeneli, očitno ni dala rezultatov, ki so jih pričakovali; še naprej se bodo .trudili okrog vroče faze, da bi z ljudskimi predsodki oskrbeli potrebno oporo svojim zakonskim nakanam, namreč ohraniti ulice in trge proste, brez demonstrantov vseh vrst. Takoj po ponesrečeni vroči jeseni je pred javnost stopil najglasnejši zagovornik kapitalske smeri v zvezni vladi, moralno hudo obtolčeni grof Lambsdorff, in oznanil »vroče tarifno poletje«. Dosti fantazije je bilo porabljene za to, da bi pravice do demonstracij, ki so bile v času socialno-liberalne koalicije v Nemčiji prvič očiščene tradicij oblastvene države (Obrig-keitsstaat — absolutistično, monarhistično, nedemokratično vodena država; v prenesenem pomenu tudi: dušebrižniška), znova postale piškave in bi jih zavrteli nazaj v stanje iz Bismarckovega obdobja, ko je bila resno mišljena grožnja s kaznijo zaradi »stekanja (rabuke)«; ko so imeli postajanje okrog litoželeznega stebra, na katerem so bili nalepljeni socialnodemokratski plakati, že za upor in za sovražno dejanje proti državi, ki je bilo začeto in pripravljeno s šušljanjem.
Strah pred množičnim zbiranjem vseh vrst tiči v kosteh tej koaliciji, ki je glede svoje širše legitimacijske opore bistveno zgrajena na socialnopsihološkem potencialu strahu. Toda sedanje spremembe zakonov v jedru ne merijo samo na gibanja, ki zdajle zbujajo pozornost v javnosti. Ekologija in mir spadata brez dvoma k temeljnim družbenim temam, o katerih razpravljajo tudi globoko v meščanskem taboru in ki tu povzročajo proteste tudi pri ljudeh, ki jih po celoti njihovih socialnih predstav in njihovem odnosu do življenja nikakor ne moremo prištevati k levičarjem. Gre torej za ranjena mesta meščanske koalicije, ki mora biti življenjsko zainteresirana, da se te fronte upora, ki so še v procesu strukturiranja, ne razširijo. Kaj malo je verjetno, da bi nekdo, ki je udeležen pri oblasti in sl je ohranil trezen pogled za uporabljiva sredstva oblasti, lahko sklepal, da ekološka gibanja ali simbolične blokade krajev nameščanja (raket) sama po sebi in ob uradni ekonomiji resno ogrožajo obstoječo gospostveno ureditev; vsekakor kažejo dosedanje izkušnje, da bodo ta nova socialna gibanja šele takrat ogrožala obstoječa gospo-stvena razmerja, ko bodo zajela jedrna območja organiziranega delavstva. Toda pretveze za utemeljitev razgraditve političnih pravic do komunikacije so za meščansko koalicijo relativno ugodne; in ne samo pretveze — državni represivni aparat je medtem že dosegel visoko raven lastne logike, tako da deluje praktično neodvisno od povoda. Posamezni primeri neorganiziranih pretepanj s policijo, kot leta 1983 v Krefeldu, ko je ameriški podpredsednik obiskal to mesto, so, če jih merimo z možnostmi reagiranja na organiziran terorizem v sedemdesetih letih, drobna, pa kljub temu dobrodošla preverjanja za resno situacijo, niso že sama resna situacija, na katero se pripravljajo.
Glavni cilj omejevanja vseh oblik »nepokorne« demonstrirajoče javnosti, kar počnejo z veliko hitrico in pri čemer naletijo na raznotere pomisleke celo v lastnem pravniškem taboru, meri daleč onkraj teh aktualnih povodov. Nervoznost, da, celo cinična odritost, s katero hočejo ljudje kot notranji minister Zimmermann legalizirati ta obrat, kaže na to, da je hitrica nujna. Gre za preventivno določitev nadomestnih krivcev za mizerijo. Čas je ugoden, da lahko zakrijemo vzroke krize, ker jih večina prebivalstva še ni spregledala v obliki dolgoletne izkušnje na lastni koži in poloma vseh oblik managementa krize. Tako so se lotili tega, da bi mobilizirali globoke socialne predsodke proti določenim družbenim skupinam, na katere najlažje zvalimo motnje družbenega obratovanja. Takšni nadomestni krivci, na katere lahko usmerimo agresije, so v naši deželi od nekdaj bile tri skupine ljudi: kritična inteligenca, ki jo obtožijo razkrajanja domnevno stabilnih razmer; tujci (vsi s koreninami drugje), ki parazitsko nažirajo nemško ljudsko bogastvo in tujčijo zdrave, delovne, čiste nemške razmere, in slednjič so to nasploh ljudje, ki se upirajo, ki ne pozabijo na svoje nelagodje doma pri žganju ali pred televizorjem, temveč se zbirajo v kolektive in javno izražajo svoj protest.
V takšnem ozračju, ki je razgreto proti določenim skupinam, se lahko brez pomislekov lotimo pripravljanja zakonskih in oblastno-političnih predpostavk za resno situacijo. Do te bo prišlo, ko bo prišlo do socialnih nemirov, ki se ne znajdejo v strukturnem vakuumu, ki ga lahko vsakdo, ki zna dovolj odločno pokazati smer maširanja, izkoristi, temveč gre za združitev orientirajoče se fantazije in zavestnega organizacijskega hotenja v socialna gibanja, katerih glasnike lahko že danes prepoznamo na najrazličnejših krajih. Kajti komaj lahko pričakujemo, da bo preočitna večina prebivalstva trajno dopustila tako odkrito in silovito prerazdelitev družbenega bogastva v korist privilegiranih, kakršna je trenutno. Zaenkrat živi koalicija obrata še od slepila, ki ga zaradi zaželjenega mišljenja ni mogoče spregledati, da bo gospodarska kriza končana s številnimi žrtvenimi darili mladih ljudi na hišne oltarje podjetnikov. Do socialnih nemirov bo prišlo, ko bodo pričakovane protestne reakcije na množično razocarajoca upanja zajele jedrna področja delavstva in bodo socialni boji, ki se bodo takrat razvili, privzeli avtonomne politične oblike izražanja, ki se izmaknejo državni kontroli.
Spoprijemi okrog mirovnega gibanja in ekoloških problemov, zaradi protiatomskih protestov in odpora proti postavljanju raket, ki zdaj potekajo v javnosti, imajo zgolj značilnosti predhodnih prask, če jih merimo z ogrožanjem »miru v deželi« zaradi socialnih nemirov, ki jih bodo vsrkala nova socialna gibanja in ki bodo dobili organizacijsko podobo, zavestno usmerjeno k spreminjanju družbe. Nesporazum pa bi bil, če bi hoteli iz tega izpeljati, da imajo gibanja civilne neposlušnosti in množičnega odpora samo obroben pomen za emancipacijo družbe; njihov pomen je pravzaprav centralen za izoblikovanje organi-
8-0. NEGT
KATEDRA
zacijske fantazije in ona ustvarjajo oblike komunikacije vproti-javnosti, v katerih se privatno nelagodje nad družbo sploh šele lahko spolitizira. Toda ta gibanja je kljub temu mogoče, kot to kažejo izkušnje minulih petnajstih let, kadarkoli nevtralizirati v njihovi dolgoročni učinkovitosti, in'ogrožajo jih tudi razkrojevalni mehanizmi, če se ne povežejo s protestnimi potenciali produkcijskih področij, ki določajo prvo ekonomijo.
Na začetek svojih premišljevanj postavljam to zvezo, ker si konsekventno politiko delovnega časa v pogojih, ki jih določajo socialne in politične krize lahko predstavljam samo , če jo razumemo tudi kot političen boj za oblast, kot boj ne samo za enakomerno razdelitev razpoložljivega dela, temveč kot boj za načela družbenega organiziranja dela, da, same svobodne in pravične družbe.
Ničesar takega ne morem reči o načinu, kako naj bo voden boj za skrajšanje delovnega časa in kako naj bo uresničen program 35-urnega tedna, česar ne bi povedali že drugi, in to dosti boljše; nimam dovolj vsakdanjih izkušenj v praktičnem sindikalnem gibanju in ustreznega organizacijskega znanja za to.
O tezah, ki so formulirane v nadaljevanju, sem prvič govoril na konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo industrijskegasindikata kovinarjev in je potekala med 24. in 26. avgustom 1983 v izobraževalnem centru IG Metali v Sprockhovelu. Iz priložnostnih premišljevanj, ki so bila deloma prosto govorjena in usmerjena k živahnemu občinstvu, ki ni reagiralo samo z besednimi prispevki, temveč je »postopno izdelovanje misli med govorjenjem« spremljalo tudi z gestami, kimanjem in odkimavanjem, je medtem nastal večkrat predelan, z opombami in preverljivimi navedki posut, torej napisan tekst. Medtem ko so se pisne inačice z vsakim korakom, ki sem ga napravil pri obdelavi prvotne teme delovni čas, povečevale, sem se kaj hitro znašel v težavni situaciji, ali da povsod obdržim obliko govora in se delam še naprej, kot da govorim neomejenemu krogu živih ljudi, ali pa da naredim znanstveni tekst, ki upošteva dano stanje v raziskovanju obdelovalnega problema.
Izbral sem pisno obliko, ki je natanko vmes. Uporabljena je v družbenih prelomnih časih, ko je postalo mišljenje nemirno, ko je mogoče samo s samoprisilo vzpostaviti uravnotežen mir raziskovalca, ki iz nevtralne odmaknjenosti pretehtava »za« in »proti« stremi neke stvari, kakršnega zahtevamo v normalnih pogojih, in se je celoten način argumentiranja spremenil v kritiko med ruvanjem. V mislih imam predvsem veliko tradicijo političnih polemičnih spisov. V preteklih stoletjih so, če je šlo zaduhovno dojetje politično razgibanih časov, kot na primer reformacije, tridesetletne vojne', revolucij in. posledic vojnih porazov, množično sestavljali propagandne špice, brošure, ki so bile namenjene posredovanju informacij in oblikovanju javnega mnenja. Njihova značilnost je bilo posebno razmerje med resnico in pristranskostjo. Temeljno prepričanje namreč, da se tudi največje resnice ne širijo same, temveč potrebujejo usmerjeno polemično priostritev in agitacijo2) — hkrati tako razmer, ki jim je napovedan boj, kot tudi podatkov — dejstev, ki jih je potrebno zavestno spraviti v svetlobo javnosti, da lahko služijo praktični orientaciji proti novi družbeni ureditvi. Ko pravi Karl Kraus: »Kar ne zadene, tudi ni točno«, misli prav na to iskanje resnice, ki je posredovano s pristranskim posegom v razmere.
če so v preteklosti prišli v javnost da bi razsvetljevali, propagandni spisi, brošure, slabo zvezani listi, potem v času tehnično razvitih medijev ni nobene druge poti, kot da takšen politični polemični spis objavimo pri kolikor toliko serioznem založniškem podjetju.
To odločilno vpliva na vprašanje, kdo so naslovniki takšnega političnega polemičnega spisa o boju za delovni čas. Praviloma govorim o sindikatih kot celoti, vendar vem, da niso nikakršen monolitni blok. Ne razlikujejo se posamezne sindikalne centrale samo po pojmovanju oblik in učinkov skrajšanja delovnega časa, temveč jih ločujejo tudi posebne tradicije, njihovo družbeno samorazumevanje in oblast — moč, s katero razpolagajo, in programski nameni, za katere se naj postavijo.
Kdo so torej naslovniki tega spisa? Ni jih mogoče imenovati neposredno. Napačno bi jih bilo lokalizirati na določeno raven organizacije, na primer na »bazo«, pa tudi domnevati, da gre za skupnost po prepričanju, ki se jo prepozna po določenih značilnostih ravnanja in ki deluje zaradi vzvišenega sprevidenja. Najdemo jih tako v sindikalnih vodstvih, na visokih šolah in po šolah, na širokem področju socialnega dela, pa tudi v bazi na ravni obratov, in na drugih poljih delovanja solidarne samoorganizacije, če je naslovnike za premišljevanja, ki jih bom razvil v nadaljevanju, sploh mogoče natančneje določiti, potem samo na podlagi vsebinskih pozicij. Trenutno so koncentrirane predvsem okrog dveh točk: okrog pojma dela, okrog razumevanja demokracije in okrog vrste odnosa do novih tehnologij.
Če gledamo na boj za delovni čas kot integrirajočo sestavino epohalne bojne črte, ki jo določa protislovne med politično ekonomijo kapitala in po politično ekonomijo žive delovne sile, potem se nujno zastavi vprašanje, kaj pomeni sprememba sistema družbenega dela za emancipacijo človeka. Ni naključje, da so se ob zaostreni krizni situaciji znova odprle znotraj organizacije razprave o družbenem samorazumevanju sindikatov.* Pri tem se zdijo nujno tako uzavešče-nje emancipacijskih hotenj delavskega gibanja, ki so prešla v tradicijo sindikatov, torej premaganje kolektivne izgube spomina, kot tudi konkretna določitev praktičnih nalog, ki sledijo iz sedanjih družbenih razvojev in ki so na poseben način izziv odgovornosti sindikatov za celotno družbo. To velja tudi za drugo tematsko težišče mojih premišljevanj, za lastno hotenje demokratizacije. Emancipacija dela in politično samoodločanje, tj. aktivna udeležba ljudi pri urejanju zadev, ki so najpomembnejše za njihovo življenje, v demokratičnem občestvu, oblikujeta neločljivo povezanost. Izhodiščni položaj za to je jedrnato formiliral Harold Laski: »Najprej morajo biti sindikati demokratični v sebi, potem morajo znati učinkovito izigrati svojo moč na politični ravni. če obstoja kakršnakoli resna šibkost v enem izmed obeh vprašanj, bi to ogrozilo celotno gradnjo demokracije. Naj bom povsem odkrit: zdaj je v nevarnosti. Ni toliko v nevarnosti zaradi ekstremne levice kot zaradi tistih, ki hočejo ekstremno levico —- kot pravijo — uničiti zaradi zaščite demokracije.«4)
Rad bi opozoril na metodološki problem tega polemičnega spisa. Ne zastavlja si samo naloge, da razširi jezikovni in pojmovni spekter aktualnega spoprijema za skrajšanje delovnega časa, temveč da tega določi kot del dosti bolj daljnosežnega procesa družbenega spreminjanja. Zato so spoznavni objekti nujno bolj razvojni potenciali kot golo ugotavljanje dejstev, ki se lahko, kot vemo iz izkušnje, ker so trenutni jsosnetki danega, kaj hitro izkažejo za zgolj abstraktne reze. Zavestno torej priostrujem obstoječe tendence družbe, poenostavljam v marsičem razvoie in jih podaljšujem tako, da postanejo jasnejše perspektive bodočnosti. Kdor ostaja pdvsem pripet na sedanjost, je stalno zaposlen s tem, da reagira na že zaključene procese; nasprotno pa je vsebovanost realnosti večja v tendencah kot v dejstvih, ki so neposredno pred našimi očmi, in njihovih razvojnih možnosti ne moremo videti. In tudi sicer: Kdor ne more sanjati, se ne more bojevati. Ta stavek nekega obratnega zaupnika, ki je tudi razpravljal v Sprockhovelu, velja tudi za znanost: Kdor ne more sanjati, ne more spoznavati.
Za pomembne spodbude in kritike različnih inačic te analize, ki sem jih predelal, ne da bi kritike imenoval, sem dolžan naslednjim osebam: Heiku Geilmqu, Adalbertu Heppu, Horstu Kernu, Klausu Meschkatu*), Otfriedu Micklerju, Wolfu-Dietru Narru, Christini Morgentroth, Michaelu Schaumannu, Gerdu VVeibergu. Sam odgovarjam za zadevo, ki sem jo spravil do konca, še posebej bi se rad zahvalil tistim, ki so tekste napisale: Edeltraudi Gross, Barbari Hart-mann in Angeliki Werner.
Oskar Negt
Hannover, maj 1984
DIDE SENEKAR
1. Skrajšanja delovnega časa se dotikajo temeljev gospo-stvenega sistema
1. Gospostvo je v mikroorganizaciji prostora in časa
Gospostvo lahko kar definiramo tako, da je zmeraj sposobno postaviti pravila, po katerih so ljudje prisiljeni deliti svoj čas in v katerih prostorih se morajo gibati. Gospostvo neobstoji primarno v globalnih razmerjih odvisnosti, temveč v podrobni organizaciji delov orostora in časa, ki voneio Dosameznega človeka v njegovem okolju kot v nekakšen korzet. Če je odvisen od globalnih razmerij, je to samo še nadaljnje opozorilo, da mu manjka tudi suverenost za parcelno posest neposrednega življenjskega okolja, ki mu je prepuščena. Gospostveni sistemi se zato trudijo, da določijo ne-dvomnost krajev in časov, ki definirajo prostost gibanja posameznega človeka. Tako imamo jasno določene kraje, kje in kdaj se dela, kje preživljamo prosti čas, kje lahko zganjamo politiko. Kdor to pomeša med seboj, greši zoper dano ureditev in je lahko morebiti celo kaznovan. Kdor ne zganja politike v svojem krajevnem združenju ali volilni celici, temveč tam, kjer stanuje, ali na cesti in na železniških postajah, se lahko zlahka znajde pod sumom, da je motilec miru. Podobno'velja za mir in red v obratu. Ce so ta pravila upoštevana, obstojita pregled in kontrola, če postanejo vprašljiva, je to zmeraj razumljeno tudi kot napad na obstoječi gospostveni sistem.
Toda v teh koordinatah prostora in časa, ki določajo posamezna izražanja človekovega življenja, je določeno tudi, s katerim časom in s katerimi prostori sam razpolagam in kje je razpolaganje v rokah drugih. Deli prostora in časa torej določajo, kdaj in kje sem prost v svojem gibanju in kje sem odvisen od drugih. Stopnjo te odvisnosti lahko opišemo kar s telesno svobodo gibanja, če vstopim v poslopje obrata, so mi praktično poti, po katerih smem iti, pravtako predpisane kot časi, ko moram delati in v katerih je mogoče imeti odmor. Tu povsem preneha osebno razpolaganje s prostorom in časom; celo odmor, ta minimalni vmesni prostor za zajetje zraka v sicer neprekinjenem ritmu gibanja delovnega dne, mora biti izbojevan.
Prav to, v kolikšni meri sam razpolagam s prostorom in časom, pa je, kar je moja svoboda in moja nesvoboda. Substančno jedro svobode in nesvobode je to, koliko prostosti mi je dano, da si po lastni presoji razdelim prostor in čas. Nekaj nenavadnegajevtem, da čas, ki ga porabim, da pridem od svojega stanovanja do obrata, ni priznan kot delovni čas, čeprav je seveda vsakomur jasno, da ne bi mogel biti telesno prisoten v obratu, če ne bi uporabil tega časa. Nekako velja za privatni čas, ni pa prištet niti k prostemu času niti k delovnemu času. Dobro desetletje prevladujoča ideologija satelitskih centrov je vsebovala jasno prepoznavno tendenco k rastočemu ločevanju stanovanjskih področij in delovnega mesta; vendar je šla v f ranže. Toda tudi ruševine te »faze racionaliziranja« mestnega načrtovanja puščajo dovolj ovir na poteh do delovnega mesta, zaradi katerih smo ob pridobljena skrajšanja delovnega časa.
Danes nimamo več-nobene prave zavesti o temeljnih sestavinah tega, kar sta svoboda in nesvoboda. Prej smo vzgojeni v tradicijah tistih, ki imajo dovolj lastnega časa in lastnega prostora za gibanje, ker lahko sami disponirajo tuj čas in tuj prostor; svoboda zlahka privzame vonj eteričnih olj. Nikakor ni bilo zmeraj tako v zgodovini evropske kulture. Na začetku meščanskega obdobja, ko še niso podobi človeka dajala pečat ponotranjena razmerja odvisnosti ali iluzije svobode, temveč je bilo mogoče odvisnosti vsak dan prepoznavno, kar telesno občutiti, je eksistiral pojem svobode, ki je še bil tesno povezan s tem znanjem o podrobni organizaciji prostora in časa.
Thomas Hobbes na primer, materialist povsem brez zadržkov v svoji z naravnim pravom utemeljeni socialni filozofiji v prvi uri meščanstva v 1 7. stoletju, je zelo natančno spregledal iluzije svobode, ki jih negujejo odvisni ljudje. Ugotovil je:
»Po mojem mnenju svoboda ni nič drugega kot odsotnost vsega, kar ovira gibanje. (.. .) Vsakdo ima več ali manj svobode, pač glede na to, ali ima več ali manj prostora za gibanje. Zato ima več svobode tisti, ki ie zaprt v veliko keho, kot tisti, ki se je znašel v tesni. (. ..) Druge ovire zadevajo samo hotenje; ne ovirajo brezpogojno giDanja, temveč posredno, s tem ko vplivajo na naše počutie. lako potnik na ladji ni tako oviran, da se ne bi mogel vreči v morje, če to hoče. toda tudi v tem primeru je človekova svoboda odvisna od števila možnih načinov gibanja. In to je meščanska svoboda«5
To so povsem elementarne misli. Opisujejo svobodo konkretno kot osvoboditev od ovir gibanja in od prisile.
Dejstvo, da človeka ne spravi nadzornik iz stanovanja v tovarno, je soudeleženo na samoiluziji, kot da je ta pot že dejavna svoboda.
Ideologija svobodne volje, ki jo je meščanstvo trošilo v veliki meri, pri Hobbsu še nima nobene velike vloge. Toda dobro poldrugo stoletje kasneje je že v polnem razcvetu in vpliva do današnjih dni na naše razumevanje svobode, če vzamemo Friedricha Schillerja, ki je na nemško vzgojo določeno obdobje tako merodajno vplival, tedaj je pri njem formulirano takšno obljubljanje svobode, ki nima nobenega opravka več s človekovimi prostorsko-časovnimi možnostmi za gibanje, »človek je svobodno ustvarjen, je prost, pa če bi bil rojen v okovih.« Toda ne are za neposredne okove, temveč za pravico drugih, da razpolagajo z mojim časom in prostori, v katere smem jaz vstopiti ali pa se jim moram izogibati. To se praviloma ne dogaja več z zunanjim nasiljem, ima pa enako funkcijo. Ideologija, ki je podlaga Schillerjevi formulaciji, zakriva nujnost določene konkretne kritike nesvobode. Vrnitev k preprostim in elementarnim določitvam nesvobode in svobode se seveda danes, v času zaostrene krizne situacije, kaže vsepovsod. Najbolj izrazito je bilo gotovo geslo na demonstracijskem transparentu, o katerem sem bral v nekem časopisu: »Ujeti priči pojejo o svobodi, svobodni ptiči letajo.«
Toda svoboda ni nobeno stanje, z institucijami, ustavnimi načeli in pravili postopka enkrat za vselej postavljen sistem; sploh pa ne človekova prirojena lastnost. Kar prinesemo z rojstvom, je zgolj sposobnost za svobodo. Svoboda, ki ljudem konkretno nekaj jDomeni, se začne z dejanji osvoboditve. Zamislimo si jo lahko samo kot dejavno svobodo, v samouresničevanju. In osvoboditev pomeni odrešitev od zunanje odvisnosti, telesnih in duhovnih oi(ir, ki kar naprej blokirajo prostost gibanja, pa tudi premaganje neme prisile razmer; ponotranjenih odvisnosti. Lep primer zato, kako delujejo te ponotranjene odvisnosti, sem našel v neki psihoanalitični raziskavi o oblikovanju vedenja v zgodnjem otroštvu. Notranja prisila, da nekaj naredimo, čeprav posameznih ciljev in motivov za to ne zaznavamo več, se utrdi že v zgodnjem otroštvu. Angleški policist opazuje štiriletnega mladeniča, ki kar naprej teka okrog bloka. Ko ga vidi priti desetič na isto mesto, ga vpraša, kaj počne. Mladenič odgovori. Sklenil sem, da pobegnem od doma, toda oče mi ie prepovedal iti čez cesto. Celo če predpostavimo, daje na razpolago vnanja svoboda gibanja, ni še nikakor samoumevno, da bi jo tudi uporabili zaradi notranje motiviranosti. Wilhelm Reich, eden najpomembnejših psihoanalitikov, je to misel prenesel na množične družbene pojave. Kjer ravnajo ljudje v skladu s svojimi interesi, misli, da ni potrebno nobeno večje raziskovanje motivov. Če lačni krade, zato ni potrebna nobena psihologija. Potrebujem pa psihologijo, slednjič tudi psihologijo množic, da bi razložil, zakaj lačni ne krade, zakaj ljudi pri neposrednem zaznavanju njihovih interesov ovirajo nevidne notranje bariere.
Prevedene so strani 7 —17 in 21 —25 iz knjige:
Oskar NEGT, Lebendige Arbeit, enteignete Zeit.
Frankfurt/M-New York: Campus Verlag, 1984.
prevedel Igor KRAMBERGER januar 1984
(se nadaljuje)
—
:::::::::
Opombe
' Franz Kafka, Efn Berfcht fiir eine Akademie. V: Gesam-melte Werke. Erzahlungen. Frankfurt/M 1963 (5. izd.), str. 144 in 142.
5 Ernst Bloch spada med redke velike filozofe, ki mu ni bilo žal, da bi vražji pojem resnice obravnaval glede na njegov zapleten odnos do propagande, da bi formuliral kritičen pojem propagande, ki bi bil uporaben v osvobodilnem boju. »Odkod le izvira praznoverje«, sprašuje Bloch, »da si resnica sama utre pot?« (Primerjaj o tem dva drobna spisa: »Sokrates und die Propagande« in »Kritik der Propa-aanda«. V: Ernst Bloch. Vom Hasard zur Katastraphe. Politi* sche Aufsatze aus den iahren 1934—1939. Frankfurt/M 1972).
Najnovejši primer so prispevki v »Gevverkschaftliche Monats-hefte«, številka za januar 1984.
4 Harold Laski, Die Gewerkschaften in der neuen Ge* sellschaft. Koln 1952, str. 168. Ta stavek teoretika angleške Labour Party, ki je bil formuliran v času novega orientiranja evropskega delavskega gibanja, se mi zdi še zmeraj točen; enkrat sem ga že navedel, kot povzemajočo sklepno pripombo, v moji raziskavi So zlo-logische Phantasie und exemplarisches Lernen. Zur Theorie und Praxis der Arbeiterbildung. Frankfurt/M 1968.
5 Thomas Hobbes, Grundziige der Philosophie. Dritter Teil, Lehre vom Burger. Philosophische Bibliothek. Leipziq 1948 str. 171 n.
8 Klaus Meschkat je bil soizdajatelj teksta Michaela Maukeja, ki je posthumno izšel z naslovom Die Klassentheorie von Marx und Engels. Mit einem Nachvvort von Klaus Meschkat. Slovenski prevod je izšel leta 1982 v zbirki KRT — Knjižnici revolucionarne teorije, 3. knjiga (kot ena izmed štirih knjig ob XI. kongresu ZSMS v Novem mestu).
V Sloveniji je mogoče dobiti (si izposoditi), kolikor je prevajalcu znano, naslednje knjige Alexandra KLUGEJA in Oskarja NEGTA: Alexander KLUGE
1. BESTANDSAUFNAHME: UtODie Film. Zvvanzig Jahre neuer
deutscher Film/Mitte 1983. Urednik Zbornika. Frankfurt/M: Zvveitau-sendein 1983.
2. Die Macht der Gef iihle. Frankfurt/M: Zweitausendeins, 1984.
3. Neue Geschichten. Hefte 1 —18. »Unheimlichkeit der Zeit« (edition suhrkamp 819)
4. Die Patriotin. Texte/Bilder 1—6. Frankfurt/M: Zvveitausen-deins, 1979.
5. Schlachtbeschreibung. Roman (edition suhrkamp 1193 NF 193) Alexander KLUGE + Oskar NEGT
1. Geschichte und Egensinn. Frankfurt/M: Zvveitausendeins, 1981.
2. Offentlichkeit und Erfahrung. Zur Organisationsanalyse von biirgerlicher und proletarischerOffentlichkeit (edition suhrkamp639)
Oskar NEGT
1. Lebendige Arbeit, enteignete Zeit. Politische und kulturelle Dimensionen des Kampfes um die Arbeitszeit. Frankfurt/M-New York: Campus, 1984.
2. Soziologische Phantasie und exemplarisches Lernen. Zur Theorie una Praxis der Arbeiterbildung. Frankfurt/M: Europaische Verlagsanstalt, 1968.
3. uvodna študija k Deborin Abram (Bucharin Nikolai, Kontrover-sen Liber dialektischen und mechanistischen Materialismus. Suhr-.kamp-Theorie (zdaj tudi kot suhrkamp taschenbuch vvissenschaft 64)
Alexandru Klueeju
1. Rainer LEWANDOWSKI, Alexander Kluge. (Autorenbucher
19)
2. Zbornik: Alexander Kluge. Hrsg. von Thomas Bohm-Christl. _ (suhrkamp taschenbuch materialien 2033)
POLONA PIVEC
•е'^г^<1|е^ОеЛе
REGINA CEPEK
JE TIČA PTICA, VRČ SUHEGA VINA J J E E
JAZ JAJCE MOŽGANI TUJCA ALI UDOMAČENE SKUPNE PREDNICE POTOMKA MARTINA MORDA NJEGOVE KOBILE ALI PA DEL BOŽJEGA BREZDELJA PREPOLN ŽAKEL
RAZPL J O ZN J ENE PALAČINKE RAZPUNČKALE SVOJE KLINČKE PREKRVAVLJENIM SIVČKOM SREDI PLJOČNIKA.
MALE SESTRADANE REDKVICE S POUDARJENIMI PECLJI ■IN SREBRNIMI PRAMENI SO SE SPOTIKALE
OB PALAČINKASTIH PEGICAH.
PALAČINKE SO NABREKNILE IN FLOZNILE VSAKO REDKVICO,
SE NAJBOLJ SESTRADANO.
KI JE STOPILA NA PEGICO.
NAP/NJENE RDEČELIČNICE ZGOSTILE SVOJA JEDRCA.
SE NE ZMENILE VEČ ZA PEGICE. REDKVE.
OD DANES, V BODOČE, REDKVE.
OSTANEM TU
Temine sladke vabijo me k sebi, v njih slišim rajskih strun odmev.
V njih reke Mure voda je srebrna in rožnatih meglic odsev.
A kaj bo moje dete djalo, če samo bo tu sredi kač?
S seboj ne morem ga vzeti v daljavo, ostanem tu, čeprav s srčno rano.
V	V
1	0
N	D
0	A
TO	JE
USODA	USODA
SASA ŠKOF
TIHO MOLIM
Tiho molim.
Nič se ne zgodi.
Okoli mene čipka se pomlad in noč
in vselej sama jaz.
Trkala «em na vrata, pa čeprav sem upala, da se ne bodo odprla. TOK . . . TOK . . . TOK . . . Saj bi pozvonila, a sem vedela, da je zvonec prezvonat, pa bi jo nemara še ubilo.
Odprla je. Odprla je, vsa bleda in prestrašena. Odprla je, mala in še manjša.
Opica neumna!
Mladež ne spoštuje več starejših. Kam to vodi. Rdeča kapica? In dedek. Umrl prejšnjo soboto za pljučnico. Vsi smo jokali, ■ in nismo imeli generalnega pospravljanja. Le soseda je na stežaj odprla kuhinjsko okno. Veste moj dedek-mož moje babice.
Svet je okrogel. Stopim na rob, in .. . hop ... na Luno. Nesmisel pa takšen. Luna je vendar tudi okrogla. Lepa hvala smislu.
Ko postavim vse v masko, ko imam vse v glavi, tu tu na vrhu, in ko se mi izbulijo oči, LA, LA, LA, LA, potlej vem, zmagala sem. Množice skandirajo, brez s-ja, z bomboni v ustih.
Prišel nabiralec, pojedel nabiralnik. Stvar okusa.
Zaprla je vrata. Nisem več trkala.
Srečna je.
M6ra.
PATTI SMITH
KO TUDI SENCE SE OSPE
Ko tudi sence se ospe je vseeno tu ali tam, kdaj ali nikdar.
•V DRUGI NOCl
V drugi noči sva molčala, kot da leta in leta bi ljubezen si dajala.
V MOJIH SANJAH
V mojih sanjah je dvogovor dveh čudnih usod.
Ena umira, druga se rojeva.
Ena se daje in druga vzema.
VVITT
I.
Tam kjer so bili angeli nisem videla nikogar, ničesar niti prostora, zrak ledeno mleko, odprta banana, trel papir, čas iztegnjen kot roka ki pokriva, moram ubiti čas. obžalujem, veliki odhod. pot. igro iskanja, safari, daljna mesta, narečja, pragozdovi, pagode, pusto gnezdo ljubezni.
III.
vreči gorčično seme. edino zdrsniti pod jezik, zapreti v kristal, ovito ga z listi biblije, mrtva sem utrujena, razdeliti moje na pol. prvi del mi zariniti pod noht. auuu krik kakšne muke. in na koncu se bom spominjala tega. spreha/ati se
po pesku, neznanec, kloroform.
P. SMITH WITT
njegov seks se spušča, kot reševalne lestve
iz drobovja helikopterja, lestve neskončne ogromne, most opic.
begunec, tako resničen da lahko vidim živali kako
v parih vzletavajo da bi zagotovila varnost.
on je nad mano. vemo kaj storiti da z našo ljubeznijo
premaknemo noč. sinhronizacija dihanja, seks, za razliko od
neznanca,
lahko premika planine.
in jaz jaz sem široko razklenjena luknja, torišče, in njegov (orlovskiI
je tako dober, zato se upiram, za trenutek, ne ahhhh. tam kjer so bili pajki jih jaz nisem videla prodiranje vse dokler ne pride kot poplava.
PREVOD: IVAN MAJNIK
LIDUA HERMAN
Sem pa jaz.
Se vedno sem . . .
čisto na vrhu in čisto na dnu —
vmes kupček logike, s klicaji preboden.
STOPIVA MIMO
Stopiva mimo divjih rož. Kmalu se bodo osule in dolgo in zaman zorele v plod.
CE prideš
Če prideš mi prinesi košček razbitega, da ne pozabim svobode.
MOČVIRSKI TULIPAN
Močvirski tulipan med travami ihti, ko gleda jim v oči. Zaznamovan tava med njimi, še do teme mu več ni.
DAPU O
Smrt le eno resniccf. eno morje
in eno ljubezen prtdari.
KATEDRA: Od kdaj pravzaprav obstaja skupina ČEVLJI?
MARKO: Bom ja/. Začetki paše skupine segajo v jesen leta enainosemdeset, ko je Marjan Pungartnik . . .
KATEDRA: Misliš sedanjega glavnega urednika DIALOGOV?
MARKO: Da, prav njega. Torej, on je jeseni enainosemdesetega povabil vse osnovnošolske in srednješolske pisce. Potem smo se dobivali kakšen mesec, dva, nato pa je vsa stvar za nekaj časa zamrla. No, nekje v Začetku leta triinosemdeset pa so se povezali Andrej Adam, Boris Kuntner, Andrej Gangl, Milena Šaljič in Darij Kreuh ter ustanovili literarno skupino. Ime ČEVLJI je prišlo šele kasneje, ko sem tudi sam prišel zaven (bil sem namreč v vojski): sprva nismo vedeli, ali bi bili Čevlji ali Marele, nato pa smo se odločili za ČEVLJE. Ime si je izmislil . . . kdo drugi kot Andrej Adam!
KATEDRA: Kdo pa so danes sodelavci ČEVtJEV?
MARKO: Imamo uredniški odbor književne revije ČEVLJI, ki ga sestavljajo Polona Pivec, Maja Sterle, Marjan Ješe, Borut Gombač, Peter Jančič, Darja Hren, Matjaž Iršič in Marko Klasinc. Ostali sodelavci literaturo v glavnem pošiljajo po pošti, želimo pa si, da bi ohranili pristen človeški stik. Sodelavec ČEVLJEV je lahko vsak, ki piše književnost v slovenskem jeziku (nismo poligloti).
KATEDRA: Kaj je vaša glavna dejavnost?
MARKO: Naša osnovna naloga je urejanje književne revije ČEVLJI. Ta izide predvidoma štirikrat na leto. Zraven tega nastopamo na književnih večerih, prirejamo pa tudi književne večere drugih literarnih ustvarjalcev (tako pridejo v kratkem na obisk v Maribor trije šoštanjski pesniki pa pesnik Anton Pevec . . .). Sodelujemo tudi z mladinsko redakcijo Radia Maribor, kjer bomo v kratkem začeli z lestvico najboljših — literarnih del, seveda.
KATEDRA: Imate svoj literarni manifest, kakor so ga imele znane skupine književnikov-somišljencev v preteklosti? Nekaj takšnega, kot so imeli na primer futuristi? To mislim.
MARKO: Razumem, razumem. Torej, naš „manifest" je pisati kakovostno književnost, ker književnost se deli samo na dobro in slabo. Ker želimo pisati kakovostno književnost, se tudi spopadamo z osnovami literarne teorije, postavljamo in raziskujemo merila kakovosti, pri tem pa se predvsem seznanjamo z lastno literaturo, z zakonitostmi lastnega pisanja. To bi bilo.
KATEDRA: Kaj pa želite ČEVLJI doseči? Kaj so vaši cilji?
MARKO: Najprej spremembo imena. Zato bomo v kratkem razpisali vseslovenski natečaj, pri katerem ne bo smel sodelovati nihče razen simbolistov.
KATEDRA: Zafrkavaš? Ti, poslušaj, KATEDRA je resen časopis!
MARKO: Ne, sploh ne zafrkavam. Stvar bo denarno podprl odbor za literarno dejavnost pri mariborski mestni Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, v sklopu katerega tudi delujemo. Naš drugi veliki cilj pa je, da čvrsto povežemo mlade mariborske pisce in jim skušamo po svojih močeh pomagati pri prodoru na republiško književno sceno. Seveda bo tudi tukaj odigrala glavno vlogo kakovost napisanega, saj nam nit. na kraj pameti ne pade, da bi postali servis za razglašeno poezijo, lahko pa smo dober servis za tiste/ki bi se želeli pogovarjati o književnosti, ki bi želeli zvedeti kaj o možnosti uveljavitve na republiški ravni (revije Mentor, Problemi, Hotenja, . . . raznorazne literarne prireditve v organizaciji ZKOS in pa novoustanovljene Književne mladine Slovenije in podobno). Namreč, osebno sem prepričan, da bodo povezani in bolje obveščeni mladi literarni nadarjenci in nadarjenke prej našli pot iz šolske posplošenosti, nekritičnosti.
KATEDRA: Ali ste ČEVLJI, mislim seveda na sodelavce, že kje objavljali svoje pisanje, in če ste, če vam je uspelo, kje, v katerih revijah ste objavljali?
MARKO: Smo, seveda smo. Objavljali smo v Mentorju, Mladih potih, Dialogih, Problemih, Katedri, Tribuni, Pitanjih, Književni reči. Kot sam vidiš, nam je uspelo stopiti celo čez republiško mejo. Bilo nam je lažje, ker nas je mnogo! Poleg tega pa je naš dopisni sodelavec Franjo Frančič pred kratkim izdal prozni prvenec.
KATEDRA: Kdo so slovenski, svetovni pisci, ki so vam vzorniki?
MARKO: Mene sta včasih navduševala Kurt Vonnegut mlajši in pa Henri Michaux. Od nadrealistov sta mi nekaj časa bila všeč Robert Desnos in Paul Eluard. No, zdaj sem pa postal samostojen.
KATEDRA: Samostojen?
MARKO: Da, samostojen . . . pesniško samostojen, mislim; da se pravilno razumemo. Bom koj pojasnil. Ta samostojnost pomeni, da so moji pesniški postopki bolj ali manj neodvisni od drugih pesnikov, da so samosvoji . . . upam vsaj, da so. Seveda pa še vedno berem pesmi drugih, razumljivo.
KATEDRA: Kaj pa drugi? Kaj ima vaša skupina samo ena usta ali pa dovoliš še kateremu drugemu članu, da hitro izreče kakšno drobno besedico?
MAJArNikoli si nisem želela pisati tako, kot že piše nekdo drug. Želim pisati tako, kot še nikoli nihče ni pisal. Zdi se mi, da je nekako tako: malo pobereš pri prvem, malo pri drugem, nekaj pri tretjem, kak drobec ali drobtinici pri četrtem, a največ, največje samo tvoje, in pa to zgnetenje, to zlitje vseh majcenih in malo večjih vplivov, tudi to je samo tvoje, izključno tvoje zlitje: je tvoja samolastna zlitina, pesniška zlitina, seveda. Kdo drug, tudi če bi nanj z isto močjo vplivali isti pesniki kakor name, kar pa je skoraj nemogoče, bi te vplive zgneti in pregnetel popolnoma drugače kot jaz. Pri tem pa je seveda še tisti največji del, tisti del, ki je samo moj in ki je seveda tudi vgneten v pesem. To si želim, to je moja pesniška pot, po kateri želim stopati.
Seveda pa rada berem nekatere tuje in domače književnike. Od tujih so to predvsem Vonnegut, Tagore, Shaw, Kafka, Aleix-andre, Ibsen in Hemingway, od domačih pa Grum, Kocbek, včasih Cankar, potem Zajc, Menart, Kovič, Fritz . . . Od jugoslovanskih književnikov, ne-Slovencev, pa mi je najbolj pri duši Krleža.
Rada berem tudi dela tistih piscev, ki jih osebno poznam, s katerimi se družim in pogovarjam, in pa književne revije ter književne priloge neknjiževnih revij: včasih so prav zanimive.
MARJAN: Meni so za vzornike samo najboljši - drugi, drugi ne pridejo v poštev!
BORUT: Vzorniki? Vsi nedonošenčki tega poldonošenega sveta!
KATEDRA: Sem že mislil, da humoristov ni med vami. Sedaj pa vidim, da sem se pošteno uštel, krepko uštel. Menim, da je tvoj vzornik, Borut, naš dobri, domači Fran Milčinski s svojimi Butalci! Kako pa kaj književni slogi? Kateri književni slogi so vam blizu?
MARKO: Meni je všeč tista poezija, ki je zahtevna tako jezikovno kot pomensko. Zraven tega pa igra pomembno vlogo tudi lepota, ki pa je — to je že treba poudariti — poleg sreče in ljubezni najbolj relativna reč na tem svetu. V to mojo lepoto gre skrivnost in to je edino, česar se zavedam; čutim pa neprimerno več, sicer ne bi pisal poezije.	v
MAJA: Všeč mi je nadrealizem, simbolizem, koligor ga poznam, v določenih pogledih tudi romantika . .. Ti so mi najbolj všeč od skupinskih slogov. Potem pa so tu še izrazito osebni slogi določenih književnikov, ki so mi tudi zelo všeč. Najboljše pa je, če so vsi slogi pomešani.
MARJAN: Meni je najbolj všeč moj lastni književni slog!
BORUT: Poskušam potovati: potovanje — to je moj edini dom.
^ KATEDRA: Kaj menite o odnosu med politiko (politiki) in knjižčvrrostjo (književniki)? To vprašanje je danes še prav poseb . no vroče, če se ne motim.
MARKO: Politika se ukvarja s področjem odnosov med druž bemmi razredi in z bojem za državno oblast . . .
ČEVLJI
KATEDRA: No, to je nekoliko poenostavljeno razumevanje politike, kajti še pred kratkim sem na zadnji strani DELA prebral „iskrico" (smisel nekega književnika, katerega ime sem žal pozabil), ki pravi takole: Kdor mi reče, da se ne zanima za politiko, ta se zame sploh ne zanima za življenje. Seveda sem si drznil nekoliko prosto navesti njegovo misel, a prepričan si lahko, daje bistvo nespremenjeno in neokrnjeno.
MARKO: Naj končam. Torej, politika se ukvarja s področjem odnosov med družbenimi razredi in z bojem za državno oblast, literatura pa se ukvarja z marsičem. Sredstvo politike je politični boj, kjer stopi v ospredje argument fizične moči, vojaške in policijske moči, sredstvo literature pa je literarna umetnina oziroma estetizirani jezik, ki popisuje vse, kar je, kar obstaja. Qilj politike je politična oblast, cilj književnosti pa je književna umetnina, ki v združitvi estetskega in kulturnega (kultura kot pridobivanje materialnih in duhovnih dobrin za napredek človeka in s tem človeštva) na prvinsko človeški način (z lepoto) razgrne čustveno-razumske razsežnosti odnosov, bivanja.
MAJA: Po mojem je na svetu preveč politike. Kadar se moraš ukvarjati s tem, kaj in kako lahko pišeš (ali celo moraš pisati), je težko, pravzaprav nemogoče, ustvariti kaj dobrega, kaj vrednega, kaj umetniškega.
MARJAN: Nekč sem o tem napisal aforizem, a se ga sedaj ne spomnim.
BORUT: Ne poznam mej umetnosti. Poznam pa zadnjo in najtemnejšo mejo politike.
KATEDRA: Ste vključeni v novoustanovljeno Književno mladino Slovenije?
MARKO: Povezava s Književno mladino Slovenije zaenkrat še ni mogoča, ker je KMS šele v fazi ustanavljanja oziroma uvajanja. Premišljamo pa o tem, da bi uredniški odbor ČEVLJEV lahko začel s pripravami na ustanovitev mestnega iniciativnega odbora. KMS si je zastavila cilj, da ne bo postala organizacija, ampak da bo skušala ohraniti značilnosti književnega GIBANJA 'mladih na Slovenskem. To ji bo težko uspelo, po mojem mnenju, če bo za tisk knjig in izplačilo treh avtorskih honorarjev zmeraj potrebno toliko, kot je danes vredno 150 starih milijonov. Prepričan sem, da bi za tak denar lahko natisnili vsaj pet knjig, ker, konec koncev, KMS je in mora biti servis za tiste, ki pišejo dobro književnost, a je zaradi slovenskih založniških skrivalnic ne morejo ustrezno predstaviti javnosti, to pa so predvsem mlajši oisci.
REVOLUCIJA
S
s;
S
h
	ri J LI	-vi i.a;. l	-j и- Л-ЈА,1.АЈ .1-	ti iiAi. VoA-nAl iij\h!			
0					/		
114—	TT~	i Г 1	-p=r-	71				' : 7
tA !	4-	"1 h/	Г. k		i .		„ i \
■ U-A-I		* * ^ w w * ,i a-tl.ial-ij'Г-ič-;;u ni soc-iai^-ist-ig-ko i					
, KATEDRA: Kako ste napisali prvo pesem, zgodbo ... in vaši občutki ob prvi revijalni objavi?
MARKO: Poezija, ki sem jo začel pisati tam nekje v drugem razredu gimnazije, ko smo jemali Prešerna, je bila čisti obračun s svetom. Vse njene razsežnosti so bile znotraj okornega naivno filozofskega in neestetiziranega boja z vsem drugačnim od mene. Šele ko sem nekje prebral, neko avantgardistično poezijo, sem se vsaj za silo otresel srednješolskega balasta. Kasneje me je postavil na tla, tako kot nekatere druge, pesnik Marjan Pungartnik, za kar sem mu zelo hvaležen. Prvič sem objavil svojo pesem v šolskem glasilu, ko sem skupaj s pes. ico Drag.-co Korade dobil prvo Prešernovo nagrado, čez noč so me vsi imeli za pesnika. In jaz sem, na srečo, vsaj malo pesnika res bil, tako da to prvo družbeno priznanje ni delovalo preveč zaviralno. Imel sem res srečo . . .
MAJA: Kesno sem se pričela s pisanjem ukvarjati pri devetih, ko sem pisala knjigo o kravi, ki je znala kegljati. Takrat se je v meni prebudila potreba po pisanju, ki je s krajšimi premori ostala do danes.
MARJAN: Svoje prvo delo sem napisal z nalivnim peresom na tretjerazredni papir (mislim na kakovost papirja, ne svojega dela, da ne bo kakšne pomote). Občutki ob prvi revijalni objavi moje pesmi pa so bili mešani: revijo so razprodali, še preden sem prišel do prvega kioska. Pa sem pošteno hiteli
BORUT: Moja prva pesem? Tretja, deveta, osma, dvanajsta, četrta ...
KATEDRA: In zakaj pravzaprav pišeš, katero je tisto tvoje notranje gibalo, tista notranja sila, ki ti ne da miru in te sili pisati?
MARKO: Pišem, ker sem občutljiv in bi rad bil družbeno revolucionaren, ob vsem tem pa imam tudi preveč domišljije.
MAJA: Niti sama ne vem prav, zakaj pišem. Ko bom to vedela, bom verjetno nehala pisati. S svojim pisanjem zaenkrat tudi ne želim ničesar doseči, ničesar spreminjati. . . Zame je pisanje vsaj za sedaj, zanimivo razvezovanje, razpletanje in razpredanje besed in misli.
KATEDRA: Morda tudi čustev, občutij, počutij, razpoloženj . . .?
MAJA: No, da, jasno. Tudi vsega tega.
MARJAN: Pišem, ker so me naučili v prvem razredu osnovne — bivše ljudske — šole in (to je drugi razlog), ker nekomu vendas- moraš težiti! Tista notranja sila pa pri-meni prihaja od tam, kjer so . . . oprostite, se popravljam . . . kjer naj bi bili možgani, to je tista, saj menda ja veste, tista siva snov z gubasto skorjo.
BORUT: Pišem, ker ne verjamem v spomenik telesa,ker ne verjamem v spomenik množici, ker ne verjamem v spomenike kapitalizmu, anarhizmu, socializmu, komunizmu . . ., ker ne verjamem v spomenik lastni besedi. Šele sto let potem, ko sem zapustil zadnjo šolo, sem resnično spoznal in doumel Cankarja, Murna, Kosovela in tudi, niti tega mi niso znali tam v šoli razložiti, Prešerna. Postpubertetniška izjava, vem sam, toda žal prežal, resnična.
KATEDRA: O slovenskem pesniku Edvardu Kocbeku se, vsaj tak vtis dobiš, in dobiš ga mimogrede, ne da bi se posebej trudil, po njegovi smrti govori toliko kot se ni nikoli, dokler ješe živel. Takrat tudi njegove besede niso bile vselej zaželene. Sedai pa se človeku kar nehote zazdi, da je ta književnik vstal od mrtvih in se sprehaja med nami. Kaj menite o tem pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu, katoliškemu mislecu in politiku?
MARKU: Mislim, da je zelo ustvarjalen tisti človek, ki je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, katoliški mislec in politik.
MARJAN: In kaj meni Edvard Kocbek o meni?
BORUT: Edvard Kocbek? Zaradi velikega dima vidim zelo slabo, gostega dima, mislim. Moral bi počakati, da se razdimi, da se poleže . . . toda meni se mudi naprej, za takšno čakanje nimam časa. Tokrat sem tudi sam nekottko prestrog. Oprosti, oprosti mi, Edo. Nisi ti kriv!
KATEDRA: Ali so slovenske književne revije dovolj odprte za mlade, so jim naklonjene, kažejo dovolj posluha za objavljanje njihovih prispevkov . . ., ali pa jih nemara odrivajo in zapostav-
'*a'°'MARKO: Ne vem natanko. Ne pišem toliko, da bi s svojimi pesmimi neprenehoma obstreljeval in bombardiral uredništva književnih časopisov. Mislim pa, da je edino Nova revija za mlade preveč zaprta . . . vsaj do sedaj je bila. Avtorski honorarji niso tako pomembni, ker je večina ljudi, ki pišejo, tako ali tako po službah. To ni tako tragično. Ne moreš samo pisati pesmi Če si dovoli občutljiv in radosten človek, notem nobeno delo ne uniči pesrflka; pesnika, ki živi v tebi!
KATEDRA: Kje je po vašem mnenju ločnica med književnostjo in neknjiževnostjo, katera so ločila, s katerimi bi ločili književnost od neknjiževnosti, in katera ,so merila, s katerimi se meri in ocenjuje književnost? Kateri so književni metri za merjenje književnega blaga?
MARKO: Vprašanje književnosti je vprašanje umetnosti, kajti sredstvo književnosti — jezik kot sistem artikuliranih glasov oziroma črk — se od publicističnega, pogovornega, znanstvenega in drugih jezikov razlikuje po tem, da zahtevo po jezikovni lepoti vsaj enakovredno postavi ob bok drugim jezikovnim zahtevam (na primer zahtevi po vlogi jezika kot nosilca pomena, zahtevi po nezamenljivosti besednih delov. . .). Jezik lahko postane tvorec pomena. Po drugi strani pa je vprašanje literature tudi vprašanje jezika kot takšnega, je vprašanje jezika samega. Namreč, postavi se vprašanje književnosti kot glasbe, književnosti kot vizualne umetnosti. Mislim, da jezik kot sistem oblikovanih glasov oziroma črk lahko vsebuje določene glasbene ali pa posebne vizualne prvine, to ne moti toliko; prav nasprotno: to poudarja večznačnost literarnega besedila. Seveda pa je odvisno od bralčevega okusa, ali takšno književnost sprejme in mu je po meri ali pa ne. Merila za merjenje literature se ne izoblikujejo na relacijah umetnost — neumetnost in literatura — glasba oziroma risarstvo. Bistvo književnosti je namreč, kot sem že povedal, doseganje umetnostne ravni. V vsaki stvari, v vsakem pojavu je zelo malo izjemnega in naprednega in tako je tudi z umetnostjo; umetnost ni pri tem nobena izjema, ki bi potrjevala pravilo. Umetnostnih ustvarjalcev je mnogo, umetnikov pa zelo malo.
Mislim, da je to zelo tragična usoda človeštva, saj bi umetniki, če bi jih le bilo več, lahko odločilno vplivali na družbeni razvoj. Ta njihova moč se kaže v sposobnosti, da celotno obsežejo oziroma objamejo nek problem, ki pa je nujno in predvsem njihov oseben in zato seveda tudi obče človeški, nato pa ta problem obravnavajo in obdejajo elementarno človeško — skozi hrepenenje po boljšem. Že ree, da vsako hrepenenje kaže na krizo, toda umetniško je celotno hrepenenje. Izraženo je tako z jezikom kot pomenom in to mu zagotavlja vlogo revolucionarnega družbenega dejavnika. Pri tem umet-niškost zmeraj nastopa posredno, to je kot povratna informacija tistim, ki kot revolucionarni družbeni dejavniki stopijo v družbeni boj neposredno (delavski razred). Morata pa biti tako oddajnik kot sprejemnik na isti valovni dolžini ...
KATEDRA: Morda pa bi se ti zaposlil na radiju: besede ti gladko in v nemajhnih količinah tečejo, o valovih pa tudi govoriš. Mimogrede (in ne zameri): tvoje zadnje besede mi zvenijo rahlo socialrealistično. Da se nisi morda rodil nekoliko prekasno in zamudil obdobje socrealizma v slovenski književnosti?
MARKO: Brez skrbi.
MAJA: Zame jč meja med prvo in drugo odvisna od posameznika. Književnost je meni marsikaj, ne samo tisto, kar je z lepimi črkami natisnjeno in položeno med razkošni platnici. Kar je, samo omenim, dobra stara slovenska navada. In obratno: ni vse, kar ima obliko knjige, že književnost. Je samo kn-jižnost . . . to je pa gromozanska razlika.
MARJAN: Po moje je ta meja tam, kjer jo sam postaviš.
BORUT: Kdor vidi med književnostjo in neknjiževnostjo razliko, je površen. Kdor pa ni površen in približen, ta tudi človeka ne bo opazil . . . preprosto ga ne bo opazil.
KATEDRA: Nekdo med vami je pred dnevi plačal kazen. Zakaj?
MARJAN: Da da, to sem bil jaz. Na zadnjem sedežu avtomobila sem imel sto izvodov nove številke naše revije ČEVLJI. In še za konec: nič ne skrbite, če ste srečni: vse enkrat mine! Adijo in ne pozabite kupiti najnovejše številke ČEVLJEV!!! Prav vse bralce Katedre lepo pozdravljam, pesnik in pisatelj-pripravnik Marjan Ješel
KATEDRA: Hvala za pozdrav. Kdo bo končal ta zanimivi pogovor?
MARKO: Povedal bi še to, da naša skupina izjemoma tudi nastopa. Takrat na koncu zapojemo REVOLUCIJO.
KATEDRA: Kakšno revolucijo, katero revolucijo?
MARKO: Veš, to je le pesem, ki se poje in ki sem jo zložil v čast naših ljudi:
Naj ži-vi nam re-vo-lu-ci-ja, naj ži-vi nam vsa-aki dan!
Dia-lek-tič-no, ma-ter-ial-ist-ič-no iin soc-ial-ist-ič-no!
Sodelovali: Marko Klasinc, pesnik, Maja Sterlč, pisateljica, Marjan Ješe, pesnik in pisatelj-pripravnik ter Borut Gombač, pesnik.
Spraševal: Bojan Dajčman.
ZKO Velenje odbor za literaturo
objavlja
RAZPIS
za knjižno delo, ki bo v letu 1985 izšlo v posebni številki literarnega glasila HOTENJA
Na razpis se lahko prijavijo vsi sodelavci literarnega glasila Hotenja, ki še niso izdali knjige pri redni založbi ali niso izdali knjige s pomočjo katere koli druge družbene organizacije
Na razpis lahko pošljete poezijo v obliki urejene pesniške zbirke (lahko jo uredi tudi avtor sam), zbirke črtic, novel, zgodb, roman, dramsko delo, esej,... Prispevke je treba poslati pretipkane s pisalnim strojem v treh izvodih, podpisani naj bodo s polnim imenom, priimkom ter točnim naslovom.
Dela je treba poslati na naslov
ZKO Velenje p. p. 1
odbor za literaturo — za razpis do 1.3.1985
Avtorju izbranega dela bomo podelili nagrado 5.000 din
Dela bo izbrala tričlanska komisija, od katerih bo najmanj en profesor slovenščine, najmanj en član odbora za literaturo pri ZKO Velenje in najmanj en zunanji sodelavec. Nagrajeno delo bomo izdali do konca leta 85 v samostojni knjižni obliki, ostala dela pa bomo porabili za objavo v Hotenjih 6.
GLEDALIŠČE
GLEJ: HERBERT ACHTERNBUSH: ELA, VENEDIKT JERO-FEJEV: MOSKVA - PETUŠKI
Nekega nedeljskega večera je Glej po zaslugi gledaliških zanesenjakov na Srednji naravoslovni šoli znova gostoval v Mariboru. Predstavil se nam je z dvema igrama: Moskva — Petuški (igrali so jo že v sezoni 1983/84) in Ela (1982/83).
Osnovna značilnost tega simpatičnega gledališkega doživetja predstavlja dejstvo, da se obe predstavi med seboj zelo razlikujeta. Zanimivo je bilo opazovati reakcije med in po predstavah, saj sem dobil vtis, da se je Ela prikupila mladini, Moskva — Petuški pa starejšim. In ne misliti, da se grem generacijsko vojno.
Ela je predstava duševno motenih ljudi. Kot taka je zastavljena eksperimentalno, tako v tekstovnem kot v igralskem in scenskem pogledu. Tekstovni (nekateri ga imenujejo vsebinski, kar pa je bistveno ožje) eksperiment se kaže skozi možnost dvojne razlage, namreč, ali je Jožef dobrodušni shizofrenik in kot tak podoživlja preteklost svoje uboge prijateljice Ele ali pa je Jožef le namišljena oseba, ki živi v Elini notranjosti. Sam se bolj nagibam k prvi razlagi, saj ponuja eno bistveno razsežnost več — medčloveški stik. Tako je tudi končno dejanje — samomor — še bolj tragično, saj je skupinsko in kot tako tudi posledica odnosov med skupino in ostalo družbo. Seveda pa se istočasno razgrnejo odnosi znotraj skupine, med Jožefom in Elo, in znotraj „ostale" družbe oziroma družbe, s katero je Ela v preteklosti komunicirala. Tako se pokaže, da Jožef in Ela kljub temu, da sta duševno moteni osebi živita usklajeno — tako čustveno kot miselno — in da ostala družba glede na odnos do njiju sploh ne. Jožef in Ela kmalu postaneta ogledalo te družbe, ogledalo, ki je sicer prirejeno duševno motenim, vendar ogledalo, ki zaradi dovolj velikega Elinega preteklega in Jožefovega sedanjega samozavedanja, katerega temeljna perspektiva je tragikomičnost in prisrčnost, ne ponareja resničnostne podobe družbe, vsaj tistega dela družbe, s katerim je imela Ela opraviti.
Igralski eksperiment — jezik duševno motenega človeka. Jožef, ki ga izvrstno upodablja Aleš Valič (kdo bi rekel, da je to nekoč bil sin sestre Anite), je obvladal gledalce, ker je bil tudi sam obvladan od gledalcev. Ja kako to? Lepo — Jožefova pozitivna čustva na mah očarajo avditorij, toda ne kar sama po sebil Pomembno je namreč, da so Jožetove intelektualne sposobnosti manjše od normalnega razvitega gledalca. Zato gledalci intelektualno obvladajo Jožefa, zato ni ogrožen položaj „misleče živali" (Hamleta verjetno marsikdo od tistih gledalcev ne more prebaviti) in zato se lahko sprostijo in se pustijo zapeljati skoz in skoz aktivnemu Jožefu. Zakaj vse to? Opozarjam pač na nevarnost splošne manipulacije, sprejemanja predstave na tej primitivni ravni.
Ela — Alja Tkačev — se poslužuje parajezikovnih sredstev: gib, mimika, neartikulirani glasovi. V tekstu, ki v Jožefova usta polaga njeno življenjsko retrospektivo, nima pravzaprav nič povedati. Po drugi strani pa je že na koncu, nesposobna za kakršenkoli celovit stik z okoljem. Vendar se stvar s tem ne konča. Čustveni odziv na Jožefovo pripovedovanje, samopo-govarjanje in podoživljanje izraža željo — kino, kava, strup.Na koncu Ela izenači prihodnost s preteklostjo, skupaj z Jožefom, ki poje vzneseno in nežno melodijo, vzame strup . . . pretresljivo, ko pomisliš, da je to edina pot, ki še nudi zadovoljstvo.
Upam, da čustveni in predvsem miselni svet mariborskega človeka, pripadnika generacije, ki bo kmalu utegnila naslediti tisto z vsakim tretjim zgrešenim zakonom, da svet tega človeka po predstavi ni ostal tak kot prej ali pa, kar je večja nevarnost, zgolj manipuliran. Ela in Jožef sta namreč psihološki in družbeni fenomen, ki kot protiutež običajnemu civiliziranemu načinu življenja ponuja omejem, toda topel svet. Želiim si, da bi se ta svet v bodočnosti kaj razširili
Predstava Moskva — Petuški je, kot sem že napisal, navezala tesnejši stik z malo starejšim občinstvom. Temu je najbrž vzrok klasična podoba gledališke predstave, ko je tekst alfa in skorajda omega predstave. V tej predstavi je tekst namreč dobesedno preplavil vse drugo (igra, scena . . .), kar pa vendar ni izpadlo tako tragično.
Kakovost teksta je nesporna. Prežeto je z učinkovitimi gostiln iškofilozofskimi domislicami, ki so komične zaradi združitve znanstvenega in umetnostnega na eni strani ter pijančkovega sveta na drugi strani. Vendar pa to ni bilo tisto, kar. je Glej pripravilo do uprizoritve predstave. Glavni vzrok je bila neposredna in bistra negativna kritika sovjetskega političnega režima, ki si je „spodobna" gledališča1 nevemzakaj ne morejo privoščiti. No, nosilci takšne kritike so sovjetski izobraženci, predsem literarno izobraženi, med katerimi izstopa Jerofejev (Kristjan Muck), takoj za njim pa Brkač (Srečo Spik). Kritika, čim preseže običajne pijanske kvante, je onemogočena, kar dokazuje preobrazba kritikov (gre seveda za negativno kritiko) v podaljšek oblasti (to predstavlja natakar Sfinga, ki ga igra Aleš Valič). V sam tekst se na tem mestu nima smisla spuščati, bolje se je pogovoriti o samem romanu z istim naslovom. Igra in
scena sta realizirani v skladu s tekstom.	..	.
Marko KLASINC
KNJIŽEVNA MLADINA SLOVENIJE
OKROGLA MIZA: PESNIK-BRALEC-KRITIK
. V torek, 5. 2. 1985, je počilo! Tam na ljubljanskem CIDM (Center za interesno dejavnost mladih), na prelepi Kersnikovi 4 se je zgodilo.
Okoli petdeset prisotnih, ki jih je bravoruzno usmerjal in vodil glavni organizator take vrste dejavnosti, je najprej prisluhnilo novitetam nekaterih mlajših literarnih ustvarjalcev. Takrat smo se na lastna ušesa lahko prepričali, da slovenska pesem je konj, prišlo je do stanja, ko je pesem enega odgovarjala pesmi drugega. Ali si lahko predstavljaš kaj takega tudi v Mariboru? Bo že držal tisti novi pregovor, da poezija iz šestih kosov je mačka pi-iana, buu!
Ja, kaj bi napisal o potlejšnji razpravi? „Sedma ura — večerna ura!" pravijo stari modrijani, ki so se jim enoglasno pridružili maribprsko-ljubljanski železničarji in avtobusarji Kaj se tukaj more? Modrijanom ne gre oporekati, toda potrebno je le identificirati takšne družbene subjekte — ali so ti prometni ali pa oni iz KMS, če smo že pri ribi, iz Cankarjevega doma. Zdaj pa ti odloči, kateri so krivi, da ti zmorem predstaviti komaj dobro uro tega okroglega kulturnega dogodka!
Pa pustimo to! Kako je tekla razprava? Ja, tekla je že, tekla, samo kje — vsepovsod in nikjer. Vsepovsod in malo tudi o umetniški literaturi (do poezije se nismo uspeli dokopati), za kar
pa ne velja pripisati zasluge tistim, ki so še zmeraj podoživljali proslavo slovenske samobitnosti zadnjih orvvellovskih skušnjav dni. Po drugi strani pa je tudi pogovor o bistvu razprave, o umetnini in vrednotenju umetniškega, kaj kmalu prerasel plevel samozadostnosti besed hrepenenje, občudovanje, genialnost, smisel, ki so dejansko bile onemogočene, da se razvijejo v pojme (da jih vsaj poskusimo opredeliti). Na takih tleh seveda ni mogla zrasti konstruktivna polemika. To je bilo neposredno krivo tudi za slepomišenje o vrednosti takšnih ali drugačnih poetih, o tem, ali je potrebno se omamljati, kot je to nekoč priporočal Charles Baudelaire, ali pa nasprotno — občudovati svet tak, kot se kažu v svoji najbolj prisrčni podobi ali gledati optimistično ali pesimistično ipd. Značilnost takšnih razprav je postavljanje nedorečenega na mesto dorečenega in nedokazanega na mesto nedokazljivega. Hecno je to, da se ustavimo že pri razliki'v okusu, kar pomeni, da je umetniškost lahko tudi z rojstvom dana in tako naprej.
Tako ni bilo niti misliti, da bi se najavljeni predmet pogovora razkril v vsej svoji celovitosti. Ostalo je pri poslošenem govoričenju o „nadčloveški" vlogi in pomenu literarnega kritika. Smešno.
Okrogla miza v vsem in sploh ni izpolnila mojih pričakovanj.
Marko KLASINC
TRI PRAV KRATKE ZF ZGODBICE
Trkanje
Po zadnji atomski vojni je bila Zemlja mrtva. Nič ni raslo, nič živelo. Zadnji človek je sam sedel v sobi. Nekdo je potrkal na
vrata- ■ ■ ■	Frederic	Brovvn
Predstavljaj si
Predstavljaj si duhove, bogove in hudiče.
Predstavljaj si pekle in nebesa, mesta, plavajoča na nebu in mesta, potopljena v morje.
Samoroge in kentavre. Vešče, čarodeje, rojenice in sojenice. Angele in harpije. Uroke in zaklinjanja. Vampirje, palčke, demone.
Lahko si jih se predstavljati, vse te reči. Človeštvo .si jih je predstavljalo tisoče Ipt.
Predstavljaj si vesoljske ladje in prihodnost. Zlahka. Prihodnost se res bliža in vesoljske ladje bodo v njej. Ali je sploh kaj, ka, si je težko predstavljati?
Seveda je.
Predstavljaj si kos snovi in sebe v njem, sebe, ki se zavedaš, ki misliš in torej veš, da obstajaš, in moreš premakniti ta kos snovi, ki si v njem, storiti, da spi ali je buden, da ljubi ali hodi po hribu navzgor. Predstavljaj si vesolje — neskončno ali ne, kakršno ti je bolj všeč — z bilijoni, bilijoni, bilijoni zvezd v njem.
Predstavljaj si kepico blata, ki se noro vrti okoli enega teh sonc.
Predstavljaj si sebe, stoječega na tej kepici blata, vrtečega se z njo, vrtečega se skozi čas in prostor neznani usodi naproti. Predstavljaj si!	Frederic	Brovvn
Nalepka na koncu vesolja јоВ ззиоу
Vonda Mclntyre
In še ena domača, nekam hermetična miniatura, ki se sprašuje po resnično pomembnih podatkih za sociologijo (verjetno pretirava, ampak—)
DVE VPRAŠANJI S SOCIOLOŠKEGA IZPITA PODATKI:
Vzemimo naše osončje:
£mi je..............kg
Sončna konstanta nad Zemljino atmosfero je...................
W/kv. m
Absorbcija v atmosferi, noč, oblaki itd. pobereio ....
%
Masa Zemlje je kg
Al %
Fe %
Si %
0 %
Masa planetoidnega pasu je..............kg
NW od morske gladine do geostacionarne orbite je ......... W za kg
tJ/V od morske gladine od L5 je................W za kg
Povprečna razdalja med zvezdami tod okoli je...............
svetlobnih let
Za opis stopnje znanja poglejte v revije (priporočamo Science, New Scientist, High Technology . . . )
Za ostale podatke se poglobite vase ali pa se pogovorite s kolegi.
VPRAŠANJA:
(1) Je brezposelnost potrebna ali je le znak nesposobnosti?
. . . vojne . . .
. . . države ...
(2) Ali lahko imamo komunizem v letu dni?
V dveh?
Prej?
■m« mi— ni i "I тгетр^т'
mam
m
PREMISLEK
NE LE TRADICIJA, TUDI. MLADOST
območno pesni: tvo L ob moč
ZKO (Zveza kulturnih organizacij) ima res med drugim odbor za literarno dejavnost, vendar dejavniki literature in pesništva, če že zadevajo ob leposlovje, ustrezajo določenim literarnim ideologijam. Območna srečanja literatov začetnikov (slednje lani v Mariboru) imajo svojo selektivnost, toda bosa je, da bi se obuli v dejavnike, saj bi se vendar tako vrnili k Prešernovemu Apelu. V zapisku pesnika in „Katedrinega” urednika Marka Klasinca („Katedra", I. XXV, str. 9, Maribor, 25. 1. 1985) so omenjeni pesnik France Forstnerič, profesorica slovenščine Majda Potrata in Marjan Pungartnik, pesnik in „organizator književnega življenja v Mariboru", strokovna sodelavka ZKO Slovenije Dragica Breskvar pa odg. ur. revije „Mentor", televizijski novinar Peter Kuhar, neka Polona in neimenovani . . . Omeniti velja, da pesniki ne nastanejo (kot npr. govorci govorniki) in se ne rojevajo na vzornih srečanjih.
Od pesnika, vsaj od frajgajstovskega Prešerna naprej, nikar ne pričakujmo, da bo „dejavnik v literarni dejavnosti" kot mariborski, celjski, koprski, novomeški, ljubljanski . . . prebivalec^ Pesnik lahko prebiva tudi v krajih Gilgameša in llijade, v Dantejevem Peklu, Vicah, Nebesih, pod vešali z -Villonom, v Cantosih Ezre Pounda, v Lorcovi Kordovi, v Montalejevih marinah, v Audenovi civilizaciji, v Pusti deželi Thomasa Stearnsš Eliota, v merz-pesmih in lepljenkah Kurta Schvvittersa, na Macchu Picchu s Pablom Nerudo, v Brechtovih songih, v jugoslovanskih in slovenskih lirskih deželah . . ., ki jih, kakor nam je kajpak znano, ni organizirala ne ZKO in ne Kulturna skupnost Slovenije, ne VEKS, PA, VTS, VPŠ . . ., pa je lahko pesnik morda prav zato, če še ne celo ravno kljub univerzi, univerzalno bitje v bitju jezika. Poezija tudi ni stvar formalnega ati neformalnega pričkanja, če še morda veljajo vsaj Prešernove besede, pesmsKe oesede o samem pesništvu. Ne spreminjajmo pesnikov v dejavnike, v zveznokulturne dejavnike ali organizirance. ZKO namreč ne namerava nadomestiti DPS (Društva slovenskih pisateljev).
Pesništvo skratka ne more biti zgolj poslana literatura. Pesniška srečanja naj zažive srečna.	Vladimir Gajšek
O UMETNIŠKI PESMI KOT USODI
SLOVENSKEGA PESNIKA
V primeru (skrajnem) „objektivizirajočega" smisla, se pravi po eni strani brez značilne rdečice, sekanega pokašljevanja in po drugi v zlatem piskru metodike napravljenega sistema meril-norm-vrednot, je družbeno postalo zraven zunaj-osebnega tudi prej-osebno, opičje, skratka postalo je eks-osebno.
Histerija novoveške osebnosti? Seznam šifer, ki tiho brnijo pred-ključ-nim zapahom?
Samo eden? Zapah?
Nič več! Volja majhnih ekonomij je združitev proizvajalne in organizacijske pobude . . .!
Dejavniki — nosilci in sile dejavnosti širom tega zakona — vpeti v majčken kristal umetniške poezije — presenetljivo stroga struktura! Od zmeraj? Prekmalu je prostora za trditvijo Jaz sem moj ne-Jaz, zato ne oži, ne oži po neskončno, saj gre čisto lepo tja gor do pesniškega dejavnika! Dobro. In kaj se pokaže? To: tak dejavnik je prav tak svoj ne-dejavnik, je pesnik! Pesniki? ... ker nosilci in sile toliko povzročajo, kolikor se izražajo. Pa pesnik kot nosilec in sila poezije, križišče iz naslova tega spisa — je tudi on v tem nebeškem popisu odnosov ne-pesnik? Kje se pomen konča v besedi? Kje se beseda začne v stvareh? Zatorej . . .
Pesnik si bo pisal pesmi sam,
ne ZKO mu jih ne bo
ne Kulturna skupnost,
tra ra ra!	Marko	KLASINC
V času. ko se tiskajo pve tri knjige zbirke ALEPH (Stefan Remic, Igor Zabel, član Kleč), Književna mladina Slovenije, spodbujena z odzivom in uspehom prvega natečaja, znova razpisuje
NATEČAJ ZA KNJIŽEVNO DELO.
Književno delo naj bo predloženo v dveh izvodih tipkopisa; avtor naj priloži polno ime in priimek, naslov, kratko biografijo ter morebitni seznam dosedanjih
objav.
Delo je treba poslati do 1. maja 1985 na naslov RK ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom Za
Književno mladino.
Natečaj je namenjen kvalitetnim besedilom ne glede na njihovo zvrstno, estetsko in generacijsko pripadnost.
Predvidoma tri dela (vsaj en prvenec) bodo izbrans za knjižni natis v pričetku leta 1986. Izidi natečaja f r do objavljeni letos jeseni.
i
НМНПВКОШН
FRANCE PREŠEREN MED ROMANTIKO IN AVANTGARDO
I. France Prešeren v luči avantgarde
Premik od lirske in epske ljudske pesmi', ki je od protestantskih pesmaric tja do predlog in rokopisov ali zbirk pravzaprav razkrivala začasno, nezgodovinsko slovensko mitologijo, posledico srednjeveške ljudskosti, obenem pa premik poetskega besedila v metaforično umetniško-osebno-slogovnost, predstavlja vsaj primerjalno literarnohistorično možnost, toda v tej svoji dvojnosti že hkrati pojasnjuje, da je samoredakcijsko gledališče Prešerna v njegovih POEZIJAH in ob cenzuri ne le občutljivo, ko zadeva izvirno pesniško sporočilo, marveč tudi časno. Ravno časno vprašanje pa zadeva na novoveški pojem avantgarde**, nemara tudi te ali takšne, ki jo in kakor jo pravkar živimo na robu tretjega tisočletja, torej na predzastrtem začetnem pisemskem robu. To pa seveda razpira razkol do slovenske tradicionalne mitologije, po drugi plati pa še vnaprej do mogočih bodočih slovenskih knjižnih poetik in knjižnih vrst sploh. Tako je premik od ljudskopesemske balade in romance k umetni pesmi, h gazelam, k sonetom, sonetnemu vencu in k izvrstnim prevodom (od Burgerjeve Lenore do Kornerja Licovih strelcev***, prav obenem pa še k liriziranju v nemščini, že zelo jasno izrisana podoba, koliko je France Prešeren kot klasik-romantik dejansko prispeval v krog pretekle in avantgardne slovenske lirike.
Se ni ravno Prešeren odcepil od slovenskih mitologij s „slovenskim" čutenjem sveta in, rojen na samem začetku 19. stoletja, pripadal klasičnemu duhovnemu evropskemu krogu, ob smrti pa z Zdravljico narodnemu budništvu in prebujanju? Na to vprašanje, ki količi le razdobje Prešernovega bivanja, je'težko odgovoriti, če je sploh mogoče, ker živijenjepisni podatki zase ne razkrivajo usodne in avantgardne povezanosti Franceta Prešerna s slovenskim narodom in slovensko, pa tudi s svetovno literaturo. Prešeren namreč velja apriori za največjega (presežnik), edinega in temeljnega slovenskega pesnika — od šole do prešernoslovja. A omenjeno triado je treba premisliti, če ne vzpostavljamo pesniških ocen vnaprej. Ko pridemo do vprašanja, kolikanj je Prešeren „naš" največji pesnik, kolikerič je
VLADIMIR GAJŠEK
edini in kako je temeljen, se pravzaprav že vprašujemo ne le po smislu živega slovenskega pesniškega jezika in poslanstva, temveč hkrati vseprej po razmisleku, kčliko ima na Slovenskem pesniška avantgarda svojo zgodovinsko utemeljno, družbenopolitično, kulturno in literarno tradicijo. To bomo poskusili tudi dokazati.
Železni repertoar slovenskih antologij v pesniški beri zmerom upošteva odlomke iz Prešernovih Poezij: Poezije 1847 (in faksimile tiskanega rokopisa 1909; faksimile cenzurno revizijskega rokopisa, A. Gspan —B. Reisp, 1966); (J. Jurčič—J. Stritar), 1866; Poezije (L. Pintar), 1901; Poezije (A. Aškerc), 1902; Prešernova čitanka I —II (A. Žigon), 1922; Zbrano delo (A. Pirjevec—J. Glonar), 1929; Pesnitve — Pisma (F. Kidrič), 1936; Sonetni venec (S. Gladnik), 1937; Poezije (A. Pirjevec), 1939; Zdravljica, 1944; Poezije (A. Slodnjak), 1946; Poezije (M. Rupel —A. Gspan—J. Vidmar), 1949; Poezije (A. Slodnjak), 1952; Delo (D. Pirjevec). 1959; Krst pri Savici (J. Kos), 1959; Poezije in pisma (A. Slodnjak), 1964; Zbrano delo l—ll (J. Kos), 1965—1966; Zbrano delo (J. Kos), 1969. Ce smo se ustavili pri Prešernovem Zbranem delu v redakciji literarnega teoretika Janka Kosa in ob letu 1969, nas lahko zgodovinsko literarni spomin pripelje do porajanja in utrditve slovenske sodobne literarne avantgarde, do študentskih nemirov v Sloveniji 1968—1969, do pojava družbenega liberalizma . . . Letnica 1965—1966 (ko’je izšlo Prešernovo Zbrano delo I —II v redakciji Janka Kosa) pa velja po pričevanjih sodobnih pesnikov, zlasti . Francija Zagoričnika, za rojstvo in preporod avantgardnega pesništva v različnih smereh. Temeljnost Prešernovih poezij je koincidirana s tistimi družbenokulturnimi tokovi, katerih slovenstvo je poudarjeno v okviru vsakič obstoječe družbenopolitične skupnosti ali oblasti vladajočega družbenega reda, a tudi umetniško osebno:"
Tudi SPOVED LUCNIM BRATOM, ,himnična mono-tragedija v dveh stopnjevanjih' IVANA MRAKA (samozaložba, 1972; 36 strani), uveljavlja svojo dramatično voljo predvsem v jeziku. Vendar je v stavkih . . ., ki so, med vsemi podobnimi, - posebej karakteristični za pričujoče Mrakovo besedilo in ki jih v različnih položajih izgovori njegov junak — gre za svobodno literariziran prikaz umiranja, za smrtno uro doktorja Franceta Prešerna (podčrtal avtor), kakor je tudi ime osrednjemu dramatičnemu junaku — očitno vse podrejeno avtorjevemu hotenju do kar se da vznesenega, če ne celo zaklinjajočega, obrednega podajanja izbrane snovi: patos naj bi, po vsej priliki, še posebej pričal o njeni tragični izjemnosti in veličini."(Andrej Inkret, Spomini na branje, XV., 8. decembra 1972, Založba Obzorja Maribor, zbirka Razpotja 29, str. 92-93, razprave, eseji, članki, kritike, 1977, Maribor). Lučno bratstvo oziroma prostozidarstvo je mnogim umetnikom bivanjsko bolj škodilo kot koristilo, tudi če so bili svobodomiselno kot Prešeren le miselno navezani na „skrivnost"; prav o slovenskem prostozidarstvu Prešernovega kroga vemo še gotovo premalo, da bi lahko ugotovili kaj drugega kot naravnanost, namreč poetološko idejno, v oblikovanje novoveške zavesti. Da je dejansko Prešeren občutil prostozidarstvo kot odklon do slovenskega porajajočega se „meščuharstva", lahko nedvomno štejemo za spoznanje, ali je poznal mišljenjske vzorce klasične nemške filozofije in kritiko svetovnih idealistov. Kljub zasebniško morbidni podstati je — svetovna, pa tudi slovenska — romantika govorno vsepočezna, ko obuja narodnost in narod. Zaradi te govorne in sebe izgovarjajoče vsepočeznosti je v 19. stoletju, prav tako pa v našem, politično strankarstvo jemalo literarne romantike za svoj vzgled, kolikor pa so se politični boji prenesli v sšmo literaturo, imamo opraviti z malomeščanskim socializmom, z nemškim — in svetovnim, torej tudi s slovenskim — resničnim socializmom. V luči romantične avantgarde sodi France Prešeren že kot genialna osebnost, kot vsestransko razgledan poet med tako imenovane subverzivne družbenokulturne elemente. Najjasnejše se očituje ta subverzivnost v primerjavi z nastopom Jovana Vesela Koseskega, **** financarja, celo s Stankom Vrazom (1810—1851), ilir-janofilom. Vendar ni zdaj priložnost, da je med njima Prešeren pesniško „največji".
Ali je lahko tudi klasika Prešernovega poetološkega in pesniškega tipa po svojem bistvu avantgardna? Je predstraža same poezije proti dežurnemu pesnikovalstvu? Imamo za razrešitev takšnih vprašanj v računalniških časih kakšen zanesljiv in legitimno konkordančen pripomoček? Vsekakor vemo, in to je že spiošno pravilo, da ga ni slovenskega pesnika in literata, ki se ne bi seznanjal s Prešernom, ga bral, ga „posnemal" . . . vse sčm do avantgarde: od Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Vena Tauferja, Jožeta Snoja, Jožeta Olaja, Nika Grafenauerja do Tomaža Šalamuna in Vladimira Gajška; in tudi v študentski poeziji: Miha Avanzo, Peter Baloh, Andrej Brvar, Ivan Črnič, Aleš Debenjak, Milan Dekleva, Jure Detela, Vladimir Gajšek, Bogdan in Branko Gradišnik, Matjaž Hanžek, Bogdana Herman, Borut Hlupič, Milan Jesih, Aleš Kermauner, Marko Klasinc, Majda Kne, Timotej Knific, Matjaž Kocbek, Vojin Kovač-Chubby, Tomaž Kralj, Marko Kravos, Boris in Tone Kuntner,
Pavel Lužan, Igor Malahovsky, Milan Markelj, Andrej Medved, Dušan Merhar, Ferdinand Miklavc, Boris A. Novak, MartOgen, Jože Olaj, Milan Osrajnik, Aleksander Peršolja, Iztok Gajster — Plamen, Denis Poniž,' Jure Potokar, Marjan Pungartnik, Filip' Robar — Dorin Fič, Andrej in Braco Rotar, Franček Rudolf, Samo Simčič, Ivo Svetina, Tomaž Šalamun, Jola Škulj, Marijan Stancar, Veno Taufer, Herman Vogel, Ifigenija in Franci Zagoričnik, Jaša Zlobec, Božidar Zupančič . . . Množina avantgarde ponovno potrjuje, da je France Prešeren „edini". Kajti sleherna kvalitetna poezija je avantgardna, čeprav vsakršna avantgardna poezija še ni nujno kvalitetna. Kajti ne gre zgolj za popularnost poezij (kot na primer: Simon Gregorčič, Simon Jenko, Janez Menart in Ervin Fritz), za ljudsko jasno besedovanje po pesništvu, kolikor tudi vemo, da je Prešeren edini, Prešernovih nagrad pa mnogo. Smrt včlikih, in v našem primeru gre za slovenski kulturni praznik, je poplačana z bliščem in nagradami prav nadaljevalcem in ljubiteljem veličine. Edinstveno je namreč v družbenopolitičnem in kulturno veljavnem smislu, da pravnik France Prešeren v Ljubljani ni mogel biti kaj drugega kot koncipient, revijalni sodelavec in nedvoumno prvi slovenski izobraženec pa genij, še kot pesnik se je ukvarjal z abecedarskim neslogaštvom, z industrijsko tehniško pridobitvijo železnice — železne ceste,, toda zdaj prav z njegovim imenom nagrajujemo v Ljubljani ob Prešernovem dnevu (zakaj smo si izbrali praznični kulturni dan ravno dan Prešernove smrti, je obširneje pisal Josip Vidmar*****, kritik in akademik) Prešernove nagrajence. Tako šele pridemo od konkordatov iz prešernoljubstva h konkordanci prešernoslovja: „Odločilen pomen za vsako konkordanco je skrben izbor tekstovnega korpusa, ki je na razpolago. Najprej se je bilo treba odločiti med dvema mogočima projektoma: konkordanca Prešernovih 'Poezij' ali — konkordanca vseh Prešernovih besedil, (podčrtal avtor). Zadnji, obsežni projekt bi povzročil veliko število nadaljnjih znanstveno težko rešljivih problemov. Pri tem omenjam samo vprašanje nemških pesmi ali njegovih pisem in besedil, kjer še ni jasno zagotovljeno avtorstvo, in končno problem njegovih prevodov. Poleg tega še zmeraj manjka historično-kritična celotna izdaja. Za omejeni projekt, obdelavo njegovih ,Poezij' iz 1847. leta/je govorilo to, da imamo opraviti z izdajo, ki jo je dokončno redigiral avtor (podčrtal avtor), in da so v njej pesmi, ki jih je Prešeren imel za dobre in pomembne. Bistvena zahteva po homogenosti tekstovnega korpusa, ki omogoča uporabnost in izpovedno prepričljivost konkordance, je tu le redko srečno izpolnjena. Zaradi vnesenega besedila ,Zdravljice', ki ga je cenzura grajala in ga je Prešeren pred tiskom izpustil, zaradi manipulacije, ki jo najdemo v vseh meni znanih izdajah, je bilo za naš namen sestavljeno prvotno besedilo necenzuriranega rokopisa pred tiskom." (Peter Scherber, Slovar Prešernovega pesniškega jezika, Uvod, str. IX., Založba Obzorja Maribor, 1977, oprema: Breda Varl, prevod: Vladimir Gajšek in Mirko Križman.) Torej se moramo vselej vrniti k izvirniku, k avtorstvu samemu, če poskušamo dojeti '„največjega", „edinega" in „najtemeljnejšega" slovenskega pesnika, pri čemer ni nemalo pomembno, kako malo štejemo predstrukturno pisanje o Prešernu v določni znanstveni, leposlovni, kritiški, literarni instituciji oziroma postavitvi. Šele literarnoideološki kompleks nam razkriva Prešernovo slovo v slovenskem življu: od Prešernove družbe do Prešernovih cest in ulic . . . Vendar moremo tudi tukaj razločevati, kaj je pomembno prešernovskega v luči slovenske literarne avantgarde: manj balade in romance, ljudske pesmi, podoknica in Zdravljica ali napitnica, manj socialna pesem nezakonski materi, torej manj že kar spevna melodika pa jasno sporočilo, mnogo pomembnejše pa izvirno, oseb-noizpovedno-čutno, a klasično neponovljivo Prešernovo pesništvo, na primer Sonetje nesreče, Sonetni venec, Zabavljivi sonetje, Čebelice, Glosa, Narobe Katčn . . . Prav v tovrstni, bodisi igrivi ali globoko občuteni Prešernovi pesmi romantika ni slog, čeprav je kdaj mogoče opaziti romantično občutje, zato pa je na razsvetljenstvo in neo-klasicizem, toda pa vzorcu Dantejevega Novega življenja in Petrarce, umetniško oblikovana pesniška tvornost, še več, korespondira z avantgardnimi slogi in pesniškimi oblikami, ki sicer Prešerna zaenkrat še ne presegajo, namreč oblikovno izpovedno in po poetski strukturiranosti pesniškega jezika. Kolikor je bil Prešeren v svojem času pesniški eksperimentator, novotar, morda celo utopist, velja za takšnega zgledno še danes. Vtem pa za avantgardno pesništvo Prešeren kljub nepresežnosti ni največji, kajti v ustvarjanju so drugačna merila primerjav, kakor na primer v literarni zgodovini.
Prešeren ne more biti, čeprav boljkone je, izpostavljen raznovrstnim domislicam, ki si ga prikrojijo za svojo rabo, po svoji podobi ali ideologiji, po svoji veri in prepričanju. Kolikor ni v rabi ideologij, prepričanj in ver, kolikor z razsvetljenstvom in občim bralstvom izpoveduje svojost, izvirnost, prešernost, je Prešeren dejansko pesnik. Ni ga mogoče razložiti z naivnim, naj še tako ..dobrodušnim in dušebrižniškim odnosom do njegove poezije, še manj zgolj s teoretsko aplikacijo brez praktično odnošajske, a pesniške sporočilnosti; to pa hkrati pomeni, da je Prešeren v vsej dosedanji slovenski liriki in med slovenskimi, tudi med najnovejšimi pesniki, trdno strukturiraa z bogatim pesniškim izrazoslovjem svoje osebnosti, s pomenskim vrednotenjem pesniškega poklica in naposled z avantgardno, predstražno pesniško družbeno poslanico, katere izraz ni le „neiztrohnjeno srce", marveč še zlasti „kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duhš", tudi vprašanje, „komur pevski duh sem vdihnit'-, čisto, neobremenjeno pesništvo in pevski duh ali pesniško mišljenje („vse misli zvirajo z ljubezni ene"), ne pa pravovernost („kar znal, je vedno molil z misli prave", „kdo njih pa pravo trdi, to se praša" . . .), kot se pokaže z „našim" „največjim", „edinim", „najtemeljnejšim" pesnikom v določnih institucijskih interesih („prekdsili res bomo vse nard-de", „eden hvali in spet drugi vpije ,fej te bodi!"', „sami svoj uk spoštujete premalo", „teh in sonetov in Zdravljic ne piši" . . .), prav temeljna avantgardnost Franceta Prešerna in njegovih Poezij („Skrita nobčna bila n( zvezd ti nebš poezije") izpričuje pesniško zemeljsko in svetovno izvirnost. Prešeren je, bodi povedano preprosteje, obenem slovensko intimno in družbeno branje. S tem sega čez čas, čez romantično morbidna občutja. In proti slehernemu cenzorstvu in avtocenzuri: je čutno-čustveno angažiran in mišljenjsko aranžiran tbko z zgodovino Slovencev kot s slovensko preteklo in bodočo umetniško ustvarjalnostjo sploh.
1
OPOMBE:
* Ahistorična slogovnost se je izražala kot ustno izročilna izoblikovanost ljudske pesm i, kot možnost petja in s tem pevstva, za katerega pa je značilno jjrirejanje pesmi ljudski melodiki; tu še nahajamo, sicer tudi pri Prešernu, anaforo in epiforo, različna ponavljanja ir\ polne rime, asonance, različne pomanjševalnice, ukrasne pridevke in stalne pridevke, okrajšave besed, zvočnost samoglasnikov v pesmi, diftongizacijo ali monoftongizacijo v narečnih posebnostih izgovarjave ...; ljudske pesmi pa niso naivne (niso nikakor -naivne«, -ponarodele« v smislu sodobno preračunanih popev6č za mili slovenski narod), podobno, le za primer, kot panjske končnice v ljudskem upodabljanju izražajo marveč pristno veselje in žalost, strah ali grozo, skratka vselej občutja bližnjega človeka, njegovo neposrednost. In kakor pojo pevci ali pevke v ljudski pesmi čez, kolikor je samo petje skupno, imamo v tej in takšni pesmi enako število verzov, največkrat tudi stalne kitice, štirivrstičnice, refrene, vprašanje in odgovor itd. Seve nahajamo prav v slovenskem folklorističnem slogu zlasti balado in romanco (ob priložnostnih pesmih, napitnicah, ob svatovskih pesmih, kolednicah itd ), ki vršičita kot ljudska pesem in ju je pel tudi Prešeren.
V stoletju in stoletjih do umetniške poetske avantgarde ni več tiste pra-bitne, mitične, »grozne* baladne občutljivosti, ki bi pela ;z zemeljske naravnosti, podeležskosti ali iz božjevišnjih nebes, iz neposredne uganke usojenega življenja, kot so ga poznali v ljudski pesmi ali izročilu, čeprav pozna kajpak tudi avantgarda balado (že šolski primer je Kosovelova Balada). V ljudski pesmi se srečamo prav tako z uspavanko, z otroško pesmijo (izštevanke itd.), ki sta' še dandanes vzorec pristnega pesniškega občutja (od Levstikovih otroških pesmi prek Župančiča do Toneta Pavčka, Svetlane Makarovič, Daneta Zajca, Nika Grafenauerja...).
V ljudski pesmi je vselej neposredno čutna ponazoritev življenja, je vrnitev k izvoru ali bajanju, je težnja po glasovni in besedni izoblikovanosti, hkrati pa še sozvočje jezika v dialektih, ki s hrepenjenjem zapolnijo praznino veka in zavezanost zemlji.
"Društvo za estetiko je priredilo vslovenski prestolnici, Cankarjev dom, 6. in 7. 12. 1984 simpozij na temo »Slovenska zgodovinska avantgarda« (1910—1930), ki so se ga udeležili ob drugih udeleženci, sodelavci tedanjega pr edvojnegaavant gardnega snovanjaJosip Vidmar, Bratko Kreft, Božidar Jakac, Ivan Mrak, Slavko Jan, Lydia VVisiak, France Klopčič, Milko Bambič, Marijan Lipovšek, opredeljevali pa so smisel avantgardnega Kosovelovega pesništva (Janez Vrečko: Kosovel med Integrali in konsi, Franc Zadravec: Beseda lepota v spisih Srečka Kosovela), pomen sinestezije (Aleksander Flaker: Slikarstvo z besedami), novo mestno ideologijo s prodorom socialističnih, demokratskih in komunističnih teženj avantgarde 1920. letav imenu mlade Novomeške pomladi (Milček Komelj: Podoba novomeške (pomladi, Lev Kreft: Cvetie v jeseni in novomeška pomlad), glasbeno ekspresivnost in ekspresionizem Marija Kogoja (Borut Loparnik: Kogojev preboj in možnosti slovenske glasbene avantgarde; posebej B Loparnik ne omenja, razen Lajovca, ne Josipa Slavenskega, Slavka Osterca Matije Braničarja, Karla Pahorja . . ..sajjeomejiltematiko podrobneje glede na določenost avantgarde in njenega razumevanja v glasbenem občutju, hkrati pa vemo, da je znana Loparnikova raziskava Kogojevega Andante za violino in klavirMarijaKogojav»Muzikološkemzborniku«,11. letnik, str. 74—80 idr.), smeri ekspresionizma v likovnosti (Peter Krečič: Slovenska likovna avantgarda in kritika; Irina Subotič : Tipologija likovnih del slovenskih avantgardnih umetnikov — ob primeru del A. inT. Černigoj ter E. Stepančiča iz Micičeve zbirke); niti v enem od omenjenih avantgardističnih spisov ne srečamo ne Prešerna ne Prešernovih Poezij. Medtem ko se drugi narodi sklicujejo na svoje »klasike« (Nemci na Goetheja in Schillerja, Francozi na klasiciste in romantike, še zlasti na Hugoja, Angleži na Shakespeara in Blaka, ne šepavega revolucionarja lorda Вугопа, Rusi na Puškina, osončenega pesnika, in Lermontova, Čehi na Macho. Madžari na Petofyja, Italijani na Danteja in Giacoma Leopardija pa Giouseta Carduccija in Alessandra Manzonija, Španci na Gongoro in joseja de Espronceda ali Joseta Zorillaa, Portugalci na Antonia Feliciana de Castilho in Almeida Garretto, Poljaki na Adama Mickievvicza, Danci na Adama Gottloba Oehlenschlager]a,AmerikancinaE.A.Poeja,WadsworthaLognfellowa.. ,),na narodno avantgardno budništvo v literaturi in umetnostih sploh, smo Slovenci, kljub sicer razvitemu prešernoslovju (od Antona Auersperga alias Anastasiusa Griina do Župančičeve Pesmi mladine, od Ladislava Františka Čelakovskega do Franceta Kidriča, Žigona, Antona Slodnjaka ali do Črtomirovega mita izpod peresa Tarasa Kermaunerja ob drami Dominika Smoleta Krst pri Savici ter Prešernovem istoimenskem epu) in navzlic Prešernovemu imenu (tudi Prešernovo gledališče v kranju, branem Prešernov spomenik z golo muzo kipar Ivan Zajec ob ljubljanskem Tromostovju, katerega »odkritje«,je bridko opisal Ivan Cankar) in šolskemu učbeništvu pozabili na Prešernov avantgardni pomen, dojemamo ga boljkone kampanjsko iz leta v leto kot sicer različne praznične dni vsako leto znova. Prav za Prešerna veljaoznakaliterarne avantgarde' -AVANTGARDA (literarna; iz franc., kar koraka naprej, prednja četa), ekstremno .drugačna’ literatura, pogosto v opoziciji do priznane, etablirane umet nosti in splošnega okusa, po Ifia slogovnih eksperimentov inuvajanj novosti za vsako ceno; zato praviloma spremljana s polemiko.« (Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, priročnik za učitelje slovenščine na osnovnih in srednjih šolah, geslo AVANTGARDA, str. 101, Založba Borec, Ljubljana 1977). Z gotovostjo moremo reči, da je bil Prešeren estetsko vzgojena, avantgardna osebnost.
*** — Lenoro je Prešeren očitno prevedel sam, kar dokazuje njegov rokopis, medtem ko so Licovi strelci napisani v Kastelčevem rokopisu in s Prešernovimi popravki; očitno gre z Kastelčev prepis. Za Prešernov duhovni profil so pomembna tudi pisma: Antonu Auerspergu — Anastaziju Grunu, Jožefu Blazniku, Janez Bleivveisu, F. L. Čelakovskemu, Matiju Čopu, Mihi Kastelcu, Albertu Merku, staršem, neznanemu adresatu, verjetno Urbančiču, Stanku Vrazu. Obvladovanje pesniških oblik je Prešeren pripisal k pesmim sicer sam: Hčere svet — romanca po španski šegi z asonancami; Nova pisarija — zabavliica; Romanca od Turjaške Rozamunde — z ženskimi asonancami;
V BRANJE VSEM, KI SO HOTE ALI NEHOTE NASEDLI NA PLITVINO DOKONČNEGA.
Astrologom — po Anakreontovi men; Crkarska pravda .. . — sonet; Povodni mož — balada iz Valvazorja; ... Apel in čevljar po maniri Augusta Wilhelma Schlegla; Krst pri Savici — provest v verzin; v prevodu jx>ljskega romantika Adama Mickievicza v nemščino Resignation — pod črto opozorilo na Mickie-vviczev trinajstrerec; Kaj se sme in more peti — legenda + pod črto pojasnilo izrazov; V spomin Matija čopa — po grški in latinski meri. Poezije Doktorja Franceta Prešerna, Ljubljana 1847, 192 + 1. str., 1200 izvodov, so po kazalu razporejene: Sem dolgo upal In se bal (moto); cikli: Pesmi, Balade in Romance, Različne poezije, Zabavljivi napisi, Sonetje.
V avantgardnih časih bi lahko želeli, da tu pesniki obvladali tedaj tudi tuje jezike — za Prešerna vemo, kako je obvladal nemščino (pesnil je v nemščini), latinščino (izreki), grščino in klasično obzorje evropskega duha. Logično bi bilo, ki bi sama življenjska nujnost slovenskega piesništva in avnatgarde lahko idenf iticirala svoj subjekt kot univerzalne celote, vendar z jasnimi jezikovnimi in pesniškimi mejami v pripadnosti svojemu času, po katerem je šele tudi mogoče razločevati, izmeriti na podlagi samega pesništva, kaj je za vse slovensko, s tem pazaavantgardnopesmškosubjektivnost, hkrati bistveno,dejanskoreferencial-no. Vse drugo bolj kot verjetno pelje v zasičenost pesniškega rekanja ali zgolj (priložnostnega) pesnikovanja ter pesmarstva.
“**:»... če je pioezija predmet (objekt) in ne podlaga (subjekt) svojega časa in politične, družbene novoveške zgodovine, jo je mogoče verificirati v literarni zgodovini tn z literarnozgodovinsko metodologijo, saj nima na sebi ničesar, kar bi jo določalo za umetniško in umetniškost. V takšni »resnično
socialistični* literaturi in pesemstvu postane primerno uporabna redukcija te literature ali poezije na zgodovinski predmet, ki se vendarle reaktualizira s parole iz svojega, že »pozabljenega« časa ter socialnega in škandalozno literarnega obrobja. Depoetizacijaje dokončna « (Friedrich Engels in Karl Mar*, Kritika malomeščanskega socializma, KRT — Knjižnica revolucionarne teorije 11 /1982. Vladimir Gajšek, Pesemstvoresmčnegasocializmav Engelsovi kritiki, str. XVI; pod črto na str. XVI in XVII še o tem navedek Andreja Inkreta (A. Inkret, Jovan Vesel Koseski. Vprašanje literarne zgodovine, zbirka Znamenja22—23, ZO, Maribor 1971/). Navidezno gre za enoznačnost ftesmških označencev. Vendar so posredne pozcije in okoliščine, ki so sicer zoper presojnost pesniškega jezika, propozciiske tako, da pokažejo, kaj se je v preteklih pesništvih razsulo, kaj ohranilo. Žato Prešernove poezije ni mogoče nadomestiti ne s
pesmimi njegove in prejšnje generacije, prav tako pa tudi ne z avantgardno poezijo. Iz notranje meje Prešernovih Poezi| |e pripisana vloga avantgardnega pesništva, ne narobe. To predstavlja tudi možnost slehernega novega pesnje-
nja
Akademik Josip Vidmar je razpravljal o vlogi Franceta Prešerna v »Kritiki« (I 1925,26 str .) Ob stopetindvajsetletnici Prešernovega rojstva pisal je o njem eseje (J. Vidmar: Dr. France Prešeren. Esej. DZS, Ljubljana 1944, 77 str). pisal je uvodnik v antologijo, kamor je uvrščen Prešeren, bil je urednik Prešernove pesniške zbirke idr. na primer, slavnostno je govoril ob Prešernovem dnevu In četudi |e akademik Josip Vidmar 'oporekal slovenskemu avantgardnemu pesništvu, ga je nato pesniško priznal. Vse kaže, da |e bil estetski instinkt akademika Josipa Vidmarja vseskozi izražen v ljubezni do Prešerna, vendar v smislu družbene nadzidave. Prav pri akademiku Josipu Vidmariu prepoznamo, kako se razlikujeta ljubezen kritika in ljubezen pesnikov.
(Se nadaljuje)
KAJ JE-GLASBA
„mušic is ali around us”
(internacionalni pregovor)
Avtor poskuša načeti nekai muh na mah: akademsko proučiti, sociološki spuliti levo krilce, laično vznemirit in tako dalje. V začetku še vse skupaj zgleda kot jedrnat prikaz pomembnejših estetik glasbe prejšnjega in našega stoletja, a bolj ko človek naklada, mani ie bralcu jasno — kaj in predvsem zakaj pisati o glasbi na tak način in sploh ... Torej, toliko za uvod.
Kdor pa bi bil rad takoj high, pa ima poleg želje se možnost, naj si nemudoma reproducira Allegretto z Beethovenove Sedme — mu utegne biti črka še v večjo slast...
Estetike glasbe, ki jih bomo obravnavali v prvem delu, druži pojmovanje glasbe kot nousa, glasbe po sebi in pita-gorejsko-platonistična predpostavka o obstoju harmonije sfer kot neskončne možnosti iz katere prihaja vsako konkretno glasbeno delo. Avtorji teh estetik glasbe so Eduard Hanslick, VVerner Denckert, Ferruccio Busoni, fenomenologi Hans Mersmann, Heinrich Schenker, August Halm, Ni-colai Hartmann, Roman Ingarden in delno tudi Carl Dahlhaus. Kljub temu, da se vsi pojavljajo v istem poglavju, so med njimi razlike, ki bodo še najbolj prišle do izraza ob predstavitvi vsakega posebej. Začeli bomo s prikazom estetike dunajskega glasbenega kritika Eduarda Hanslicka.
Eduard Hanslick je svoje ideje o biti glasbenega dela razvil ob kritiki površnih nazorov o glasbi, ki so se razbohotili v 19. stoletju. Tem je treba v prvi vrsti prišteti pozitivizem, psihologizem, biografizem in teorijo emocij — orientacije, ki so preprečevale, da bi se estetika glasbe razvila v samostojno disciplino. Tako je bila Hanslickova kritika usmerjena proti tehničnemu raziskovanju glasbenih elementov, ker to ni presegalo pozitivistične iluzije, da se ob proučevanju delov po-tihem ve, kaj je celota. Pokazal je, kako pozitivizem zlahka zdrsne v psihologizem, saj je teoretski maksimum pozitivizma zgolj vez med določenim tonskim zaporedjem in ustvarjalčevim duševnim stanjem, vez, ki poraja poljubne sodbe tipa: mol je žalosten, dur vesel, terca godi, septima je neprijetna itd .. . Boril se je proti biografizmu, ki je poskušal najti nekakšne povezave med glasbo in dejstvi iz glasbenikovega življenja, povezave, ki so v enaki meri spekulativne kot za bit glasbnega dela povsem nerelevantne. Njegova največja zasluga pa je vsekakor, daje kritično opravil z emocionalizmom, s teorijo čustev, ki je bila in je še, sploh med laiki, najbolj razširjeno videnje fenomena glasbe. V kritiko teze, da glasba prikazuje, izraža in predstavlja čustva, s kritiko emocionalizma je Hanslick začrtal tudi kritiko vseh tistih smeri, ki glasbe ne razlagajo iz nje same, temveč s pomočjo od zunaj prinešenih kategorij. S pomočjo te kritike je zasnoval samosvoj koncept glasbenega imanentizma mimo katerega tudi danes ne more nihče, ki se hoče resno poglobiti v estetiko glasbe. Kako je Hanslick prepeljal svojo misel od kritike teorije emocij do koncepta glasbenega imanentizma?
Hanslick ugotavlja, da se teorija emocij pojavlja v dveh delih. Prvega sestavlja prepričanje, dasta smoter in določitev glasbe v tem, da izziva čustva. Drugi del pa temelji na predpostavki, da so čustva vsebina, ki jih glasba prikazuje. Prvega pobija Hanslick v skladu s svojim imanentističnim principom: glasbe se ne da razložiti s pomočjo intence, ker se prek stremljenja k hipostaziranemu smotru glasba oddaljuje od svojega območja k nečemu, kar ji je popolnoma tuje. Kritika druge teze, da so čustva vsebine, ki jih glasba prikazuje je obsežnejša: Hanslick ne oporeka dejstvu, da se v poslušalcu glasbe pojavljajo čustva, vendar dodaja, da so le-ta vezana na slučaj, da so subjektivna, da nimajo objektivnega mesta v samem delu in da ne predstavljajo namere ali cilja glasbe. Do kakšnih absurdnih poljudnosti, ki nimajo z znanostjo o glasbi opraviti ničesar, lahko pripelje glasbeni emocionalizem, pokaže s citati iz glasbenih priročnikov in glasbenih kritik svojega časa, kjer je bilo na primer,, mogoče prebrati, kako sarabanda izraža slavoljubje, concerto grosso sladostrastje, uvertura plemenitost itd . . . Nadalje Hanslick s primeri pokaže, kako so poezija, slikarstvo, religija, privatne asociacije, skratka v glavnem neglasbeni faktorji tisti, ki glasbi podtikajo čustva in kako teorija emocionalizma v bistvu predstavlja osiromašenje biti glasbe.
Kot je razvidno iz povedanega se je Hanslick približal svojemu konceptu glasbenega imanentizma po metodološko negativni poti v skladu z neko poznejšo Adornovc definicijo, da se umetnost določa v razmerju do tega kar ni sama. Afirmativne sodbe, ki sestavljajo orodje njegovega glasbenega imanentizma pa je v prvi vrsti treba iskati v Hanslickovem odgovoru na vprašanje, kaj je specifično lepo v glasbi.
Po Hanslickovem prepričanju se nahaia lepo v glasbi samo v tonih in njihovih umetniških zvezah,-V tem smislu je centralni Hanslickov pojem »dieTonend bewegteFormen«ali v prostem prevodu »zvočno gibljive forme«. Glasba sestoji iz nizov tonov in fonskih form, ki nimajo nobene druge vsebine razen same sebe, zato težko govorimo o vsebini ali predmetu glasbe. Vsebina glasbe ni nikakršen predmet in predmet glasbe ni nobena vsebina, mešanje vsebine 'in predmeta glasbe je izvor zablod o njej. Glasba ne izraža ali odraža česarkoli s pomočjo tonov, glasba govori tone in z njimi gradi. Toni v medsebojnih zvezah tvorijo specifično glasbeno vsebino. če ji že predpostavimo določen duhovni plan, se le-ta
ujema s formalnimi odnosi tonov kot čutnih podatkov. Duh in vsebina glasbe sta v teh zvezah, nikakor pa ne zunaj njih kot subjekta ali objekta kakšnih intenc.
Te postavke uvrščajo Hanslicka med pionirje avtonomne estetike glasbe, saj je v enaki meri kritičen do formalizma Herbartovega kova, ki mu je vsaka vsebina v umetnosti apriorno zlo, do Heglove vsebine glasbe kot duha, ki prezira čutnost in do vsake teorije izraza ali odraza kot estetike zunaj glasbene vsebine.
VVerner Denckert si je za cilj svojih raziskav postavil odgovor na vprašanje, kakšna je vez med številom kot simbolom v določeni etnografski skupnosti in med številom kot se pojavlja v glasbi le-te. Do odgovora na to vprašanje ni prišel po metodološko relevantni poti-, ki naj bi predpostavke preko refleksije pripeljala do razvidnosti in rezultata, temveč so' njegove ugotovitve bolj plod statičnih analogij, ki pa niso povsem neutemeljene. Takšne so Denckertove teze, da se sedemtonska lestvica bolj ceni na severu našega planeta, pettonskalestivica pa najugu, nadalje, daje eksistenca števila dva in intervala med samo dvematonoma pri ljudstvih Ognjene zemlje, Eskimih, Vedih, Andomencih in Staromelanezijcih razložljiva s prevlado matriarhata pri teh ljudstvih, da imajo tritonski sistemi totemistični značaj, pettonski nomadsko-pastirski, dvanajsttonski visokokulturni, itd ... Za njegove analogije simbolike števil in tonskih sistemov je potrebna določena mera kritičnosti: tako je na primer res, daje število sedem sveto število pitagorejcev, da poznamo sedem vokalov pri starih Egipčanih, da imamo sedem dni in sedem tonov, toda število sedem ni pomembno kot vez med temi različnimi elementi, temveč je število sedem uporabno pri raziskovanju biti glasbe le takrat, ko poskušamo določiti njegovo mesto izključno znotraj same glasbe, kjer so zanimive njegove značilnosti znotraj glasbenega dela. Z drugimi besedami: simbolika števil je za dojemanje glasbe pomembna dobesedno kot simbolika števil, ne pa kot zgolj simbolika. Nadalje je Denckert prepričan, daje človek na primitivni stopnji razvoja na primer v heptatonski glasbi, izkusil vibracije sil v tonalnih poljih, da je bil preko glasbe povezan z božanstvi, ki so ga obžarjala iz nebes, kjer so imele dobre in zle sile svoja števila, da je šele tako mogoče razložiti strah pred iracionalnostjo šteilka pet v helenistični stereometriji itd .. .Tudi za pričujoče teze je potrebna previdnost, kajti nedvomno je res, da so v zgodovini človeštva mnoge kulture razvile sisteme števil, okoli katerih'so potem napletle svojo magijo, verovanja, obrede in mitologijo, a vprašanje, ki je na tem mestu ustrezno je: ali je bila ravno glasba tista, s pomočjo katere so se ti številčni odnosi vzdrževali in ohranjali skozi stoletja? Ob pritrdilnem odgovoru na to vprašanje se izkaže, da je Denckert, kljub navidezni poljubnosti, priključen k tradiciji pitagorejskega nauka o glasbi, čeprav temu odreka prvenstvo v odkritju aritmetične povezave tonov in števil, ki so po njegovem obstajale že v primttivnih skupnostih, Priključen je, skratka, nauku o glasbi kot poslanki harmonije sfer, nauku, ki uči, da glasba obstoji kot nous, pred vsakim aestezis, kot neskončna kozmološka možnost, ki se po pojmovanju pitagorejcev sploh ne da poslušati, temveč se jo da zgolj misliti. Če je mišljenje o glasbi podkrepljeno z etnografsko erudicijo kot je to v Denckertovem primeru, potem lahko bralec uživavslikovitem diskurzu, ki pa se kljub vsemu zmeraj vrača k isti temi — odnosu med tonskimi sistemi in simboliko števil v določenih etnografskih skupnostih. Števila omogočajo človeku trans-cedenco k biti prav tako kot glasba, števila, torej, so konstitutivna za vsako ontologijo — ostaja pa odprto vprašanje, kaj takšno vračanje k vedno isti temi pomeni v gnoseološkem smislu? Tema je, namreč, v ontološki estetiki glasbe lahko modus njene biti, v gnoseologiji ki povezuje glasbo in družbo pa je, seveda, preko mnogih posredovanj, tema lahko nasilje krvavega obreda žrtvovanja, ki ni preseženo niti v visokih kulturah pa čeprav so te razvile dvanajsttonski sistem. Težava obstaja v konotaciji teme kot notranje glasbene kategorije na eni strani in teme kot pojma v diskurzu o glasbi na drugi strani, vendar bomo ta razmišljanja razvili drugje, saj se ne dotikajo neposredno Denckertove tematizacije odnosa med simboliko števil in tonskih sistemov.
Torej: Denckert je opozoril na različne tonske sisteme, ki jih poznajo različne etnografske skupnosti. Iskal je povezave s simbolikami števil, kakršne so te kulture razvile v svojih verovanjih, mitih, obredih in magijah. Nič ni povedal, kako bi se lahko specifične melodije, harmonije ali ritmi navezovali na njegovo teorijo. Ne glede na to, ali je slednje mogoče, mu je treba vsekakor priznati zanimivo zamisel in jasno izpeljavo, ki se navezuje natradicijo pitagorejskega nauka o glasbi, tistega nauka, ki je postavil za prapočelo vsega števila.
Načrt za novo estetiko glasbe Ferruccia Busonia je primer, kako je lahko neka stara filozofija glasbe še zelo aktualna v modernih estetskih teorijah. Gre, seveda, za pla-tonizem, za tisto pojmovanje, ki postavlja idejo glasbe pred vsako konkretno pojavnost glasbene oblike. Da bi lahko vedeli, kdaj sta neka akustično zamišljena partitura in izvedba resnični, moramo najprej spoznati in občutiti glasbeno bit samo. V tem smislu so glavne postavke Busonijeve estetike naslednje: praglasba je ideal kot Platonova ideja, h kateri teži vsako oblikovanje konkretnega glasbenega dela. Glasbeno
delo obstaja celo in nenačeto preden je sploh zazvenelo in tudi potem, ko je utihnilo, obstaja hkrati v času jn izven njega in njegovo bistvo je v tem, da nam napravlja bolj dojemljivo predstavo o še zmeraj skrivnostni idealiteti časa. Za Busonila umetnik ni resnični ustvarjalec, temveč je bolj registrator nečesa, kar v drugem modusu obstoji že pred njim, kajti človek ne more ustvariti ničesar, ampak lahko samo predelatisto, каУ najde na svoji zemlji. Nadalje ni predelava samo izvedba* temveč tudi izvorna partitura, ker je vsaka notacija že tram skripcija določene abstraktne glasbene ideje. V istem trenutku, ko se pisalo dokoplje do te ideje, zgubi svojo originalno obliko. Prava originalnost je torej na strani unikata nenapisane in idealno obstoječe preglasbe. Tako komponiranje v svojem bistvu kvari original, ker je vsako delo s konkretnim materialom že predelava abstraktne ideje.
Zadnja trditev vsebuje pomembne implikacije in je vtesni zvezi s postavkami o praksi, ki spreminja stvari po sebi v stvari za nas. Tako se izkaže, daje predpostavko Kantove stvari po sebi kot neodvisne od naše zavesti potrebno_uveljaviti tudi na področju glasbe. Če namreč ne bi bilo glasbe po sebi, če ne bi bilo glasbene biti neodvisne od zavesti, potem tudi ne bi bilo glasbenega doživetja za nas — to je osnovni zakon vsake ontološke estetike glasbe, torej tudi takšne, za katero se ob izdatni Platonovi in Pitogorovi pomoči zavzema tudi Busoni.
Po Busonijevem prepričanju obstoji naslednjih deset modusov v katerih eksistira glasba:
1) praglasba,
2) odmev glasbe v notranjem sluhu komponista,
3) partitura,
4) tolmačenje notnega zapisa v zavesti dirigenta in interpretov,
5) prevod v tehnični medij ali izvedba,
6) akustična percepcija in fizikalno registriranje poslušalca,
7) auditivni izbor iz celote, ki je sprejeta,
8) zavestno sprejemanje izbranih delov,
9) glasbeno doživetje in estetsko sprejemanje pomešano z asociacijami,
10) spomin na giasbo in njeno obnavljanje v notranjem sluhu poslušalca.
O vseh teh modusih seje mogoče razgovoriti in razpisati, vendar je v ontološko-gnoseološkem smislu najbolj zanimiva sprememba, ki jo je po Busoniju deležna glasba v prehodu iz prvega v drugi modus. O prvem modusu je mogoiče navesti samo zelo splošne atribute, ki ne presegajo okvirov plato-nističnih in pitagorejskih kategorij kot so naprimer: astralno, nezemeljsko, lebdeče, breztežno, neslišno itd .. . Nadalje so modusi od 1 do 5 tipično glasbeni, druga polovica teh modusov pa je prepuščena tujim medijem, psihofizičnemu aparatu, zemeljski dimenziji glasbe, skratka, estetičnemu. Busoni se nagiba k mnenju, daje prvih pet modusov, ki se nanašajo na objektivno stran mnogo bolj pomembnih za samo bit glasbe od ostalih, ki se nanašajo bolj na subjektivno plat fenomena glasbe. Od tod izhaja tudi njegovo prepričanje, da že sam motiv in glasbena tema določata in jamčita specifično alas-, beno logiko razvoja in izvedbe. S tem je Ferrueccio Busoni postavil temelje organiki, tektoniki in arhitektoniki glasbe, na katerih so potem dalje gradili fenomenologi. Z njegovim prikazom poti, ki jih glasba opravi od svoje idealitete do končnega izdelka, pa lahko povežemo tisto Platonovo definicijo, ki pravi, daje umetnost posnetek posnetka.
Fenomenološko estetiko glasbe predstavljajo naslednji avtorji: Hans Mer smann, Heinrich Schenker in August Halm na eni strani ter Nicolai Hartmann, Roman Ingarden in delno šeCarl Dahlhaus na drugi strani. Njihove nazore o glasbenem fenomenu druži vir, katerega je oblikovala smer v evropskem mišljenju, ki jo imenujemo fenomenologija. Njen predhodnikje v neki meri W. Dilthey stezo, da zakoni naravnih znanosti niso zakoni družbenih znanosti, da je za dojetje le-teh potrebna notranja izkušnja, ki nima nobene zveze s kauzalno mehani-cističnimi in ostalimi naravoslovnimi metodologijami, da je potrebno pojave bolj razumeti in sicer v smislu zrenja bistva kot pa jih razložiti in da je potrebno pri tem uporabljati specifično duhovno zgodovinsko metodo'— hermenevtiko. Drugi filozof, ki se nanj navezujejo fenomenologi, je H. Ber-gson, ki je kot analogon Dilthejevi »notranji skušnji« postavil »intuicijo« in zahtevo, da se na vse duhovne oblike gleda kot na žive, organske in nedeljive pojave. Kritika historizma in psi-hologizma izhaja prav tako od omenjenih avtorjev, s tem, aa ju je za fenomen glasbe opravil prej že omenjeni E. Hanslick. Hanslickove stične točke s fenomenologi so v njegovem glasbenem imanentizmu, katerega princip je povsem enak fenomenološki zadržanosti pred vsako metodologijo, ki pojava ne razumeva iz njega samega, temveč s pomočjo nečesa drugega. Tako tudi za fenomenologe odpadeta Heglovo pojmovanje umetnosti kot izraza duha in romantična pojmovanja o umetnosti kot izrazu strasti. Osnove tenomenoiosKe metodologije pa je dal njen ustanovitelj in utemeljitelj E. Husserl. Fenomenologija je znanost o transcedentalnem subjektu, katerega zavest je intencionalna torej, zmeraj usmerjena na objekte, ki so subjektu korelativni. Po Husšerlovem prepričanju se dajo bistva fenomenov pojmovno fiksirat. Tako je na primer prehod od subjektivnega doživetja glasbe k njeni objektivni biti mogoč kot postopno odstranjevanje subjektivnih doživetij glasbe, h katerim sodita tako psihologizem »kot tudi historicizem.« Stvarem je potrebno omogočiti, da same spregovorijo, je imel navado reči stari dobri Husserl. Vendar je to zelo težko, saj na takšno početje preži antropocentrizem tiste vrste, ki so ga oblikovali že sofisti v stavku, daje človek merilo vseh stvari. Poleg kategorialne piramide v kateri zgornja kategorija omogoča izpeljavo genusa proxi-musa, vzporedna kategorija pa daje možnost za diferentia specifica, poleg tako koncipirane kategorialne piramide je antropocentrizem največja ovira za razumevanje fenomena v njegovi čisti obliki — to samo mimogrede. Fenomenologi pa so svoje dejavnosti poskušali razvejati na mnoga področja človeškega življenja, ne da bi ob tem pristajali na antropocentrizem, vendar to ni prostor za spust v širjave in globine fenomenološke metodologije. Za naš koncept razdelave estetike glasbe je potrebno, vsaj v informativnem okviru, povedati kaj o zgoraj naštetih avtorjih, ki so o biti glasbenega dela razvili svoje teorije. Kot se bo izkazalo, je prvim trem •skupno razumevanje in razlaganje glasbe kot neke vrste organizma.
(se nadaljuje) Bojan SEDMAK
шс/чђмосл
НЛАа!
oh. K STAV]
™ КАз. А-З^Б
<аа В\ КЛА\ fcfcEČA T5MCICA?
/, '1$жЏ,
'AALA \XT»L3UH\ Sc.
ULEŽAT Vrt£a*\lX
OSTA0-\ fcfV= J
Ш
CENTURA
rV=-0? ZAKAD ^A VAAS TACO OČfc=7
RO ŠLO .
^KATTI ЗЛ2. T* 1 AMv\W 2-^
*B=£A ^fcJCA'
AUUU
SUpEJt... TOtA, 1>ЛО
'2-^OLNI Л\\ T^=~j =HO Ž=JJ3o
Л\О^АЛ\ 21>AO "POTAPATI
VV.Ll;
I
CEN2URA
xa>
'Чл^4 Bos un\č\la!!!
IZPOUil^S
Sč\0 z.=
r^AVLDlC]
DARKO ŠTRAKL
Decembra smo vam obljubili, da bomo v ustrezata pogojem natečaja, zato moramo KOVIČU in IZTOKU LIPOVŠKU za pomoč pri а^[^јzapisati, da NATEČAJ NI USPEL. ŠKoda! oblikovanju razpisa, slovenskim striparjem CAJA ZA STRIP. TODA!!! Do predvidenega Uredništvo se zahvaljuje JOŽI VIDMAR in pa privošči mnogo delovno-ustvarialnih roka smo prejeli samo 2(dva) stripa, ki RUDIJU URANU za sodelovanje, SAŠI JAN- uspehov.
Ob pogledu na zadnja dogajanja na področju stripske-ga ustvarjanja naše generacije bi lahko rekel: »Dobili smo bitko in smo na najboljši poti, da izgubimo vojno.« Leto t984 je bilo v pogledu prodora stripa nadvse uspešno. Razstava del članov skupine ČAC 8. junija 1984 v Dolenjski galeriji v Novem mestu in poročanje o njej je predstavljalo obravnavanje stripa kot kulturnega pojava, enakovrednega vsem drugim področjem	ustvarjanja.
Organiziranje stripanev v okviru aktiva pri RK ŽSMS, povečano zanimanje časopisov in ostalih medijev, kot tudi odpiranje novih rubrik, namenjenih stripu, je zgovorno pričalo o uveljavljanju tega medija.
Pa vendar je Branko Dre-konja, že uveljavljeni stripar in dobitnik prve nagrade Mladine za najboljši domači strip leta 1984, ki je bila 4. januarja letos v družbenem domu Bežigrad, izjavil: »Slovenskega stripa ni!«S to izjavo je, kot je pojasnil zatem, mislil predvsem to, da je premalo, če se kar naprej riše le kratke gage in domislice, marveč bi morali ustvarjati daljše, ‘celovitejše zgodbe.
Ta misel pravzaprav niti ni več tako nova. O njej je bilo govora med drugim tudi v Katedri ob razpisu natečaja za strip. Vendar se teh daljših zgodb, razen redkih izjem, med katerimi naj tu omenim le Mariborčanko Jožo Vidmar, ne loti nihče. In ne le to! Celo kratki stripi, ki se v zadnjem času pojavljajo vedno bolj, so precej vprašljivi, tako vsebinsko kot likovno. Za veliko večino je poleg dvomljive risarske kvalitete značilen nekakšen podcenjevalen, lahko bi ' rekel celo ignorantski odnos do bralca. Kot bi bili izdelani sami sebi v veselje, ne pa namenjeni temu, da jih kdo prebere. Kako si sicer razlagati dejstvo, da nekateri niso razumljivi niti ostalim striparjem, ki so v mediju domači, kaj šele navadnim bralcem. Tak odnos do bralstva pa je seveda nevzdržen, če pojmujemo strip kot medij, kar tudi ;e. Če strip ni namenjen bralcu, kaj tedaj počne v časopisu ali reviji, kakšen |e namen nje-
SLEPA ULICA
gove objave? Kaj je želel avtor z njim doseči in kaj gaje sploh spodbudilo k risanju takšnih stripov?
Mislim, da za te pojave v stripu ne gre kriviti uredniškega koncepta Mladine, v kateri se pojavlja največ tovrstnih stripov (kolikor mi je znano, so tudi v samem uredništvu precej skeptični do del, kijih dobivajo v zadnjem času). Mladina predstavlja po eni strani s svojo odprtostjo do novih stvaritev na področju stripa veliko spodbudo že delujočim in potencialnim avtorjem, po drugi strani pa je zaradi te svoje odprtosti svojstveno ogledalo delovanja in iskanj striparjev.
Prav pri slednjih samih je verjetno treba z iskati razloge za trenutni »stil«. Pošten strip zahteva zgodbo, ki sestoji iz uvoda, zapleta, vrhunca, razpleta in epiloga, like, katerih podobe in značaji so dodobra izdelani, dober scenarij s sočnimi dialogi in zanimivimi situacijami. To velja tako za kratke kot za daljše stripe, le da je pri slednjih vsega več, sorazmerno z dolžino. Avtor stripa mora biti scenarist, režiser, pomočnik režije, scenograf, kostumograf, rek-viziter in osvetljevalec hkrati.
Vse to zahteva veliko dela, ki bi ga v omenjenih stripih zaman iskali. Zato se postavlja vprašanje, ali gre res za eksperimentalno in invetivno dejavnost na področju medija ali pa le za zakamuflirano nesposobnost in nepripravlje-' nost lotiti se vsega omenjenega dela. Od tod naprej se ponuja razmišljanje v tej smeri: če gre pri teh stripih res za prikrivanje nesposobnosti, zakaj se jih avtorji potem sploh lotevajo? Morda zato, ker je delati stripe trenutno v modi in vidijo v tem pot za uveljavitev, lažjo kot pri ilustracijah ali slikah?
Če je tako, potem smo z uveljavljanjem stripa napravili sebi in vsem ostalim, ki se želijo resno ukvarjati s stripom, medvedjo uslugo. Kajti če velja, da se dobro blago samo hvali, delajo ti stripi obratno, ne le sami sebi, marveč celotni slovenski stripski ustvarjalnosti kaj slabo reklamo.
Sašo JANKOVIČ