.-^"-»^^>w^^š^''.'¦ :-v.:'':v . \iA-'\ -V¦¦¦¦¦¦. '/*w j <; ->¦ K5 Brestanica Zakaj mostu na rudniški železnici ni več Brestanca, 16. maja — V prejšnji številki ste izvedeli od Dušana Krambergerja iz Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da so prebivalci ob Cesti na ribnik v KS Brestanica na Istno pest porušili most čez potok Brestanica na trasi rudniške železnice Senovo—Brestanica. S tem pa je bila odstranjena oz. porušena tehnična dediščina, ki jo je ministrstvo RS za kulturo septembra lani razglasilo za spomenik. Ker se med ljudmi o tem veliko govori, nekaj je tudi neresničnega, smo za ta zaplet izvedeli tudi mi. Objavljamo sporočilo Rudniku rjavega premoga Senovo, ki ga je v imenu KS Brestanica in krajanov ob Cesti na Ribnik podpisal g. Mirko Avsenak, sporočilo pa je poslano še: Ministrstvu za kulturo RS, Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Iniciativnemu odboru za ohranitev in refunkcionali-zacijo proge Senovo—Brestanica, SO Krško, IS SO Krško, Sekretariatu za družbene dejavnosti in Sekretariatu za razvoj in urejanje prostora SO Krško, Savaprojektu Krško, Vodnogospodarskemu podjetju Novo mesto in Ljubljanskemu reginalnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Sporočilo objavljamo v celoti v upanju, da boste iz njega lahko spoznali ozadje tega dogodka. »Sporočamo, da smo v času od 5.5.1994 odstranili elemente mostu ozkotirne železnice, ki je prečkal potok Brestanico. Povod za to dejanje je bilo razočaranje, jeza in obup nad nemočjo, je tudi kot protest proti lažernosti, s katero se odvijajo dogovorjene naloge in obveznosti, da se pripravi vse potrebno in izda soglasje za nadaljevanje regulacijskih del na potoku Brestanica, postaji Brestanica), lahko pa bi se tudi pogovorili o spre-mebi lokacije le-tega. Važno je le, da se ohrani železnica v funkciji. Torej je dejanje po- z dogovorjenim rokom do 15. 4.1994, kot je bilo dogovorjeno med udeleženci sestanka z dne 7. 12. 1993 v Brestanici. Domnevni prekršek je storjen tudi v upanju, da se bodo stvari po tem dogodku pospešile, našle rešitve in omogočile izvedbo omenjene regulacije in vzporedno tudi rekonstrukcije Ceste na ribnik kot ene prioritetnih nalog KS, finančno ii? sicer podprte od države in občine in da se to opravi takoj in tako, kot je to potrebno. Prekršek nad odločbo o moratoriju, ki je bil storjen v tej akciji, je torej le navidezen. Na sestanku 7. 12. 1993 smo bili prisotni v dogovorih dokaj enotni, da omenjeni most ne sme biti in ne bo ovira razvoja tega predela kraja, zato se ga lahko nadomesti s primerno drugo konstrukcijo (je že na temtakem le sprožitev zastale ali zanemarjene aktivnosti na poti k dogovorjenemu cilju. V imenu KS in vseh ostalih, ki smo močno zainteresirani, da se omenjena dela opravijo še letos, začenši takoj, apeliramo na vse udeležence na tem dogovoru, ki še niso opravili svojih nalog in obvez, to so IS SO Krško, Ministrstvo za kulturo, Zavod za Spomeniško varstvo, Odbor za ohranitev železnice, da nemudoma opravijo svoje sprejete naloge, jih uskladijo ter posredujejo upravnemu organu SO Krško, da izda soglasje in omogoči VGP Novo mesto nadaljevanje del iz leta 1993. Prosimo, da kljub vsemu vzamete ta navidezni prekršek v obravnavo razumno, pragmatično, v pozitivno presojo, ker bomo le tako prišlo do željenih rezultatov. Upamo, daje cilj in bo le pozitivno ravnanje in dejanje, ne pa kaznovalna politika, in to zadevna vnema, ki ne vodi k pravemu uspehu. Če se to ne bo zgodilo tako in kar se da hitro, bodo planska sredstva izpuhtela v nepovrat, mi pa ostali brez rezultatov. Vabimo vas k pozitivnemu sodelovanju. SKRIVNOST DRUŽINE Generalna skupščina OZN je leto 1994 s posebno resolucijo razglasila za mednarodno leto družine, 15. maj pa za mednarodni dan družine. V družini kot najmanjši »celici demokracije« so združene vrednote, o katerih premalo razmišljamo in govorimo. Mogoče je naš molk posledica nevedenja ali pa smo preobremenjeni z iskanjem »višjih« vrednot in nam ljubezen, toplina, varnost in zaupanje predstavljajo skrivnosti, ki jih iz strahu potiskamo na obrobje družbene pozornosti. V Sloveniji se srečujemo s problemom vse večjega upadanja rodnosti, ki je predvsem posledica slabega standarda, neurejenih bivalnih razmer in strahu, da jutri ne bo boljše. Imeti otroke samo za »pokušino« pa bi bilo vsekakor neodgovorno in nespametno dejanje. Za vsem tem pa vsekakor stoji država, ki bi s spremembo svoje politike na področju davkov, pokojninskega, socialnega in zdravstvenega varstva lahko dala bistveni prispevek k izboljšanju položaja družine in s tem tudi najnežnejše vrednote spremenila v obče veljavna pravila obnašanja. Vprašanje, ki se vsiljuje, je predvsem to, kako prebuditi državo in njeno politiko ter ju prepričati, da se demokracija kot nobena druga stvar ne gradi pri strehi, ampak je potrebno najprej postaviti trdne temelje, ki bodo vzdržali nadgradnjo oziroma bodo njeni usmerjevalci. Nekoč sem nekje prebral, da se stopnja kulture kaže v odnosu do družine. Mogoče nam bo uspelct,družini dati pravi pomen takrat, ko bomo ustrezno rešili problem kulture. Samo upamo lahko, da nam ne bo potrebno čakati naslednjega leta ali dneva družine, ko se bomo s hipokri-zijo spomnili, da nobeno sonce ne sije tako lepo kakor materino oko. Damjan Lah 4?^if »Obveščeni krogi« vedo povedati, da bo na krškem kabelstem sistemu možno ponovno gledati z »KK10«, ki ga pripravlja Jože Grajžel iz Posavskega informacijskega središča — s sodelavci. Tale posnetek je nastal na trenutnem sedežu PIS — pod hotelom — med snemanjem glasbene oddaje z osnovnošolci. Brežiški izvršni svet ve, daje treba Cesto prvih borcev urediti čim prej To pa nikakor ne sme zavreti priprav na celovito re-_______ konstrukcijo te ulice Brežice, 9. maja — Brežiški izvršni svet se že nekaj mesecev ukvarja s tem, kako celovito urediti Cesto prvih borcev med Rokovo cerkvijo in gradom. Zavod za prostorsko načrtovanje je predlagal preplastitev cestišča s 3 cm debelim asfaltom, a ni priložil rokovnika za začetek temljite obnove te prometnice. Tega predloga na svoji današnji seji izvršni svet ni sprejel, ker je že v začetku leta od Zavoda terjal rokovnik za pripravo dokumentov, ki bodo podlaga temeljiti sanaciji omenjene ceste, vključno z njenim podzemljem. Brežiška vlada je načeloma soglašala s predlogom začasne sanacije, rok za začetek temeljite ureditve pa bo določila takoj, ko ji bodo na voljo potrebni predračuni. Brežiški izvršniki poudarjajo, da začasna sanacija ne bo zavlekla celovite rekonstrukcije te ceste. (Ika) Plesni turnir na Senovem Nastopile 216 parov vse Slovenije Senovo, 14. maja — Od 11. ure dopoldan do 21. ure zvečer se je v soparni senovski dvorani odvrtelo 216 parov iz vseh klubov po Sloveniji na kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih. Nastopili so v več kategorijah; začeli so pionirji in mlajši mladinci, popoldan in zvečer pa so nastopili še mladinci, starejši mladinci ter člani v C, nato pa še v B-razredu. Tudi iz Društva za plesno dejavnost iz Krškega je nastopilo 11 parov, dosegli pa so naslednje uvrstitve: pionirji D — Mitja Prah in Mateja Gane 2. mesto, Jaka Piltaver in Tina Korber 7. mesto ter Rok Piltaver in Marija Albreht 14. mesto, vsi v latinskoameriških plesih; pionirji C — Matija Kr-žan in Teja Dumenčič 6. mesto v latinskoameriških plesih; mlajši mladinci C — Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar 2. mesto v standardnih in 3. mesto v latinskoameriških plesih, Janez Žokalj in Kaja Kržan pa 15. mesto v latinskoameriških plesih. (B.C.) Kar 10 ur so se plesalci vrteli po Domu 14. divizije na Senovem. Plesalci iz Društva za plesno dejavnost Krško nas spet niso razočarali, saj sta Mitja Prah in Mateja Gane pri pionirjih D zasedla 2. mesto, še boljši pa je bil par pri ml. mladincih C: Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki sta osvojila 2. mesto v standardnih in 3. mesto v latinskoameriških plesih. (B.C.) Ptuj, zdravo mesto, organizator kongresa o odpadkih Brez javnosti pri odpadkih in _____deponijah ne bo šlo______ Oživljen program IKROS, ki so ga lani podpisali tudi izvršni sveti vseh posavskih občin Ptuj, 10.—13. maja — V kongresni dvorani v Kidričevem je bilo srečanje z naslovom »Kongres Javnost in eko posli«. Pokroviteljica je bila občina Ptuj, organizatorja pa izdajatelj revije Gospodarjenje z odpadki (Biteks d.o.o. iz Ljubljane) in ptujsko komunalno podjetje Čisto mesto. Iz občine Krško sta se posveta udeležila Darko Anžiček in Matjaž Pire. Darko Anžiček je svetovalec za področje ekologije v Krškem: »Srečali so se predstavniki iz vse Slovenije, Hrvati, Angleži in Italijani, a moj vtis je, da se vsepovsod po Sloveniji ukvarjamo s podobnimi problemi. Vsak se skuša lotiti odpadkov na svoj način, ni pa še predpisov, ki bi to poenotili. Manjkajo nam podzakonski akti. Nekaj pred- Doma in po svetu Ljubljana, 9. maja — V Sloveniji se je mudila druga redna letna misija Mednarodnega monetarnega sklada pod vodstvom Russella Kincaida, pomočnika direktorja oddelka Evropa 1. Ljubljana, 10. maja — Ustavno sodišče Slovenije je odločilo, da se v Republiki Sloveniji ne bodo več uporabljale tiste določbe in uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944, ki so bile že ob nastanku v nasportju s splošnimi pravnimi načeli civiliziranih! narodov. S to odločitvijo ustavnega sodišča je odprta pravna pot za odpravo krivičnih sodb. Ljubljana, 10. maja — Na pogajanjih v Ženevi za vstop Slovenije v GATT je bil sprejet tisti način zaščite kmetijskih izdelkov, ki ga je predlagala Slovenija in je po vzoru zaščite, kot jo ima Evropska unija. To pomeni, da bo morala Slovenija dovoliti koncesije za minimalen pristop na trg v višini tri- do petodstotne letne potrošnje, edina večja koncesija bo na področju pšenice, koruznih krmil, žita in mesa, kjer bo morala Slovenija omogočiti določeno uvozno kvoto, za katero bi veljale nižje carine. V osnovi pa bo zaščita kmetijskih pridelkov in izdelkov dvostopenjska, s carinami in posebnimi dajatvami — prelevma-ni. V šestih letih naj bi postopno znižali carinske stopnje v povprečju za 36 odstotkov in odpravili prelevmane. Pretoria, 10. maja — Nelson Mandela je slovesno prisegel kot prvi črni predsednik Južnoafriške republike. Tako se je tudi uradno končala nadvlada belega prebivalstva v Južni Afriki. Rim, 11. maja — Mandatar italijanske vlade Silvio Berlusconi in člani njegove vlade so prisegli pred predsednikom republike Oscarjem Luigi-jem Scalfarom, takoj zatem pa so imeli prvo sejo. V vladi je 24 ministrov, večinoma iz Severne zveze in gibanja Naprej, Italija. Ljubljana, 12. maja — Vlada je na predlog obrambnega ministra Jelka Kacina za novega direktorja vojaškega varnostnega organa (VOMO) imenovala diplomiranega pravnika iz Kranja Marjana Miklavčiča. Praga, 12. maja — Na dvodnevnem uradnem obisku na češkem seje mudil slovenski zunanji minister Lojze Peterle in se je srečal tudi s predsednikom države Vacla-vom Havlom. (Pripravil: Galex) pisov, predvsem s področja hrupa (ob cestah) in varstva zraka naj bi sprejeli letos, za pripravo in uveljavitev ostalih pa minister za okolje Pavel Gantar napoveduje obdobje treh let. Slišali smo tudi nekaj koristnih, konstruktivnih informacij. Njihovo sporočilo in ugotovitve bi lahko prenesli kar neposredno na svoje delo in bi nam koristili. Ena od žgočih tem je pristop k javnosti. Njeno vključevanje v urejanje deponij ali iskanje lokacij zanje, v urejanje drugih ekoloških objektov (čistilne naprave) je nujno za uspeh. Pristop predavateljev k problemu javnosti je bil dokaj teoretičen, kar pomeni, da tudi sami nimajo kdove koliko izkušenj, čeprav nas to vse teži. Dobili smo predvsem napotek, da se mora z javnostjo znajti pač vsak v skladu s svojimi razmerami. Opozorili so nas (tudi bolj teoretično) na pomembnost pristopa k animaciji vodilnih kadrov v podjetjih, ki pa mora seči do navadnih delavcev v proizvodnji. Vsem je treba vcepiti ekološko miselnost. Treba je najti stimulacijo za ekološko obnašanje ljudi povsod. V to so vštete tudi razne ocenjevalne akcije, ki najboljšim pri- Ob kongresu se je zvrstila še cela vrsta predstavitev in dodatnih promocij. Sodelovali so domači in tuji proizvajalci in izmed obilnega propagandnega gradiva smo izbrali prenosna stranišča. Zamisel je navidez smešna, a če pomislite, da mora na vsaki javni prireditvi 100, 1.000, našajo znake, priznanja, kot sta zelena pika in modri angel. Pristop k vzgoji mladih, na primer, obravnava knjiga z naslovom 'Prvi koraki k ekologiji.' Skratka: neizpodbitno je, da moramo javnost na vsak način vključiti.« Udeležencem posveta so prikazali tudi ravnanje z odpadki na Hrvaškem, kjer za nami zaostajajo. Če pa bodo hoteli v Evropo, morajo najprej dodelati ekološko zakonodajo. V pripravi imajo krovni zakon, medtem ko ostalo še pride. Gospodarska zbornica je predstavila Borzo odpadkov, ki pod njenim okriljem deluje že nekaj časa. Evidence in podatke o ponudbi oz. povpraševanju po industrijskih in drugih uporabnih odpadkih objavljajo v svojem tedniku Gospodarski vestnik. Zbornica je predstavila tudi «Mon-trealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč«. Te substance so freoni, klorfloroogljikovo-diki, haloni in ostale halogeni-rane soli. Nekatere bi morali nehati uporabljati že leta '93, druge bo treba izločiti iz industrije do leta '96, zadnje pa leta 2030. Na kongresu so se pogovarjali tudi o uvedbi t. i. ekoloških presoj. To je posto- 10.000 ali 500.000 ljudi stopiti »nekam«, potem sploh ni noro, če se najde kdo, ki omogoča celo najem takih stranišč. Prireditelj se vsaj ogne zapletom z inšpektorji pri zagotavljanju potrebnih dovoljenj in kasneje nima občutka, da je okolica njegovega prireditvenega prostora kontaminirana. pek, ki obsega sistematično, dokumentirano, periodično in objektivno vrednotenje poslovanja izbranega podjetja, njegovega sistema vodenja in oblikovanja procesov, ki morajo varovati okolje tako, da: — izvajajo in opravljajo nadzor nad dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na okolje, — vrednotijo skladnost s politiko varstva okolja podjetja. Ta vključuje tudi usklajenost z zakonskimi zahtevami in določili. Te presoje zakon o varstvu okolja že uveljavlja, manjkajo pa podzakonski akti. Po njihovem sprejetju bodo te presoje za podjetja postale obvezne. Darko Anžiček: »Slišali smo konkretne predloge za načine sanacije starih deponij, za komunalne odpadke pa so v Kidričevem pripravili projekt ureditve sežigalnice. V tovarni glinice in aluminija imajo namreč na voljo rotacijske peči, dolge do 100 metrov, kijih več ne uporabljajo v proizvodnji. Taka peč bi zmogla »pospraviti« območje s 550 tisoč prebivalci, ekonomski račun pa se menda začne že pri 400 tisoč prebivalcih. Gre za območje, ki bi ga obsegal trikotnik Maribor—Murska Sobota—Celje. Minister dr. Gantarje iz predala potegnil tudi projekt IKROS (integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji), ki ga sicer osebno podpira, a ga namerava še revidirati. Posavski izvršni sveti (vsi trije) so podpisali pogodbo o ravnanju z odpadki ravno v okviru tega programa IKROS. Gantar trdi, da bi to moralo letos zaživeti, smo pa take obljube slišali že večkrat, vendar smo Še vedno na začetku«. Ptuj se je vključil v mrežo zdravih in čistih mest. To je evropska akcija, ki vključuje čistost vseh potencialov v občini: komunale, zdravstvenih ustanov, turističnih organizacij, šol, skratka vsega, kar proizvaja odpadke. Za tako akcijo je potrebna dokaj temeljita in obsežna organiziranost in to je tisto, kar je ptujski občini omogočilo organizacijo kongresa in kar bi bil perspektiven cilj tudi za Posavje. (Ika) V Sevnici novo vodstvo Zveze častnikov in podčastnikov Predsednik je Alojz Zavrsnik Sevnica, 14. maja — V Gasilskem domu je bila program-sko-volilna konferenca Zveze častnikov. Udeležilo se je je 25 članov iz občine Sevnica, delovno predsedstvo pa je vodil Edvard Žbogar. Pred pričetkom konference so navzoči poslušali predavanje dr. Antona Žabkarja o osnovnih značilnostih oboroženih spopadov na območju nekdanje Jugoslavije in o njihovem vplivu na lokalno, regionalno ter globalno varnost Evrope, povezano s podpisom sporazuma o partnerstvu za mir ter o njegovem pomenu za Slovenijo. Člani programsko-volilne konference so sprejeli statut Zveze častnikov in podčastnikov Slovenije, s tem pa je prenehala obstajati nekdanja ZRVS Sevnica in se poimenovala po novem. Poročilo o dosedanjem delu ZRVS, o preobrazbi te nestrankarske organizacije (v zadnjih petih letih) je posredoval njen do- sedanji predsednik Boris Sta-riha. Poudaril je velik prispevek večine dosedanjih častnikov in podčastnikov pri osamosvojitvi Slovenije in pri preobrazbi organizacije ter utrjevanju ugleda njenih članov med ljudmi. V predsedstvo Zveze častnikov Sevnica so bili izvoljeni Alojz Završnik (predsednik), Boris Stariha (namestnik), Edvard Žbogar (sekretar), Franc Polanc, Ludvik Žuraj, Miro Ognjenovič in Ivan Jazbinšek. Izvolili so tudi nadzorni odbor in častno razsodišče. Vsem traja mandat štiri leta, konferenca pa je pooblastila novo vodstvo, da uredi vse potrebne dokumente za takojšnjo registracijo. Vsi častniki in podčastniki, ki še niso oddali pristopne izjave, naj jih pošljejo na Cankarjevo 10 v Sevnici. (Janko Blas) PREJELI SMO: Kako je nastajalo referendumsko območje Podbočja in kaj to pomeni V Našem glasu sta bila dva »vroča« članka o nastajanju referendumskega območja sedanje KS Podbočje. V prvem pisec, ki ga cenim, brez ugotavljanja stvarnega stanja na osnovi dokumentacije piše, da sem prekoračil meje dopustnega. Če bi pregledal dopolnila svojih strankarskih predstavnikov v državnem zboru, bi najbrž zmečkal že napisani tekst in se zamislil o demokraciji. Tudi drugi članek, ki so ga posredovali člani predsedstva delnega z b o -ra, razmišlja le o izključni pravici odločitve manjšine ne glede na to, da je državni zbor predpisal odločitev z referendumom. V rezultatu referen- duma sta vedno dva odgovora. Večina je za eno rešitev in manjšina za drugo. Odločajo vsi, ki se udeležijo referenduma. To je tudi edino demokratično. Tudi na področju sedanje KS naj se to zgodi. Že na prvem delnem zboru v Velikem Mraševem je bilo jasno povedano, da če ne moremo takoj izreči nedvoumne odločitve o referendumskem območju, bo to treba storiti na usklajevalnem sestanku, ki je bil tudi že napovedan. Jasno je bilo povedano, da se v tem trenutku lahko odloči vsaka vas zase, kam se bo vključila. Na pobudo g. Glinška je bil sprejet pogojni sklep. Na koncu sestanka je bilo ponovljeno povabilo za usklajevalni se- V prejšnji številki smo predsednika Občinskega odbora SDSS v Sevnici imenovali Janez Bedek, njegovo pravo ime pa je Jože. Za pomoto se mu pravičujemo. stanek v dvorani Podbočje. Tega je uradno sklicala Skupščina občine Krško. Enaki sestanki so se ponovili še v Pod-bočju, Malem Mraševem in v Šutni z enakimi sklepi. Sklep v gorjanskih vaseh je bil drugačen. Na usklajevalnem zboru je prišlo do razbitja zbora. Skupščina občine Krško bi morala sklicati ponoven usklajevalni zbor. Tega ni storila in je na državni zbor sporočila dve odločitvi: 1. gorjanske vasi kot samostojno referendumsko območje 2. vasi v dolini kot del referendumskega območja Krško Na komisiji se je bilo potrebno odločiti, kako razrešiti nastalo situacijo. Možnost je bila z dopolnilom ukiniti samostojno referendumsko območje Podbočje (Gorjanci) ali pa priključiti tiste, ki so se pogojno odločili, v enoten referendumski prostor Krško. Odločil sem se za dopolnilo, ki omogoča odločanje vseh krajanov. To dopolnilo je podprla tako komisija kot tudi državni zbor. Zahteval sem dvosmi-selno referendumsko vpraša- nje, iz katerega bo popolnoma jasno, da negativen rezultat pomeni soglasje za priključitev k novi občini Krško. Tudi to je bilo odobreno. Po objavi referendumskih območij so prišle na Državni zbor pritožbe, ki jih strokovna komisija ni upoštevala. Po posredovanju nekaterih strank je prišlo do detajlnejše obravnave in na koncu do predloga dopolnila g. Janca, da se referendumsko področje Podbočja ukine. Temu sem nasprotoval, saj je zame odrekanje pravice volilcem, da na referendumu izrečejo svojo voljo, nesprejemljivo. Ne morem razumeti, zakaj nekateri tako vztrajno preprečujejo možnost in pravico vsakega volivca, da sam odloča po svoji presoji. Proti referendumskemu območju so v državnem zboru glasovali poslanci LDS in ZLSD. Bilo jih je malo premalo, sicer bi povsem brez trohice slabe vesti ukinili referendumsko območje Podbočje. Državni zbor je nato še enkrat izglasoval referendumsko območje Podbočja z dvoj- nim referendumskim vprašanjem. In kaj pomeni takšna odločitev? Pomeni le to, da se bodo vsi volivci, ki se bodo prišli referendumsko odločat, skupno odločili, kako naprej. V Uradnem listu št. 22 je za 86. referendumsko območje Podbočje določeno vprašanje, ki se glasi: STUDIO BREŽICE mm 88,9 in 95,9 Mhz »Ali ste za to, da se ustanovi občina: 1. na našem referendumskem območju Podbočje, 2. na območju, ki obsega naše referendumsko območje Podbočje in referendumsko območje za ustanovitev občine Krško. Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred opredelitvijo, ki ustreza njegovi volji.« Iz tega je nedvoumno razvidno, da tisti, ki obkroži št. 1, glasuje za občino Podbočje, in tisti, ki obkroži št. 2, glasuje, da se celotna sedanja krajevna skupnost vključi v novo občino Krško. Kako se volivec odloča, je njegova stvar. Vsi, ki imajo strankarske ali osebne interese, imajo v času pred referendumom pravico prepričevati o svojem PRAV vsakogar. NIHČE PA NIMA PRAVICE ONEMOGOČITI ZAKONITO IZJAS-NJEVANJE. Poslanec Franc Černelič NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: Skupščina občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKZ 23, 68270 Krško, telefon /telefax: (0608) 21 -868 - Grafična priprava: Grafika, Novo mesto - Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. NAŠ GLAS 12,18. maja 1994 m^m ^vrtm ¦.¦:¦:¦¦¦:-¦¦ ... ¦.¦¦ ¦ ... .;. ;.....¦.¦. ¦¦¦¦ ... Vsi trije zbori so bili sklepčni Krška skupščina bo odslej enodomno telo Na zadnjem trodomnem skupnem zasedanju so sprejeli letošnji občinski proračun. Krško, 11. maja — Delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine so s sprejetjem sprememb odloka o pristojnostih in sestavi občinske skupščine svoje nadaljnje delo olajšali. Vsaj upajmo, da bo tako, ker bodo po uveljavitvi danes sprejetega sklepa vsi trije skupščinski zbori (krajevnih skupnosti, združenega dela in družbenopolitični zbor) šteli za en organ. Za sklepčnost tega organa bo zadostovala navzočnost več kot polovice vseh delegatov in ne več sklepčnost vsakega zbora posebej. Sicer pa delegati sredinega skupnega zasedanja lahko štejejo za svoj največji dosežek sprejetje občinskega proračuna za leto 1994. Pravzaprav je bilo kar nekam malo pripomb in razprave glede na to, kako so doslej v zadnjih letih pote- kale medkrajevne, medstrankarske in medresorske proračunske bitke. Največ nejevolje je zbudil predlagani novi način delitve sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim. Po novem načinu naj bi namreč na glavarino odpadlo le 20 % denarja, s čimer pa se predstavniki obrobnih, torej manjših krajevnih skupnosti niso strinjali. Dosegli so vrnitev na dosedanji način delitve sredstev, ki pomeni, da bodo krajevne skupnosti 50 = denarja prejele po dogovorjenem razdelilniku, ostalo polovico pa glede na število njihovega prebivalstva. Krški sekretar za finance Branko Kova-čič: »V izvršnem svetu vendarle moramo uvideti razliko med krajevno skupnostjo, ki ima 1.000, in ono, ki ima 8.000 prebivalcev. Drugačna je infrastruktura in komunala, predvsem pa so večji stroški vzdr- V imenu krške Srednje tehnične šole je na delegate naslovil prošnjo Vinko Fritz (na sliki). Vpis v strojni tehnični oddelek je tako majhen, da je ogrožen obstoj te učne smeri. Pomanjkanje zanimanja med dijaki in starši je seveda posledica gospodarske krize, ki je pri nas prizadela prav kovinsko predelovalno industrijo, in neomejenega vpisa v brežiške srednje šole. Če smer strojnega tehničnega pouka sedaj ukinejo, je v naši regiji zlepa več ne bomo imeli. To je jasno vsem, zato je šola predlagala, da občina iz proračunskih sredstev pokrije del stroškov, ki bi jih sicer, ob normalno velikem vpisu, pokrilo ministrstvo za šolstvo. To namreč ne terja ukinitve smeri, pač pa le ne more zagotavljati denarja za poučevanje tretjine razreda. Vinko Fritz: »Učitelji so sami pripravljeni prispevati nekaj delovnih ur, če bi s tem ohranili študijsko smer, nekaj pomoči pa vendarle upravičeno pričakujemo tudi od občine. Obstoj ostalih učnih programov na krški srednji šoli ni vprašljiv, saj je ministrstvo za izobraževanje dovolilo obstoj le po enega paralelnega razreda in tako imamo sedaj v teh razredih po 20—25 dijakov.« Delegat iz KS Senovo, Miha Senica (na sliki) je sicer imel nekaj pripomb na predlagani občinski proračun, je pa tudi zatrdil, da bo za njegovo sprejetje glasoval, ker je to javno obljubil in ker ga bo doma takoj po prihodu deset ljudi vprašalo, ali je proračun sprejet. Vojko Omerzu, tudi iz KS Senovo, se s stališči gospoda Senice ni strinjal, ker je imel v mislih predvsem prazno blagajno (in blokiran žiro račun) domače krajevne skupnosti, ki jena podlagi predvolilnih obljub prejšnjega mandatarja naročila načrte za kapelico in mrliško vežico ter jih je morala seveda tudi plačati. Amandmajski spor je izvršni svet na vmesnem posvetu razrešil tako, da je krajevni skupnosti Senovo deblokiral žiro račun (poravnal stroške za dokumentacijo), ostalo pa namenil za »ostale namene«. Gospod Senica si je po sprejetju proračuna oddahnil, ker je, po lastnih besedah, zaradi tega denarja bil tarča hudih pritiskov. zevanja.Proti koncu leta skoraj vsem večjim krajevnim skupnostim zmanjka denarja za to. Ne razdelijo si ga za plače oz. tam, kjer bi to storili, naj ne hodijo k nam po sredstva. Dej- stvo je, da imajo večje potrebe, ker morajo več vsega vzdrževati.« Pri zagovarjanju dosedanjega načina delitve sredstev (50/50), sprejetega že na predhodnem usklajevanju med predstavniki krajevnih skupnosti in izvršnega sveta, je bil najodločnejši predstavnik krajevne skupnosti, ki bi z novim načinom največ izgubila, ker ima najmanj prebivalstva glede na področje, ki ga pokriva. Franc Lekše z Velikega Trna: »Vedeti hočem vsoto, da mi bo jasno, koliko sredstev bomo dejansko dobili, in da bom lahko primerjal oba razdelilnika.« Gospod Lekše pač ni bil pripravljen kar priznati, da imajo velike krajevne skupnosti tako zelo veliko več potreb pri komunalni infrastrukturi, saj ve, da pri njih take reči rešujejo skoraj praviloma tako, da stopijo sosedje skupaj, denar pa porabijo samo za nabavo peska ali drugega materiala. Verjetno se v tej točki vaške, hribovite in mestne krajevne skupnosti ne bodo nikoli razumele, kajti oboje je res, vzrok pa je v tem, da je pač denarja vedno in povsod premalo. Naj ne zveni neresno, a celo župan New Yorka se otepa s podobnimi problemi pri urejanju svojega mesta. To pomeni, da se jih tudi mi ne bomo otresli, niti takrat, ko bomo bogati kot Amerika. Niko Žibret je zagotovil, da bo občina Krško od ministrstva za šolstvo dobila sredstva, namenjena za investicijo pri osnovni šoli v Koprivnici, in je z amandmajem predlagal, naj delegati ta sredstva vključijo v povečanje proračuna. Ob tem smo slišali tudi pripombo na račun sosednje občine Šmarje, saj 30 % koprivniških šolarjev prihaja od tam, kar pomeni, da naša občina podpira šmarsko. Pro- račun so delegati vendarle sprejeli. Delegati krške skupščine so sklepali še o rekonstrukciji Strme poti na križišču s Cesto 4. julija, o stanovanjski gradnji v Koprivnici in o odloku o zazidalnem načrtu za bencinski servis na Spodnjem Griču. Vse odloke so delegati sprejeli. Poleg tega so poravnali tudi »dolg« s prejšnjih zasedanj dveh zborov. Družbenopolitič- ni zbor in zbor združenega dela sta sprejela čistopis odloka o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva. Zbor krajevnih skupnosti pa je na ločeni seji sprejel pravilnik o osnovah in merilih financiranja komunalnih objektov ter naprav skupne in individualne rabe v občini Krško. Krška občinska skupščina torej stopa v svojo enodomnost brez starih »dolgov«. (Ika) Nova cena za uporabo cest Za traktorje vec, za prikolice pa nič Podražile so se tudi dimnikarske in pogrebne storitve Brežice, 9. maja — Sklep brežiškega izvršnega sveta predvideva, da lastniki traktorjev in specialnih komunalnih vozil plačujejo višji prispevek za uporabo cest. Za traktorje z do 30 kW moči bo treba letno odšteti 2.500 tolarjev, za one z nad 81 kW pa že do 5.600 tolarjev. Vmesno lestvico si lahko predstavljate sami. Uporabniki specialnih komunalnih vozil pa bodo za vsako tono njihove nosilnosti plačevali po 2.500 tolarjev. Ta sredstva bodo lastniki plačevali v enkratnem znesku, ob registraciji. Na današnji seji je brežiški izvršni svet sprejel tudi predlagano podražitev za dimnikarske in pogrebne storitve ter komunalne storitve na tržnici. Koncesija za grad Pišece in ureditev Pleteršnikove hiše in drugi sklepi, namenjeni lepšanju turistične podobe Brežic, zaledja Zdravilišča Terme________ Brežice, 9. maja — Brežiški izvršni svet je sklenil začeti pripravo aktov o razpisu koncesije za oddajo gradu Pišece v najem in za izbor izdelovalca neprometne signalizacije, reklam ter panojev v občini Brežice. Gre seveda za prispevek k turistični privlačnosti brežiške občine. V ta sklop sklepov lahko uvrstimo tudi sprejeti predlog delegata Zelenih Ivana Tomšeta, da morajo ustrezne službe odstraniti zastarele predvolilne plakate, namenjene državnozborskim volitvam še v letu 1992. Izvršni svet je odboru za pripravo proslave ob 100-letnici izida Pleteršnikovega slovarja dodelil 2 milijona tolarjev kot akontacijo za obnovo Pleteršnikove rojstne hiše v Pišecah. Finančne pomoči Višji športni dodatek Brežice, 9. maja —Brežiški izvršni svet je sprejel predlog svojega sekretariata za družbene dejavnosti ter za športnike državnega in mladinskega razreda zvišal športni dodatek. Izvršni svet je tudi sklenil sponzorirati eno izmed kasaških prireditev v letošnji sezoni, Konjeniškemu klubu Posavje pa je namenil še nekaj sredstev pomoči. Finančno pomoč je izvršni svet odobril tudi Občinskemu združenju Zveze borcev NOV za pripravo proslave ob 50. obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda, Zvezi organizacij za tehnično kulturo, Mešanemu pevskemu zboru KUD Oton Župančič iz Artič in Teniškemu klubu Brežice. PREJEL/SMO: Velika Dolina in Jesenice dva svetova Je resnica o sporu dveh krajevnih skupnosti zaradi občine nekje na sredi ali pa se lahko nagiba tudi na eno stran? Kdo draži volivce z napačnimi informacijami? Položaj v obeh krajevnih skupnostih je resnično tak, da je že vse skupaj podobno vrelišču. To potrjujejo izjave, ki so danes zelo daleč od resnice, jutri pa bodo najbrž še dlje. Očitki predstavnikov KS Jesenice pa tudi že njihovih krajanov poznajo le še eno struno, za katero je najmilejši izraz pretiravanje. Tako v Delu 10. maja predsednica komisije za lokalno samoupravo, ki bi KS Jesenice kar priključila Tudžmanu (ostali molčijo, kot da se strinjajo — 15. aprila na Jesenicah) v ihti, da bi priskrbela Jesenicam kar največ pogojev za samostojnost, trdi, da imajo tudi že zdravstveno postajo. Predsednik sveta KS nas obdolžuje obrekovanja. Govori o garancijah, ki naj bi jih v nekem dogovoru, kjer manjkajo le še tehnične podrobnosti, dajali Ve-likodolinčani v Ljubljani. In-tervjuvani občani Jesenic so prepričani, da smo zakuhali zadevo preko ljubljanskih zvez, da smo tudi sicer imeli ljudi na občini (Naš glas —12. maj) itd. Sprašujemo se, kakšne bodo šele izjave jutri, če bo tak tempo nestrpnosti še naraščal. Resnici na ljubo poglejmo, kako je prišlo do današnjega vrelišča. Po objavi osnutka referendumskih območij, kjer je za obe KS bilo predvideno eno samo območje, je krajevna skupnost Velika Dolina poslala na Jesenice delegacijo, ki naj bi predstavila ali vsaj poizkušala predstaviti svoje poglede na bodočo skupno občino. Naloga delegacije je bila dogovorjena. Datum poskusa 3. april. Kerje občina na Veliki Dolini obstajala že daleč pred drugo svetovno vojno, po njej pa tudi krajevni urad za obe skupnosti, skupni sta danes šola na Dolini, fara in kulturno društvo, smo bili mnenja, daje dogovor o skupni občini in delu v njej možen. Delegacija se je poskušala dogovarjati o zasedbi bodočega občinskega sveta, o imenu občine, o sedežu. Ponujene so bile zloženke za ime Dolina—Jesenice, Jesenice—Dolina, o sedežu naj se odloči na referendumu, v perspektivi pa naj se gradi center v Novi vasi. Žal so na Jesenicah vse predloge a priori zavrnili s polno mero samozadostnosti. Potem ko so krajani Velike Doline na svojem zboru 6. aprila slišali, kako mučno je bilo za naše pogajalce in kako so bili odpravljeni, so se odločili za samostojno referendumsko območje Velika Dolina, zavedajoč se, da pravzaprav nobena od obeh KS sama zase ne bo gospodarski čudež. Prvo in upravičeno kljubovanje. Zaradi tega in ker pogovori zaradi ultimata (glej zapisnik 3. marca na Jesenicah) niso bili možni, smo republiški komisiji za lokalno samoupravo oz. mag. Vlaju predočili tako našo odločitev, vzroke zanjo, računajoč na pametno odločitev v Ljubljani. Če doma ne moremo biti pametni, naj bodo namesto nas drugi. Zgolj to in nič več. Tudi ta dokument bi Jeseničani lahko dobili v roke, če bi ga od nas le želeli. Ljubljana je zatem v naslednji fazi potrdila dve referendumski območji, za Jesenice in za Veliko Dolino. Že ob prvotni dilemi, ali je smotrno biti sam, smo se zatem na zboru krajanov 17. aprila pač odločili za novo varianto, in sicer za priključitev k Brežicam. Poskus, da bi se tej odločitvi priključili tudi na Čatežu in Jesenicah, ni uspel. Zato je državni zbor ponovno združil obe krajevni skupnosti, to pot v referendumsko območje Velika Dolina. Kako, vedo samo v Ljubljani. Ponoven problem je nastal na sestanku pri sekretarju skupščine, kjer smo eni in drugi predlagali člane za volilno komisijo. Jeseničani o skupni komisiji niso hoteli niti slišati, češ da so posredi »politične mucke«, ki jih bodo že odkrili in tudi do konca da bodo šli. Morda je bilo takrat prvič občutiti celo neko drobceno otoplitev, saj je bila omenjena nujnost dogovora, žeomen-jena gospa je še omenila možnost tretje variante za ime skupne občine, in sicer Mokrice. Vendar pa so kljub opozorilu sekretarja, da bo o komisiji spet morala odločati Ljubljana, vztrajali pri svojem. V medijski vojni, ki da jo zganjajo na Dolini, ne vemo nič ali bore malo. Štejemo pri- spevke in izjave Jeseničanov. Trije samostojni in prispevek s skupnimi izjavami. Cvetke o hrvaški varianti nismo naročili. Zahrbtno delovanje pa najbrž niso zbori krajanov in zapisniki, ki bi jih sosedje na zahtevo tudi lahko dobili. Iskanje krivde za nestrpnosti iz preteklosti je jalovo. Čeprav razlik in razhajanj tudi ni manjkalo. Velika Dolina med vojno izseljena, Jesenice pridružene NDH-ju. Osnovno šolo na Dolini gradili leta 1963 krajani Doline s samoprispevkom brez Jesenic, kjer so to odklonili. Dober del otrok so Jeseničani vsa leta pošiljali v šolo na Bregano. Najbrž tudi zaradi nacionalne mešanosti, s čimer na Dolini nismo obremenjeni. Nemoč dogovarjanja ob izgradnji telefonije, kjer bi spet morala biti kriva Velika Dolina, je na Jesenicah, saj so posamezniki izrecno nasprotovali skupni izgradnji zaradi stroškov, \\ bi jih povzročilo omrežje do Cirnika. Skupna šola, fara, ena lovska družina za obe KS, skupno kulturno društvo, še pred časom eno turistično društvo — kot da tega preprosto nikoli ni bilo. In kje je danes najbolj vroče, se ve. Na tem mestu je nekdo najbrž krepko podkuril. In da zaključimo z besedami predsednika sveta KS Jesenice (Naš glas, 12. maja): »Žal po- skusi dogovora z našimi sosedi o oblikovanju skupne občine niso uspeli. Naših argumentov in zahtev niso upoštevali.« V resnici pa o naših šestih točkah predloga za sporazum tudi razpravljati niso bili pripravljeni. Postavili so zgolj pogoje. Dogovor je dialog. Uspešen dogovor je kompromis, ki pa ga zgolj z zahtevami ni mogoče doseči. Kdo je torej kriv za zvišan tlak in kje je resnica? (Opomba uredništva: pismu je priložen »Izvleček iz zapisnika razširjene seje Sveta KS Jesenice z dne 4. 3. 94.) Predsednik Sveta KS Velika Dolina Stanko Klemenčič p|ZZER|A POSTAVA NA DOM 0608/31-282 CKŽ 44a Delovni Pon.-Pet.: 9.00-23.00 čas Ned.: 15.00-23.00 NAŠ GLAS 12,18. maja 1994 Razvojni načrti krajevnih skupnosti Brežice, Velika Dolina, Dobova Tudi v Leskovcu voda iz Ror >•• Brežice, 9. maja —Predsednik Sveta krajevne skupnosti Brežice je izvršnemu svetu predstavil pripombe na ureditveni načrt območja ob Cesti svobode. Krajevna skupnost Brežice vztraja pri tem, da mora biti ureditveni načrt sprejet na ustreznih strokovnih zasnovah, omogočati mora razvoj bolnišnične in ostale zdravstvene dejavnosti, zagotoviti mora ustrezne zelene in parkovne površine v mestu. Krajevna skupnost Velika Dolina bo dobila nazaj v last stavbo nekdanjega krajevnega urada. Del naselja Gornji Lenart se bo priključil naselju Zgornji Obrez, naselje Ribnica pa bodo razdelili na dve naselji. O tem bodo seveda odločali delegati občinske skupščine. V skupščinske klopi so namenjene tudi zahteve krajanov Bušeče vasi in Cerkelj ob Krki po razrešitvi romske problematike, zahteva KS Velika Dolina po dopolnitvi programa komunalne infrastrukture ter po obnovi prostorov in stavbe tamkajšnjega krajevnega urada. Javno bodo razgrnjene programske zasnove za obrtno in storitveno dejavnost ter stanovanjsko pozidavo v Dobovi ob Kapel-ski cesti, v kratkem se bo začelo preurejanje stare brežiške ekonomske šole, kamor se bo nato preselila glasbena šola. Za novo ekonomsko Šolo pa bo občinska geodetska uprava v čim krajšem možnem času pripravila geodetski posnetek. Učenci šol s prilagojnim programom Tekmovanje v atletiki, nogometu in rokometu Brežice, 17. maja — Brežiška osnovna šola je letos gostiteljica in organizatorica področnih športnih iger osnovnih šol s prilagojenim Tekmovanje je bilo včeraj, torej na dan, ko je Naš glas v tiskarni, zato še ne moremo poročati o rezultatih. Sodelovale so šole iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Po napovedih se je v Brežicah zbralo 80 učencev in njihovih mentorjev ter spremljevalcev. Pomerili so se v teku na 60, 800 in 1.000 metrov, v skoku v daljavo ter v metu žogice. Dečki so igrali nogomet, deklice pa rokomet. (Ika) Gasilci na Raki o nov dom Od jeseni 1992 je gradnja krepko napredovala, predsednik društva Marjan Cemič pa si želi, da bi jo čim prej zaključili. ________ Raka, maja — Pred petimi leti so se v Gasilskem društvu Raka odločili, da bi začeli graditi nov gasilski dom. Takratni predsednik Marjan Mo-lan je začel zbirati ustrezno dokumentacijo. Gradbena dela so začeli jeseni leta 1992, in sicer pod vodstvom novega predsednika Marjana Cemiča. Dela so stekla s pomočjo pridnih rok gasilcev in drugih krajanov, tako da danes dom že kaže pravo podobo. Mimoidoči imajo vikend za vikendom možnost videti zagnano delo graditeljev, ki posvečajo, svoj prosti čas družbeni koristi. Finančna sredstva so prispevali v prvi vrsti krajani, Gasilska zveza Krško, precej pa so imeji tudi lastnih sredstev. Predsednik meni, da bi se lahko tej akciji pridružila tudi krajevna skupnost, ki do sedaj še ni pokazala zanimanja za pridobitev gasilskega doma. Zahvaljuje pa se vsem tistim, ki že pomagajo pri gradnji. Zaradi aktivnosti pri izgradnji je operativno delo v gasilskem društvu malo zastalo, ko pa bodo gradbena dela končana, se bodo intenzivno strokovno usposabljali in delovali. Društvo ima 60 članov, aktivnih okoli 15. Predsednik pravi, da je obremenjen pri tem delu, saj so vodstvena dela prepuščena njemu, zato vabi vse gasilce, da se vključijo v akcijo organiziranja in nadzorovanja del, saj je gasilski dom v kraju potreben. Gasilci so to pomlad prišli tudi do boljšega vozila, ker je bilo staro skoraj neuporabno. (V. B.) Cevovod Trška gora—Gmajna obratuje Vodovod Rore dovaja porabnikom 50 l/sek vode, to pa pomeni, da je je treba manj iz nižinskih črpališč. Leskovec pri Krškem, maja — Krajani Gmajne v Leskovcu so doslej dobivali vodo naravnost iz črpališča Drnovo in ob nizkem pritisku je bila oskrba z vodo slaba. Odslej teh težav ne bi smelo biti več, če bo nova napeljava delovala tako, kot je zamišljeno. Pred kratkim je bil namreč dokončan cevovod, ki s Trške gore dovaja vodo na Gmajno iz novega vodovodnega sistema Rore. To je bil pogoj, ki ga je Kostak postavil za vključitev sistema Rore v obratovanje. Po dokončani gradnji so bile narejene potrebne analize in testi za obratovanje in ce-vodod je 22. aprila uspešno »prestal« tehnični pregled. Vo- dodod je začel delovati v sredo, 4. maja, vendar je bilo zaradi močnega pritiska potrebno usklajevanje in postopno napajanje, tako da so šele v petek dosegli obratovanje pod normalnimi pogoji. Kot je povedal Janko Hrovat iz Ko-stakove delovne enote Vodovod, se bodo v nadaljevanju na ta vodovod priključil tudi predel zidanic in počitniških hišic v Venišah. Za povezavo Gmajne s sistemom Rore je bilo na novo zgrajenega 1800 metrov cevovoda, ki so ga povezali s posameznimi odseki že prej obstoječega cevovoda. Investicija je občino Krško veljala 11 milijonov tolarjev, od tega 2 milijona za prestavitev kanali- Voda je naplavila tudi nevšečnosti Nemalokrat smo v krških skupščinskih klopeh slišali ogorčenega leskovškega delegata Marjana Arha, ki je v imenu svojih sosedov terjal previco do tekoče vode v vsaki hiši. Naselje novih hiš je namreč imelo odločno pod-dimenzioniran vodovod, kar je za seboj potegnilo prenizek tlak, suhe pipe in podobne radosti. Na tokratnem skupščinskem zasedanju se je Marjan Arh v imenu sovaščanov vsem skupaj zahvalil za to, da je v Leskovcu problem z vodo končno rešen. Kasneje pa nam je priznal,':da je nova voda sprožila tudi vrsto probemov. Za tako nizek tlak, kot so ga imeli doslej, je bila vodovodna napeljava po leskovških domovih kar uporabna. Sedaj pa je solidnih nekaj barov tlaka pokazalo zobe. Popuščajo tesnila na ceveh, pipah in ventilih, odpirajo se poškodbe na vodnih grelcih... Sicer je upravlja-lec vodovoda na to opozarjal in tudi pritisk v vodovodnem omrežju so povečevali postopoma, a vendar si tega nihče ni tako nazorno mogel predstavljati. (Ika) Obisk iz Obrigheima Tudi brez Kilianovega sejma je bilo živahno Krško, 12. maja — V četrtek zvečer je na obisk v Krško prispela skupina prebivalcev iz prijateljske občine Obrigheim. To so ljudje, ki vsako jesen sprejmejo delegacijo kmečkih žena iz naše občine, kadar se ta udeleži njihovega Kilianovega sejma. Nekatere izmed družin, ki vselej od srca prijazno spustijo člane naše delegacije v svoje domove, so se tokrat odzvale vabilu iz Krškega in prišle. Sprejeli so jih njihovi gostitelji in jih odpeljali na svoje domove. Z njimi so obiskovalci iz Obrigheima preživeli večino časa, vmes pa so si (organizirano) ogledali tudi naše turistične zanimivosti. Bili so v kostanjeviški galeriji, v krški samostanski knjižnici, v begunskem centru so pustili svoj denarni prispevek, na Libni so imeli mašo v Marjetini cerkvi in nato družabno srečanje, ki so ga zanje pripravile kmečke žene. Poslovilno zabavo so imeli pri Grubičevih na Dobravi. (Ika) zacije v Leskovcu. Istočasno z omenjenim cevovodom so poleg že obstoječega vodohrana Narpelj s prostornino 250 kubičnih metrov zgradili še enega enake velikosti. V njem je vgrajena avtomatika za vklučevanje in izklapljanje vseh črpališč v Ro-rah in na Krškem polju. To pomeni, da celoten sistem vodovoda Krško upravlja opera-tre v Kostaku, računalniško spremlja delovanje celotnega sistema in na tem mestu ima gospodarsko infrastrukturo: »Z izgradnjo vodohrana Narpelj in cevovoda Trška gora—Gmajna naj bi se v vodovodnem sisitemu Krško uporabljala približno 50 litorv v sekundi vode iz sistema Rore. Črpališče Brege naj bi delalo še naprej, predvsem za potrebe industrije (NEK, tovarna celuloze in papirja), črpališče Drnovo pa bo delalo naprej s Kostakovi DE Vodovod zlepa ne zmanjka dela. Obstoječe naprave terjajo vzdrževanje zdaj na tem, zdaj na drugem koncu občine, pravkar so pognali vodovod za Gmajno, nato so se z gradbinci lotili dela za Petrol: prestavitve voda pri bencinski črpalki na Vidmu (na sliki). Vod, ki je bil na območju črpalke, so prestavili pod cestišče, narejen pajevjekleni izvedbi, da bodlje zdržal. (Foto: Pilip) na voljo vse informacije o mestu in vrsti okvare, delovanju črpalk, nivoju vode in podobnem. Janez Kalan, strokovni sodelavec na sekretariatu za čim manjšo kapaciteto.« Za porabnike pitne vode je to gotovo razveseljivo, saj je znano, da sta obe nižinski črpališči izpostavljeni onesnaženju z nitrati. (I.G.) V Leskovcu pri Krškem Za varnejšo vožnjo Leskovec — Tukajšnja osnovna šola bo 19. maja prizorišče tradicionalnega tekmovanja osnovnošolcev »Za varnejšo vožnjo«. Organizator tega merjenja znanja in spretnosti je podjetje Fidemar iz Kopra, akcija pa je seveda sponzorirana in zmagovita ekipa bo svoji šoli priborila kolo z motorjem in zaščitno čelado, enako mikavno nagrado pa dobi tudi najboljši posameznik. Tekmovanje je sestavljeno iz teoretičnega dela (reševanje testa), v katerem sodel uje šest učencev, ter iz spretnostne vožnje, ko posamezne ekipe sestavljajo po trije učenci. Na omenjenem srečanju bo sodelovalo 14 osnovnih šol iz Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. (imi) Blagoslovitev kapele na Ardrem pri Raki Ardro pri Raki — Prihodnjo nedeljo, 22. maja, bo na Ardrem pri Raki svečano. Blagoslovili bodo kapelo sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. Vaščani so ponosni na ta objekt in vabijo na slovesnost. (V. B.) KER Ž1VL1ENIE POTREBUJE VARNOST Q)| hCU '*/niG* OBMOČNA ENOTA KRŠKO Ena vrsta zavarovanj je po svoje izredno specifična: to je AVTOMOBILSKA ODGOVORNOST. Ta vrsta zavarovanj je OBVEZNA za vaše vozilo. Vse ostale oblike zavarovanj so prostovoljne in NEOBVEZNE. Neobvezna so požarna, nezgodna kmetijska in vsa ostala zavarovanja; zavarovanje avtomobilske odgovornosti kot odgovornosti voznika pa je po zakonu obvezno. To velja za večino evropskih držav. Morda je za nekoga težko razumljivo, kaj je to avtomobilska odgovornost: sklepanje police vas kot imetnika in voznika osebnega vozila in nas kot zavarovalno hišo pomeni odnos zavarovanec—zavarovalnica. Pri oškodovanju tretje strani (vozila, osebe itd.) se pojavlja še TRETJA OSEBA kot morebitni oškodovanec. Torej zavarovanje avtomobilske odgovornosti pomeni zavarovanje škode, ki jo voznik povzroči tretji osebi. Taka poenostavljena razlaga zajema samo najenostavnejša razmerja med zavarovalnico — zavarovancem in oškodovancem. Zavarovane nevarnosti avtomobilske odgovornosti (naprej AO) zajemajo: 1. Zavarovalnica se zaveže povrniti škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in in posesti v polici navedenega vozila prišlo do: a) telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrti neke osebe (osebna škoda), b) uničenja, poškodbe ali izginitve stvari (stvarna škoda). 2. Poleg imetnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji imetnika vozila opravek (voznik, sprevodnik, spremljevalec in podobno) kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega imetnika.. 3. Z zavarovanjem motornega vozila je krita tudi škoda, ki jo povzroči prikolica, dokler je speta z njim in potem, ko oddvojena od vlečnega vozila, učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za polprikolico in vsako vozilo, ki ga zaradi defekta ali drugega vzroka vleče zavarovano vozilo. 4. Dogovorjena zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo kritnih obveznosti zavarovalnice za vsak posamezen zavarovalni primer ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če škode nastanejo iz istega vzroka. Ob spremembi minimalnih kritnih obveznosti po odloku vlade Republike Slovenije veljajo spremenjene kritne obveznosti tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, ki so nastali po začetku veljavnosti odloka. zavarovalnica triglav d. d. NAŠ GLAS 12,18. maje 1994 t\"Tm^:\ SiiSi".........Siil'5: .^1V* Kopitarna Sevnica Nova industrijska prodajalna 1 i 1 H ^ f ? ? *• Sevnica, 13. maja — V sev-niški Kopitarni, ki posluje že 107 let, so se zbrali prijatelji Kopitarne, od poslovnih partnerjev, predstavnikov bank, občine in javnih medijev pa vse do zaposlenih iz Kopitarne in Kopinga, njihovega hčerinskega podjetja, ob otvoritvi nove t.i. industrijske prodajalne. Direktor Kopitarne Marjan Kurnik je zbranim predstavil, kaj za Kopitarno pomeni ta prodajalna. »Industrijska ji rečemo zato, ker se bomo v njej trudili zagotoviti najpopolnejši izbor naših izdelkov in zato, ker boste tukaj lahko kupovali pod najugodnejšimi pogoji,« je povedal direktor in dodal: »Zbrali pa smo se tudi zato, ker nas družijo skupni gospodarski problemi in skupna skrb ter odgovornost za poslovanje poslovnih subjektov, ki jih zastopamo.« V Kopitarni so se v dolgih letih delovanja izmenjavala boli in manj uspešna obdobja. Po vojni se je usmerila na jugoslovanski trg in je s kopiti oskrbovala približno 50 tovarn obutve po vseh republikah. Pred več kot dvajsetimi leti so se usmerili v izvoz in ta jim je omogočil preživetje tudi po izgubi nekdanjega jugotrga. Vendar pa so bili v letih 1990 in 1991 neizbežni drastični rezi v organiziranosti podjetja in to je prineslo zmanjšanje števila zaposlenih s približno 420 na današnjih 250. Kopitarna je torej preživela tudi izgubo 70 % tržišča in je za izhod iz krize povečala izvoz, ki je v letu 1993 predstavljal že 47 % realizacije, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa izvoz predstavlja že 57 % realizacije. Poslovni rezultat v zadnjih treh letih je ves čas pozitiven, čeprav akumulacija dosega le približno 1 do 2 % celotnega prihodka. Letos potekajo tudi aktivnosti v zvezi z lastninjenjem, saj ima Kopitarna že dokončan program lastninjenja, čaka pa jih še prenos stanovanjskega fonda in dela zemljišč na ustrezne občinske sklade. Odločili so se za delavski odkup in računajo, da bodo lahko 60 % družbenega kapitala v celoti odkupili. Ocenjena vrednost Kopitarne znaša 300.000.000 SIT na dan 1.1.1993, kar pomeni, da bodo morali zbrati približno 370 certifikatov. Kopitarni Sevnica, ki je od leta 1886 edini izdelovalec kopit za obutveno industrijo v Sloveniji, kopita niso zadoščala za njen razvoj. Zato so posodobili proizvodnjo in razširili paleto izdelkov, ne da bi zanemarili kvaliteto in dobro organizacijo. Njihova proizvodnja je razdeljena v naslednje programe: kopita, obutev, na-penjači, raztezači in ostali lesni programi. Na leto naredijo 150.000 parov obutve in od tega jih četrtino izvozijo. Že zaradi dolgoletne tradicije ne zanemarjajo inovacij: za cokle s pregibnim podplatom imajo prijavljen patent v Sloveniji, Hrvaški in Nemčiji. Za boljši stik z nogo skrbijo anatomsko oblikovani podplati, ki varujejo stopala in zmanjšujejo utrujenost. Pokrivajo različna področja, od modne do ortopedske obutve, od obutve za prosti čas do delovne obutve, od elegance novega do pri-zkušene tradicije. Po besedah Marjana Kurni-ka Kopitarna »igra predvsem na prednosti, kot so fleksibilnost, zasledovanje modnih trendov, anatomsko oblikovanje in visoka kvaliteta, ob konkurenčnih cenah.« Na področju trženja še poseben poudarek dajejo prodoru na tuje trge Češke, Slovaške, Madžarske in Makedonije. Za leto 1994 planirajo prodajo v višini 8,2 milijona DEM, kar je 8 % več kot v letu 1993. Dosežena prodaja v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa znaša 2.812.234 DEM, kar predstavlja 95 % plana za to obdobje. (Galex) VNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Z IZPOSOJENIM STROJEM DO CILJA STROJEV IN ORODIJ d.0.0. - PRODAJA VIJAKOV NA IZBIRO VEC KOT 70 STROJEV: brusilec parketa, pnevm. kladiva, žage, kosilnice, diamantni rezilec betona, globinski čistilci, agregati, kompresorji ipd. - NAJDETE NAS V KRŠKEM, KURIRSKA 1, TEL: 31-723 Kako zmanjšati obseg bolniških v konfekcionarski industriji? V Lisci so si za to zastavili program. utemeljen na opravljeni študiji in zbiranju podatkov Sevnica — Obletnice v tekstilni industriji običajno pokažejo kaj neprijetno sliko posledic, ki jih na slavljenkah pušča delo za šivalnimi stroji. Seveda smo se tako novinarji med seboj kakor tudi z vodilnimi ljudmi iz posavskih kon-fekcionarskih podjetij lotili pogovorov o načinu življenja in dela, ki privede do tolikšne iz-trošenosti njihovih delavk. Očitno se problem načina življenja in obremenitev, ki jih morajo prestajati konfekcio-narke, odraža tudi v relativno visokem bolniškem staležu, saj so se na primer v sevniški Lisci lotili priprave programa ukrepov, ki naj bolniško odsotnost zmanjšajo. K sodelovanju so povabili tudi zaposlene in v skrinjicah za nabiranje predlogov je pristalo šestnajst pisem. Mnenja in predloge iz teh pisem je delovna skupina upoštevala pri pripravi gradiva. Ob tem so uporabili še analize izrabe delovnega časa in bolniškega staleža, poslovna poročila, rezultate ankete, opravljene med 49 vodilnimi in vodstvenimi delavci v proizvodnih enotah, ugotovitve iz raziskave mnenja interne delavske javnosti ter lastno znanje pri-pravljalcev gradiva. Med vzroki, ki so terjali nastanek omenjenega programa zmanjšanja bolniških odsotnosti, je na prvem mestu sprememba zakonodaje, ki pre- naša stroške nadomestil za do tridesetdnevno bolniško odsotnost na delodajalca. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem so ljudem dostopnejše tudi zdravstvene storitve, zanemarljiva pa ni niti splošna kriza in družbena patologija (alkoholizem, brezposelnost in krize v družini, strah, tesnobe, stresi, obremenjenost izven podjetja...), epidemična obolenja in zdravje drugih družinskih članov. Te vzroke so avtorji gradiva opredelili kot zunanje. Med notranjimi vzroki za bolniški sUlež, kot ga beležijo v Lisci, pa so našteli: povečanje zahtevnosti dela v proizvodnji, uvajanje kriterija učinkovitosti pri delu za ohranitev delovnega razmerja, uvajanje dodatnih delovnikov zaradi nedoseganja plana, opti-miranje števila zaposlenih in psihoza določanja trajno presežnih delavcev, omejevanje izrabe letnega dopusta, nedo-seganje norm in nizke plače, dvoizmensko delo, odsotnost stimuliranja redne prisotnosti na delu, pogoje dela, spreminjanje strukture vodstvenega kadra (menjava generacij), preobremenjenost... Med predlaganimi ukrepi je na prvem mestu zapisan manjši obseg dodatnega dela, kar bo zmanjšalo obremenjenost, nato liberalizacija izrabljanja letnega dopusta (v treh mesecih bo možno po lastni želji iz- rabiti namesto dosedanjega enega dva dneva dopusta), uvedba enoizmenskega dela tam, kjer je to mogoče, prilagoditev delovnega časa človekovemu bioritmu, uvedba 2—4 ur dela v popoldanskem času in ne več ponoči ali ob sobotah, dvig produktivnosti z opuščanjem nekaterih sprememb v proizvodnem procesu, ki so očitno moteče, odprava dela v času, ko je bolniški stalež največji (popoldanska izmena). Med kadrovskimi ukrepi za izboljšanje strukture zaposlenih je tudi uvedba kombinacije dela in čakanja pri tistih, ki čakajo na upokojitev, uvajanje mlajših kadrov v proizvodnjo, izobraževanje vodilnega in vodstvenega kadra za učinkovito vodenje, dvosmerno komuniciranje in obvladovanje zahtevnih ter spreminjajočih se razmer. V Lisci nameravajo še poglobiti sodelovanje z zdravstvenim domom in ponovno uvesti redno telovadbo med delom. Ta bo naravnana fizio-terapevtsko in strokovno vodena. Za nove vodstvene delavce bodo poostrili kriterije zahtevnosti, skrbneje bodo uvajali v delo nove delavce, pred uvedbo novih, zahtevnih del pa bodo skupinovodje in delavke na zahtevnih operacijah ter na ključnih fazah predhodno dodatno usposobili. Te-melj itejše bodo tudi priprave v celotnem proizvodnem procesu. Med bolj razveseljivimi točkami programa Liscinega boja zoper visok bolniški stalež so tudi predvidena priprava stimulativnega dela plačilnega sistema Lisce, specializacija proizvodnih programov po enotah in organiziranje dela na domu ali prilagajanje dela zmožnostim zdravstveno ogroženih in starejših delavcev. Dejstvo je, da program deluje dokaj spodbudno, upoštevati pa kaže, da stanja, kakršno je sedaj med delavci v konfekcijski industriji (torej tudi v Lisci), ni nihče spravil na današnjo točko iz osebnega veselja. K temu sta tekstilce prisilila neusmiljen boj za obstoj in konkurenca. Zato se bralcu posameznih točk omenjenega programa prikrade vprašanje, ali bo prihranek pri zmanjšanju obsega bolniških res tolikšen, da bo omogočil nekatere predvidene blažilne ukrepe. Za šivalnimi stroji dela veliko žensk, ki prihajajo iz kmečkega okolja in ki jim doma ni odvzetega skoraj nič gospodinjskega dela. Pogosto pridejo na popoldanski ali večerni šiht že izmučene od celodnevnega dela. Veliko jih ima namreč doma tudi vsaj manjšo kmetijo, mnogo njihovih mož je v krizi ostalo brez službe in tako pade nenadoma vse breme vzdrževanja družine na njihova pleča. (Ika) Območna gospodarska zbornica Ali je krivulja brezposelnosti res dosegla dno? Za Videm v stečaju poiskati rešitevv še enem stečaju, zaskrbljujoče pa je, da se postopoma iztekajo socialne pravice brezposelnih in bodo sedaj ti prepuščeni lastni skrbi za preživetje blema je ponovno pristalo v Krškem. Zato so člani zborničnega odbora ponovno postavili (žal verjetno bolj retorično) vprašanje: Ali ta država resnično ni zainteresirana za oživitev dela tovarne, kakršna je Videm, ki ob proizvodnji strateških izdelkov, celuloze in papirja, vključuje v delo še celo verigo dejavnosti. In še podvprašanje: Ali ima poleg konkurenčnih proizvajalcev iz tujine še kdo v Sloveniji inte- Člani zborničnega odbora so bili kritični tudi do vloge Sklada za razvoj, ki je v svojem dosedanjem delu prodal 23 matičnih in 15 hčerinskih podjetij. Med njimi pa ni bilo niti enega iz Posavja. Sklad je uvedel stečaj v 12 matičnih in 10 hčerinskih podjetjih in med njimi so imela 4 matična in eno hčerinsko podjetje sedež v Posavju. Pri prodaji podjetij v stečaju mora naša regija vključiti vse možne sposobne kadre, saj se sicer lastnina prenaša ven iz regije in koncentrira v Ljubljani. Za primer nezakonitega prenosa lastnine so razpravljalci navedli SOP Opremo. res, da bi se znebili Vidma? Kot možna rešitev se seveda kaže nov programiran stečaj, država kot večinski upnik pa naj bi zagotovila potrebna sredstva za sanacijo. Tako so vsaj, med drugim, sklenili udeleženci seje. (Ika) Sevnica, 25. aprila — Odbor Območne gospodarske zbornice je na sevniškem gradu razpravljal o stanju in o ukrepih, ki jih je sedaj potrebno posavsko gospodarstvo. Seveda je pri tem največ časa vzel Videm v stečaju, niso pa se ognili niti odnosu Koržetovega sklada do podjetij v naši regiji, investicijskim družbam, gradnji hidroelektrarn in avtoceste, lastninjenju in zaposlovanju. V Posavju je preko 5.600 nezaposlenih, od tega jih veliko išče prvo zaposlitev, njihova izobrazbena stopnja pa je zelo nizka. Primanjkuje dobrih kadrov in analiza štipendijske politike tudi ne kaže, da bi v kratkem lahko pričakovali izboljšanje stanja. Med podjetji je še vedno največji bolnik Videm v stečaju, ki je bil zrel za stečaj že aprila '92 in ga je ob koncu istega leta »prevzel« Sklad za razvoj. Dejanski stečaj Vidma so objavili 1. aprila '93, a kaže, da ni prave volje za to, da bi proizvodnjo v tej tovarni resnično postavili na noge. Vsaj tako so ugotavljali udeleženci seje zborničnega odbora. Sedanje rešitve ne obetajo dobrih rezultatov, kar je absurdno, saj se cena celuloze na svetovnem trgu pove čuje in bi morali zagotoviti njen zagon. Videm zaradi blokiranega žiro računa posluje preko podjetja v Črnomlju, kar terja plačevanje dodatnih provizij, izguba iz leta '93 ni pokrita in reševanje celotnega pro- Gospodarska zbornica o denacionalizaciji Še najhitreje gre z dogovori Posavje, aprila/maja — Upravičenci po zakonu o denacionalizaciji so v Posavju zahtevali denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, stavbnih zemljišč, zasebnih gospodarskih podjetij, oz. kapitala in premičnin. Za številke je še nekoliko prezgodaj, saj je treba doslej zbrane podatke še preveriti. Navaja pa poročilo Gospodarske zbornice za Posavje, da je problematika po posameznih denacionalizacijskih sklopih zelo različna. Problem so kadri, upravni organi so zelo obremenjeni, nekateri predpisi so bili sprejeti zelo pozno. V nekaterih primerih niso razmejene pristojnosti, še posebej so težave pri zemljiščih, ki so vključena v vojaška območja. Težavam pri cenitvah in njihovem valutiranju premoženja na današnji datum se pridružujejo še one, ko se zahtevanega premožnja ne da vrniti v naravi. Pojavlja se tudi vprašanje enakopravnosti med upravičencem in obveznikom, vsa nerešena vprašanja pa podaljšujejo roke izdajanja odločb, svoje prispevajo pritožbeni postopki, družbena podjetja pa se ne bodo mogla lastniniti pred dokončanjem postopka denacionalizacije. Vse skupaj lahko pospešijo le dogovori med prizadetimi strankami. (Povzel: Ika) Poročilo o delovanju NE Krško APRIL 1994 Jedrska elektrarna Krško je aprila dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99,77-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 445.356 MWh električne energije (neto). Temperaturni prirastek reke Save zaradi delovanja elektrarne je bil pod dovoljenimi 3 stopinjami C: povprečni je znašal 1 stopinjo C, največji pa 2 stopinji C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 5,8 % od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,03 % od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 m od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,63 %od letno dovoljene doze za NEK (50 mikro Sv). Na novo so uskladiščili 32 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako je bilo konec aprila v skladišču skupaj 9461 sodov, je sporočila služba splošne administracije NEK. "!Trr3Tn.TT7^ NAŠ GLAS 12. 18. maja 1994 Preizkusi na kmetiji Jožeta Puntarja Proso se je pokazalo za univerzalno kulturo Jože Puntarje preizkusil več različnih krmnih dosevkov in prišel do spoznanja, da močna krmila lahko zamenjamo z doma pridelano — zato tudi bolj zdravo — polnovredno beljakovinsko krmo. Mali Podlog — Mnogocvet-na ljuljka, plemenita, sočna trava je že visoko pognala in v začetku maja je Jože Puntar z njo že lahko postregel svojemu govedu za večerjo. Za večerjo, da, kajti čez dan dobijo njegovi krepki bikci menu iz petih, šestih jedi, zjutraj pa kaj lahkega, na primer seno. Jože že več kot 15 let goji mlado pitano govedo in je menda edini v krški občini, ki vztraja tako dolgo. V tem času se je povsem prepričal, da ni dobrega živinorejca brez dobrega poznavalca živinske prehrane in pridelave krme. Že vrsto let je od tedaj, ko je Jože brez obotavljanja pristal na predlog Agrokombinata, da bi sodeloval pri poskusih oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Najprej je zasejal sojo in fižol in oboje je dalo odličen pridelek. Toda za praktično rabo bi ju bilo treba sejati na veliko večjih površinah, kot jih je za to imel na voljo, zato je sojo in fižol opustil. Naslednje leto je posejal koruzo z grahom kot strniščni dosevek, kije primeren za svežo krmo in za silažo. Zraslo je dobro, vendar za mehanizirano spravilo naša mehanizacija ni bila primerna. Ko je tri leta zapovrstjo poskusno gojil silosirk, je bilž rezultati tako zadovoljen, da ga je želel posejati na večji površini. Takrat so mu v Ljubljani namesto silosirka dali seme sudanske trave in ta je, zasejana po spravilu pšenice, zrasla do 1,5 metra. Pokazalo seje, da je ta okusna, sladka trava odlična krma za vse faze živine, še posebno za mlado. Ajda, ki jo je Jože Puntar preizkusil leto kasneje, se ni obnesla, proso, ki ga je tudi začel sejati takrat, pa je že v predlanskem sušnem letu izredno lepo uspelo. Lani je s prosom zasejal že 1,5 ha. »Proso seje pokazalo za univerzalno kulturo,« pravi Jože Puntar. »Uporablja se lahko za zeleno krmo, za silažo, za ' seno, zrnje je odlična beljakovinska hrana za piščance, boljša kot krmila. Tudi za ljud- sko hrano je prosena kaša prav dobra, pa na primer zapečene kaše nikjer več ne poznajo. Poleg tega ima proso najkrajši rastni čas, 70—75 dni do polne dozorelosti, in od vseh posevkov najbolje prenese sušo. Ugotovil sem, da na naši peščeni zemlji dozori tudi po najbolj pozni pšenici. Seme se lahko pridela doma. Za setev za zrno se ga porabi 25—30 kg/ha, za zeleno krmo, silažo ali seno pa 45—50 kg/ha. Živina se tej krmi izredno hitro prilagodi. Važno pa je, da je za proso njiva čista, zato bodo dobri pridelovalci koruze in pšenice znali dobro pridelati tudi proso.« Zaradi vseh naštetih dobrin lastnosti se mu zdi proso najbolj obetavna in najcenejša krmna kultura za živinorejske obrate. In še eno prednost ima: ker gre hitro z njive, se lahko za njim — nekoliko zapoznelo — poseje še krmni ohrovt in oljna repica za podor (zeleno gnojenje), kije na nekaterih zemljiščih nujen. Čisto na svoj riziko seje Jože Puntar na pobudo pospeševalca iz Agrokombinata odločil še za mešanico krmnega graha in pšenice. Poskus traja že četrto leto in zopet dobro kaže. »To so izredne beljakovine,« pravi Jože, »ta krma daje kvalitetno, trdno slanino in svinjsko meso. Njiva pa ostane po setvi v izredno ugodnem stanju. Grah je metuljni-ca, v zemlji ima dušične bakterije, zato iz zraka črpa dušik, kar zemljo obogati in jo rahlja. Pospravlja se ta krma strojno, s kombajnom se požanje ravno ob času, ko se zanje zadnja pšenica.« Za krmne dosevke nasploh velja, da za njihovo pridelavo ni potrebna zaščita proti plevelu niti proti škodljivcem, zadostuje le startno gnojenje, kasnejše gnojenje ni potrebno in to je dobro za zemljo, ker lahko počiva. Vsa našteta krma tudi močno spodriva vodeno korenasto hrano in daje možnost za sestavo domaČe krmne mešanice v pravilnem Lovci skrbijo tudi Lovci se pripravljajo na pristrelitev pušk Boštanj, 15. maja — Na Brezovici nad Boštanjem so se zbrali člani LD Boštanj na rednem letnem preizkusu orožja in strelcev. To je pomemben dan, saj ga morajo lovci predvsem uspešno preživeti. Sami temu pravijo pristrelitev pušk, kar naj bi pomenilo, da je to dan, ko se odpre lovna sezona, in puške in lovci morajo biti kar se da pripravljeni. Dan se je začel z delovnim sestankom, katerega ponovijo enkrat mesečno, da pregledajo delo v preteklem mesecu, spregovorijo o problemih, ki jih morajo razrešiti, seveda pa tudi o ciljih, ki jih želijo in morajo uresničiti. Zadeva je resna, naloge zahtevne. Osemin-petdesetčlanska družina je pestra družba. Ponosni so, da je med njimi veliko mladih lovcev, še bolj jih veseli, da so v njihovi sredi tudi takšni, ki jih štejejo petinsedemdeset in več, a še vedno aktivni in zbrani sogovorniki. Področje, za katerega skrbi LD Boštanj, je veliko 4971 ha, lovnih površin pa je kar 4271 ha, zato sodijo med največja, zaradi specifičnosti pa tudi med najbogatejša lovišča v Posavju pa tudi širše. Sestavljajo ga štirje revirji — Kobiljek, Topolovec, Veliki vrh in Kremenec. Lovstvo je lep in koristen hobi. Nikakor ni zgolj lovljenje in ubijanje živali, divjadi, ampak je najprej nega in skrb, tako za gozdove kot tudi za vse, karje z njimi povezano, predvsem za favno v teh področjih. Mnogo je koristnih aktivnosti, ki jih LD Boštanj izvaja, med drugimi tudi ekološke akcije, ko počistijo številna divja odlagališča kosovnega odpada, ki nikakor ne sodijo v gozdove. Da lovci pomagajo mnogim kmetom zavarovati posevke, vinograde in sadovnjake, je mnogim znano. Skrbijo, da divjad ni lačna, zato veliko vlagajo v krmišča, katerih je na področju LD kar osem: štiri krmišča za divje prašiče, tri za parkljasto divjad in eno krmišče za pernate živali. Postavljenih in razporejenih imajo kar sto štirideset solnic, štirideset visokih prež, ki so vse postavljene udarniško, na delovnih akcijah, na katerih se udeležba preverja, saj mora vsak lovec prispevati petindvajset ur za zemeljska dela, in pa šest ur za okolju prijazna okolje Žival zasluži, človek pa bi si moral želeti zdrave, predvsem čiste narave dela, kamor vsekakor sodi tudi čiščenje in tekoče vzdrževanje lovskih stez. Oproščeni vseh zemeljskih del so le lovci, starejši od sedemdeset let. Lovci LD Boštanj koruzo za krmljenje divjadi tudi pridelujejo, in to na 1,8 ha njiv, skrbijo pa tudi za 3,57 ha pašnikov, kar jih nedvomno uvršča med tiste, ki upravičeno uživajo sloves dobrih gospodarjev. Sodelovanje s kmeti je zgledno, saj je LD kmetom kupila ali pomagala kupiti kar sedemindvajset električnih pastirjev, ki Dobra hrana se odraža na zdravi živini. V Puntarjevem hlevu že šest let ni bilo živinozdravnika. razmerju beljakovin in škroba. Za naštete krmne dosevke, ki se večinoma sejejo po spra vilu pšenice, bi torej lahko rekli, da je njih pridelava primerna ekološko in biološko, tako za zemljo kot za živali in človeka, ne kaže pa zanemariti tudi ekonomskih razlogov zanjo. »Danes je na kmetijah vse manj denarja za nakup raznih pripravkov, zaščitnih sredstev in gnojil in tudi semena. Zato bo treba čedalje bolj izkoriščati možnosti, da se čim bolje gospodari brez dodatnih nakupov in da se čim več pridela doma.« Jože tako dela že ves čas, z izobraževanjem in samoodrekanjem. Z lastnimi sredstvi je zgradil hlev, vrsto let redil po 30—40 glav živine, a zaradi suše moral zmanjšati na 30. Nakup telet za rejo se tudi njemu zdi predrag v primerjavi s ceno pitane živine pri prodaji, toda Jože Puntar vseeno vztraja. Očitno je pri tem tudi nekaj ljubezni. Delovni dan Lovske družine Boštanj Avtomobilske školjke, ki so jih lovci zvlekli iz gozdov svojega revirja, čakajo na odvoz. so v sezoni postavljeni okrog prenekatere njive, vinograda ali sadovnjaka. Predsednik upravnega odbora LD Rudi Mlinaric je predstavil novi program, ki si gaje LD zastavila in ga seveda z vso resnostjo misli tudi uresničiti. Vsa podpora tudi z naše strani, saj so lovci postali nepogrešljivi člen v verigi tistih, ki skrbijo za naše gozdove, za živali v njih, za to, da bodo tudi naši otroci in vnuki čez nekaj let in desetletij imeli možnost videti in se srečati s tako lepimi in dragocenimi bitji, kot so srne, košute, damjaki, divji prašiči, lisice, zajci in mnoge vrste perjadi. Ko srečamo lovca, mu zaželimo dober pogled, pri odstrelu pa mu iz srca izrecimo — lovski blagor. (D. Koritnik) Na Zdolah pri Matjažu Glogovšku Vinogradništvo in sadjarjenje je njegovo življenjska opredelitev Kmalu pa se bo pokazalo, ali dejavnost tudi razširiti, karje Matjaževa velika želja in edina alternativa 1VAŠ PI A Si Skupščinske delegatske informacije IMi^a "^^^ Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga Oih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:......................................................................................................... (podpis naročnika in žig) Kraj, datum: ........................................................................................................ Zdole, 10. maja — Zdole so, tako kot Arnovo selo, vino-gradniško-sadjarska vas. Ljudje skrbno obdelujejo svoje nasade, ponosni so, še posebej pa jih veseli, da je v vasi ostalo mnogo mladih, ki ne razmišljajo o zaposlitvi v Krškem, Brežicah ali drugje, ampak se raje odločajo za delo doma, na zemlji. Matjaž pravi: »Če bi ekonomski položaj dovoljeval in če bi bila vladna kmetijska politika in strategija do razvoja vinogradništva ter sadjarstva v državi bolj določna in razpoznavna, bi bilo primerov, ko se mladi odločijo za tak način življenja in preživljanja, še veliko več.« Matjaž Glogovšek je absolvent Višje agronomske šole v Mariboru, smer vinogradništvo in sadjarstvo. Ta mladi bodoči inženir agronomije, sicer doma na Obrežu, je zelo zadovoljen s pridobljenim zna- njem, še posebej z opravljanjem obvezne prakse v največjih tovrstnih nasadih na Štajerskem. Vse je vključeno v strokovni program fakultete. Prav tako se je udeležil mnogih strokovnih ekskurzij v tujini (zgornje Poadižje na južnem Tirolskem), kjer so vinogradi, sploh pa nasadi jablan med največjimi in najbolj urejenimi v Evropi. Na Zdolah imajo Glogov-škovi tri hektarje vel iko posest z zidanico. Vinograd v terasah s preko 2200 trtami in sadovnjak z več kot 400 breskvami obdelujejo strojno, saj, kot pravi Matjaž, tako hitreje in relativno bolje opravi delo, ki ga brez strojev verjetno ne bi zmogel. Matjaž zatrjuje: »Raje bi poskusil delati doma, izključno v poklicu, ki si ga bom pridobil, saj se danes ukvarjam tudi s pridelavo koruze in pšenice, kiju sejemo na osmih hektarjih. Ce imaš zemljo, jo je treba tudi obdelati. Zdi se mi, da je dosti, celo preveč neobdelane in zapuščene zemlje, saj nekateri nočejo, drugi pa tudi ne znajo delati. Zemljo moraš imeti rad, vse, kar ti da, moraš ceniti, ker tako ceniš svoje delo, svoj vloženi denar, in le tako vse to cenijo in spoštujejo tudi drugi.« Delo v sadovnjakih in vinogradih je v polnem teku, prav tako na njivah in travnikih. Če ne bo suše, če bo poletje zdržalo brez toče, se nam obeta dobra letina. Se veliko dela nas čaka, upamo le, da ne zastonj, nam pripoveduje Matjaž, ki je z mislimi že pri naslednjem vinogradniškem opravilu, to je tretjem škropljenju trt in sadnih dreves. Kletarska opravila so sestavni, zelo pomemben del vinogradništva. Kletarstvo pa varstvo in nega rastlin sta bila dva zelo pomembna strokovna predmeta, brez katerih ne bi bilo celovitega poznavanja vinogradniško-sadjarske dejavnosti, kateri se bo Matjaž tudi v celoti posvetil. Pogovor se je zaključil v optimističnem ozračju, saj smo se vsi strinjali, da morajo kaj kmalu nastopiti ugodnejši pogoji za vse, ki bi radi izkoristili znanje, voljo do dela, možnosti, ki jih nudi in narekuje zemlja, skratka vse tisto, kar je značilno za ljudi, ki vidijo perspektivo v pridelovanju kmetijskih dobrin. Nekateri so se raje zaposlili v industrijskih panogah, danes je mnogim žal, drugi pa so razmišljali drugače, in upravičeno potrpežljivo čakajo na priložnosti, ki se jim nedvomno morajo ponuditi. Ponujeno pa Je vsekakor treba izkoristiti. Cim bolje. (D. Koritnik) NAŠ GLAS 12. 18. maja 1994 ,!Tnv7,ni ^\ - ...... ¦ . ¦ ¦¦¦¦ ¦ ¦¦¦, ¦ ': -:' Počitnice in dopusti VABLJENI NA OGLED DOMAČIH ZNAMENITOSTI (3) Čebelji panj v podobi vojaka, prva polovica 19. stoletja (Posavski muzej Brežice) Obisk posavske regije se konča v neposredni bližini sotočja rek Save in Krke, kjer so tako imenovana »brežiška vrata« in seveda mesto Brežice. Za celotno območje občine je značilen prijazen ravninski in gričevnat svet, na gosto posejan z naselji, polji in vinskimi goricami. Brežice so prava zakladnica kulturne in naravne dediščine. Na koncu mesta stoji grad — mogočni renesančni lepotec iz 16. stoletja. V vzorno vzdrževani stavbi ima prostore Posavski muzej Brežice, ki je kompleksno urejen in s svojimi bogatimi zbirkami predstavlja kulturno dediščino Posavja od najstarejših časov do danes. V njem si velja ogledati arheološko in etnološko zbirko ter zbirki kmečkih uporov in sodobne zgodovine. Izredno bogata je slikarska zbirka slovenskih baročnih mojstrov, ki prikazuje dela sakralne umetnosti, krajinar- stva in portretne umetnosti. Zaključek stalne galerijske zbirke je namenjen slovenskemu slikarju in grafiku Franju Sti-plovšku. Pravi dragulj gradu pa je slavnostna dvorana — največji svetno poslikani prostor v domovini. V njej se zaradi izredne akustike večkrat na leto odvijajo razne prireditve najvišje kakovosti. Tudi vrsto filmov z zelo znano igralsko zasedbo so že snemali v njej. Ulica od gradu navzgor je primerna za sprehode po starodavnem mestnem jedru. Zaradi svoje historičnosti in arhitekture je spomeniško zaščiteno. Na pol poti se zagotovo zaustavimo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca iz konca 18. stoletja. V njej so na ogled freske slikarja Fantonija iz srede 19. stoletja. Stari del mesta zaključuje Rokova cerkev. Čeprav je podružnična cerkev, je odličnejša. Zgrajena je bila v drugi polovici 17. stoletja v spomin na kugo, ki je morila v Brežicah. Na severovzhodnem robu starega mestnega naselja nase opozarja leta 1914 zgrajen vodovodni stolp. Zaradi svoje višine je viden daleč naokrog in je nepogrešljiv del brežiške vedute. V njegovi neposredni bližini stoji prvi javni spomenik v mestu. Izdelal ga je mojster Stojan Batič, domačini pa mu zaradi videza pravijo spomenik pri kosah. Posvečen je kmečkim upornikom in udeležencem narodnoosvobodilnega boja. Sredi mesta si velja poleg različnih arhitekturnih stilov ogledati še prodaj no-razstavno galerijo Meke. Ko smo že pri razstaviščih, naj omenim še to, da smo v letu 1993 dobili še razstavišče v 210. učnem centru Teritorialne obrambe Republike Slovenije v Cerkljah ob Krki. Razstaviščni prostor za občasne likovne razstave imajo tudi v Termah Čatež. Njihovo ponudbo dopolnjuje samo 7 km oddaljen, dobro ohranjen srednjeveški grad Mokrice. Grad je preurejen v hotel višje kategorije in v njem se srečujeta bogata zgodovinska in kulturna dediščina ter poslovni svet. Poseben pečat plemenitosti dajejo gradu obujeni stari običaji, kot je Hubertov lovski ples, in različne kulturne prireditve. Za Krško, 14. maja — Pred polno dvorano Kulturnega doma se je občinstvu prvič predstavil s samostojnim koncertom Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod vodstvom prof. Draga Gradiška. Orkester, ki je bil pretekli konec tedna na intenzivnih pripravah v Novi Gorici, ima za sabo naporen delovni teden, kajti poleg koncerta so imeli v četrtek tudi snemanje za Radio Slovenija. Po besedah dirigenta Gradiška so veseli velikega obiska, saj so poslušalci zelo lepo sprejeli nastop, to pa dokazujeta dva dodatka, ki so ju izvedli. V prvem delu so se predstavili z deli Chri-stensena, Brahmsa, Schuber-ta, Missala in Gershvvina, drugi del pa je potekal v znamenju musicalov (Selections from Cats, A Chorus Line, The Best of the Beatles, Scarbo-rough Fair, The Phantom of the Opera). Več o simfoničnem orkestru pa v prihodnji številki. (Galex, foto: B.C.) obiskovalce je še posebej zanimiva okolica gradu, saj vključuje neokrnjeno naravo gozdnih površin z 200 let starim angleškim parkom, primernim za dolge sprehode. V občini Brežice imamo še nekaj gradov, a žal niso v tako dobrem stanju kot že prej omenjena. Grad Bizeljsko se v virih omenja že v 13. stoletju, današnji grad pa je iz 16. stoletja. Ima renesančno zasnovo z arkadpim dvoriščem, ki ga na dveh vogalih poudarjata okrogla stolpa. V grajski kapeli in nekaterih dvoranah so bogato štukirani stropi iz 18. stoletja. Na robu bizeljske pokrajine so vrh griča Sv. gore — zelo obiskovana romarska pot. Tu so poleg glavne cerkve, ki je iz 17. stoletja, še štiri manjše, starejše kapele. Najstarejša, Jurijeva kapela iz 10. stoletja, je sploh ena najstarejših cerkvenih stavb na Slovenskem. Po cesti skozi Globoko pridemo v Pišece. Tam si je mogoče ogledati zanimivo Podgorškovo kovačijo, ki je muzejsko urejena. V Pišecah stoji tudi rojstna hiša našega znanega jezikoslovca Maksa Ple-teršnika in je v fazi muzejskega urejanja. Grad Pišece sodi med naše najstarejše grajske stavbe. Skozi čas je bil večkrat predelan, a kljub temu deluje prisrčno in iskreno. Srečanje z njim je kot srečanje z dobrim prijateljem iz prijetnega otroštva. Mag. Tomaž Teropšič Ljubljanska Drama na krškem odru Spominjajva se skupaj — ljubezni »Sedem mož sem že imela.« — »V mojem objemu boste pozabili na vseh sedem.« — »Ne verjamem vam na besedo.« — »Saj ni treba, jaz sem mož dejanj.« Lahkotni in izzivalni pa spet surovi in očitajoči, obžalujoči in nostalgični, torej vsakdanji, vsakomur znani so dialogi, ki jih v enodejanki »Ljubiti« Milana Jesiha govorijo On — Ivo Ban in Ona — Silva Čušin, Barbara Levstik, Maja Sever in Mojca Ribič. Pretekli četrtek smo tudi v Krškem slišali njihove zgodbe, ki bi jih lahko povedali tisočeri »Oni« in »One« o ljubeznih iz priložnosti, dolgočasja, usmiljenja, strasti, o fantazijski ljubezni tistih, ki si ne upajo, o samohvali tistih, ki kar naprej znova poskušajo, in tudi o tisti pravi ljubezni, ki se menda zgodi le enkrat v življenju. Vse pa je spremljal sladko—otožni zven citer izpod občutljivih prstov mojstra Mihe Dovžana. Predstava, ki jo je omogočila Obrtna zbornica Krško ob svoji 25-letnici, je imela zelo lep obisk. •i _• • i koncert Sevniški Oktet Jurija Dalmatina bo 30. obletnico svojega delovanja proslavil z jubilejnim koncertom v Lutrovski kleti na sevniškem gradu. Prireditev bo v soboto, 21. maja ob 20. uri. Kulturni dom Krško »Štirje letni časi« in »Kitajke« Krško — Za abonente in druge obiskovalce Kulturnega doma v Krškem bosta v soboto, 21. maja, dve predstavi v eni. Baletniki SNG Maribor bodo po koreografiji Vasileja Solomona plesali na glasbo »Štirje letni časi« Antonia Vivaldija. Za njimi pa bodo nastopili študentje AG iz Ljubljane s svojo diplomsko predstavo, komorno opero o ljubezenskem štirikotniku »Kitajke« C. Vilibal-da Gluecka. Komorni orkester Tartini bo vodil dirigent Borut Smrekar iz Kostanjevice. Av -^wBHHHn^P*J' ŠOLA NI SALA lxlet v Pišece V torek, 10. maja, smo odšli v Pišece. Tu smo si na OŠ ogledali zelo lepo razstavo o življenju Maksa Pleteršnika. Pomemben je zato, ker je napisal naš prvi slovensko-nem-ški slovar. Snoval ga je kar devet let, letos pa je minilo 100 let, odkar ga je v celoti napisal. Veliko smo izvedeli tudi o življenju ljudi v tistih časih. Pot nas je peljala naprej do kovaškega muzeja, kjer smo prav tako veliko izvedeli o ko-vaštvu v davnih časih in si ogledali kovaško orodje. Nazadnje pa smo si ogledali gozdno pot, kjer smo nabirali liste raznih dreves za herbarij, podrobneje spoznali nekatera drevesa in škodljivce. Ta dan nam je lepo minil in vsi smo se polni novega znanja vrnili domov. Helena Kozole, 6. r. OŠ Koprivnica Na regijskem tekmovanju iz kemije V Novem mestu je bilo 23. aprila regijsko tekmovanje iz kemije. Časa za reševanje nalog, ki niso bile pretežke, smo imeli eno uro, vendar nas je večina končala že veliko prej. Rezultate smo izvedeli šele po štirinajstih dneh. Našo šolo sva zastopala osmošolca Boris Gorišek, ki je dosegel 81 5 točk, kar je zadostovalo za 32. mesto, in jaz, ki sem se uvrstila na 25. mesto z doseženimi 84 % točk. Z rezultati sva kar zadovoljna, saj je bilo vseh tekmovalcev 82. Naši sedmošolci se na regijsko tekmovanje niso uvrstili. Ani Koprive, 8. r. OŠ Artiče Tekmovanje mladih tehnikov Enajst učencev artiške šole je 6. maja sodelovalo na tekmovanju v Osnovni šoli Vavta vas. Namen tega tekmovanja je bil srečanje in preizkus mladih tehnikov Dolenjske in Posavja. Bilo je pet panog. V prvi so razstavili izdelke učencev, v drugi skupini je fotokro-žek razstavil svoje fotografije. V tretji skupini so predstavili in zagovarjali uporabne računal- niške programe. V četrti smo si ogledali proizvodni proces in sestavljanje konstrukcij z zbirko Fischer tehnik. V zadnji skupini pa so imeli učenci kar veliko dela z izdelavo in spuščanjem ploščatih zmajev. Delali so od 9. do 16. ure. Učenci so se vrnili okrog sedme ure. Bili so zadovoljni, saj je fotokrožek zasedel 2. mesto, predstavitev in zagovor uporabnega računalniškega programa pa 3. mesto. Ti dve panogi bosta šli tudi na republiško tekmovanje. Lina Ravbar, 5. a r, OŠ Artiče Lepo kljub naporom Vsako leto imamo športni dan, da se pomerimo še v ostalih štirih disciplinah, ki jih pri uri telovadbe ne moremo izvesti. Zato smo se odpravili na stadion v Brežice. Tekmovali smo v skoku v daljino, v metu krogle, v teku na 60 in 600 metrov. To torkovo jutro ni bilo tako toplo kot prejšnje dni, zato smo kar drgetali na kolesih, saj je bilo v programu tudi to, da se do Brežic pripeljemo z njimi. Razdelili smo se v skupine, nekateri so odšli v Pohanco, ostali v Dečno selo, od tam pa v spremstvu učiteljev do cilja. Na stadionu smo takoj začeli z disciplinami, kot smo dobili navodila. Po teku na 600 m, ki je bil zadnja preizkušnja, smo se spet odpravili na kolesa in veseli, da bomo kmalu doma, čisto pozabili na bolečine v nogah. Pa vendar bi še šli, saj smo se kljub naporom tudi smejali. Tjaša Penev, OŠ Artiče Glasba ne pride le iz radia In kaset, kot tudi mleko ne pride le ii samopostrežbe "Naj ti bo življenje ena sama melodija," mi je napisala teta v spominsko knjigo. Bila sem še majhna in doma smo veliko peli. Oče je tudi igral klavir, stric pa harmoniko. Vsega tega se dobro spominjam, saj to v meni živi. Glasba je prehajala od človeka k človeku, z vsako pesmico, ki je napolnjevala prostor, je bilo čutiti tudi dih, razpoloženje, čustva tistega, ki je igral. Pletla se je notranja vez med očetom, stricem in menoj, ko sta mi igrala. In to me je polnilo. Vsa preživeta lepota mladosti mi danes lajša življenje in vsakodnevne težave. To je bilo tudi glavno vodilo, spodbuda za začetek nove oblike sodelovanja med krškim vrtcem in Glasbeno šolo Krško. S prof. Suzano Drobila, ki z vso zagnanostjo in ljubeznijo vodi manjšo komorno zasedbo, in ob pomoči ostalih glasbenih pedagogov in njihovih učencev smo izvedli v letošnjem letu pet koncertov, prirejenih za naše najmlajše. Glasbeni pravljici o Dedku Mrazu in o Petru Panu, zanimiva predstavitev glasbil, vse to je poneslo mlade glasbenike, pedagoge in najmlajše poslušalce v veličasten tok glasbe, predaje lepemu, odprtost doživetemu. Trenutki, ko je šestdeset malčkov prejelo svojo nevidno violino, zatrobilo v trobento, klarinet, pelo in igralo na lastno flavto, so trenutki, ko si človek reče, da je lepo na svetu. Ob koncu bi rada napisala še to. Kujemo že nove načrte, vadimo že nove pesmi. Naj tudi naši otroci začutijo in spoznajo, da glasba ne prihaja le iz radia in kaset, kot tudi mleko, kakor trdijo nekateri, ne pride le iz samopostrežbe. Glasba je tista, ki nagovarja človeka v celem. Podarimo to lepoto našim malčkom. (Nanika škafar) 8 ^: NAS GLAS 12,18. maja 1994 Rokomet Prvo mesto AFP Dobova ni naključje Z direktorjem AFP Dobova Bogom Doberškom smo se pogovarjali o uvrstitvi te ekipe v prvo državno rokometno ligo. Samoobramba Delavci UNZ so tekmovali Ponovno ste se uvrstili v 1. slovensko rokometno ligo. Kako vam je to uspelo? Že po spomladanskem delu tekmovanj v 1. državni ligi v letu 1993 smo spoznali, da v tem tekmovanju ne moremo obstati, in že takrat smo se začeli pripravljati in krojiti načrte za ponovno vrnitev v ta elitni rang tekmovanja. Spoznali Bogo Doberšek, direktor RK AFP Dobova (Foto: J. Arh) smo, da se moramo igralsko okrepiti, zato smo pripeljali v klub dva igralca iz BiH (Mija-činoviča in Djapa) in 3. maja lani smo začeli sistematske priprave za osvojitev prvega mesta. Za Dobovo je pomenilo 1. mesto tudi povečanje možnosti za izgradnjo nove športne dvorane v Dobovi. Dvorana bo po vseh napovedih dokončana pred prvenstvom, ki se prične oktobra. Za nas pomeni dvorana prelomnico v našem delu z vsemi kategorijami, ker smatramo, da edino delo z mladimi odpira nadaljnjo perspektivo rokometu v Dobovi. Za uspehe AFP Dobova moram pohvaliti vse igralce, trenerje in vodstvo ekipe, hkrati pa se zahvaljujem vsem tistim, ki so delali v klubu, navijačem, predvsem pa številnim sponzorjem z generalnim sponzorjem g. Polovičem na čelu. Kako se pripravljate na novo sezono? Z uvrstitvijo v 1. slovensko rokometno ligo so nastali novi pogoji za delovanje našega kluba. Predvsem bo treba zagotoviti večja finančna sredstva, skrbeti za še boljšo organizacijo pri delu v klubu na vseh področjih, največ pa pričakujem od nove športne dvorane, ker se bomo lahko pripravljali doma. Z nami pa bodo tudi številni gledalci in navijači, ki nas bodo lahko bodrili v lastni dvorani. Kaj pa igralska zasedba? Ali se je mogoče s sedanjim strokovnim in igralskim kadrom obdržati v elitnem tekmovanju? Menim, da bo s strokovnim in igralskim kadrom, ki ga imamo trenutno na razpolago, mogoče z velikimi napori ostati v ligi. Seveda pa stvari ne smemo prepustiti naključju, zato je naša želja, da vsi igralci in vodstvo ostanejo, resno pa se ukvarjamo s tem, da se pred prvenstvom igralsko še bolj okrepimo. Kako gledate na rokomet v Posavju? V Posavju imamo tri rokometne ekipe, ki so se enakovredno borile za uvrstitev v 1. slovensko ligo. Tradicija kaže, da je rokomet zagotovo na prvem mestu med športi z žogo v Streljanje Nov uspeh Župonca Ljubljana, 13. maja — Na kontrolni tekmi so se preizkusili najboljši strelci, kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo konec julija v Milanu. Na tekmovanju sta v mladinski konkurenci nastopila tudi strelca SD SOP Novoline Leskovec Tina Grabnar in Dejan Župane. Grabnarjeva je s 369 krogi delila 3. mesto in je še vedno v krogu kandidatk za nastop na SP. Župane pa si je s 582 krogi in zmago med mladinci že zagotovil nastop v Milanu. Župane je presenetil tudi v absolutni konkurenci, ko je za zmagovalcem Rajmondom Debevcem zaostal za 7 krogov, kar je doslej njegov najmanjši zaostanek za najboljšim strelcem na svetu, in zasedel odlično 3. mesto. (Jože Arh) Streljali bodo osnovnošolci in srednješolci Ljubljana — V soboto in nedeljo, 21. in 22. maja, bo v Ljubljani tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije v streljanju s serijsko zračno puško. Nastopili bodo Boštjan Mlakar, Mladen Mancini in Jani Hrovat iz Srednje šole Krško, Urška Arh, Urška Smolej, Tina Grabnar, Iztok Molan, Gorazd Zorič in Jože Koritnik iz Gimnazije Brežice, Andrej Zorko, Matej Zorko, Mišo Zorko, Silvo Vrščaj, Dejan Marolt Boštjan Arh in Špela Arh iz OŠ Leskovec ter Uroš Koritnik iz OS Krško. Mentorji teh ekip pričakujejo dobre rezultate, saj želijo, da bi se ponovil lanskoletni uspeh. (Jože Arh) KK Interier - KK Novo mesto 92 83:97 (41:42) Podbočje, 7. maja — Košarkarji mladinci so v podboški dvorani odigrali zanimivo tekmo, v kateri je bil posebno zanimiv boj dveh obetavnih igralcev: domačina Boruta Rozmana in gosta, člana slovenske mladinske reprezentance S. Petrova. Oba sta nosila številko sedem. Zgovorno je tudi število zadetkov pri obeh, s tem da je Petrov zaradi osebnih napak zapustil igro v 15. minuti drugega polčasa. Domačini so kljub porazu pokazali dobro igro in požrtvovalnost. Strelci, KK Interier: P. Pavlovič 9, B. Rozman 44, M. Šantelj 12, I. Pire 4, Da. Jurečič 2 in Avsenak 12; KK Novo mesto 92: P. Dža-nanovič 5, S. Petrov 39, Oštir 23, M. Petrov 16, Jazbec 4, Miha-ilovič 8, Hrovat 2. (M. š.) Posavju, kar dokazujejo že uspehi v preteklosti tako RK Sevnica, RK Krško, RK Brežice in RK Dobova. Pokazalo pa se je, da smo vsak zase pre- majhni, da bi lahko dosegali vrhunske rezultate, zato menim, da dokler ne bomo združili vseh moči, ne bo bistveno boljših rezultatov. Jože Arh Namizni tenis Krški pionirji prvi v Posavju Krško, 11. maja —Zaključnega spomladanskega turnirja v namiznem tenisu v posavski ligi so se udeležili igralci iz Sevnice, Brežic in Krškega. V konkurenci starejših pionirjev je krška prva ekipa v sestavi Kožic, Krulc in Martinovič osvojila prvo mesto pred ekipama Sevnice in Krškega 2. Krčani in Sevničani so imeli enako število točk, o prvem mestu je odločila boljša set razlika. Pri mlajših pionirjih je krška ekipa brez večjih težav osvojila prvo mesto. Turk, Rostohar in Sajko niso imeli enakopravnih nasprotnikov. V posamični konkurenci je med starejšimi pionirji Krčan Kožic zasedel 3. mesto, med mlajšimi je bil prvi Turk in drugi Rostohar. Naslednji vikend, 21. in 22. maja, čaka krške namiznotenisače močan turnir v Zagrebu, 27. in 28. maja pa državno prvenstvo za mlajše p^pnirje v Ljubljani. (Pilip) Košarkarski spektakel v Leskovcu Leskovec pri Krškem — KK Interier Krško je pridobil organizacijo tekme ekipe Slovenije do 21 let proti igralcem selekcije ZDA; to so t.i. igralci na »drafu«, ki se prodajajo v Evropo. Tekma bo 10. junija v športni dvorani v Leskovcu. Sodi pa v okvir priprav slovenske reprezentance na nastop na bližnjem Evropskem prvenstvu. Tekmo bodo igrali po ameriškem sistemu 4x12 minut. Dobili so tudi dovoljenje za tekmovanje v zabijanju. Za še večjo privlačnost pa bo poskrbela skupina Žabe iz Ljubljane. Tako se obeta zares enkratna košarkarska prireditev. (Jože Arh) Mali nogomet za osnovnošolce _LfiS||Pvec, 10. maja — Tukajšnja osnovna šola je gostila štiri osnovnošolske ekipe, ki so se pomerile v polfinalu državnega tekmovanja v malem nogometu. Nastopili so učenci iz Celja, s Ptuja, iz Oplotnice na Pohorju in iz šole gostiteljice. Zmagala je ekipa Ptuja pred učenci iz Oplotnice in Leskovca. Tekmovanje je organizirala Športna zveza Krško ob pomoči predsednika krškega nogometnega kluba Vinka Pirca. (imi) TEČAJI TENISA Brežice — Teniški klub Brežice pripravlja v maju in juniju začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za otroke in odrasle. Tečaji bodo v popoldanskem in večernem času, posamezne skupine bodo imele tudi zaključne turnirje. Za starostno skupino 7—8 let bo 20-urni tečaj, ki bo veljal 5.000 SIT, enako tudi za skupino 9—12 let, le da bodo v slednji dečki in deklice vadili ločeno. Dečki in deklice v skupini 12—15 let bodo imeli 20-urni tečaj, polovico na peščenem in polovico na asfaltnem igrišču, cena za to skupino pa je 6.000 SIT. Začetni tečaj za odrasle, na peščenem igrišču, prav tako obsega 20 ur, v skupinah bo 6—8 udeležencev, cena je 8.000 SIT. Nadaljevalni tečaji po 12 ur bodo v večernem času na peščenih igriščih, v skupini bodo po štirje tečajniki, cena je 7.500 SIT. Prijavite se lahko na teniških igriščih TK Brežice pri oskrbniku, za podrobnosti pa lahko vprašate Ivana Ger-jeviča vsak ponedeljek in četrtek med 19. in 20. uro, tudi na igriščih. Obvestilo o začetku tečaja, urniku in sestavi skupin bo objavljeno na oglasni deski na igriščih. Športno društvo Kostanjevica na Krki vabi tekmovalce in obiskovalce na 10. tek ob Krki, ki se bo pričel v nedeljo, 22. maja ob 9. uri. Tekmovale bodo vse kategorije, od pionirk in pionirjev, rojenih 1979—84, do moških, rojenih leta 1943 in prej. Disciplini bosta trim tek na 10 km in mali maraton na 21 km. Startnina znaša 500 SIT in jo je treba poravnati uro pred startom na prireditvenem prostoru. Na dan tekmovanja je prijava možna samo med 8. in 9. uro (startnina 800 SIT). Prijaviti se morate do petka, 20. maja, na naslov: OŠ Jože Gorjup Kostanjevica na Krki, s pripisom »Tek ob Krki«. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, naslov ali klub, rojstne podatke in tekmovalno progo udeleženca. Prvi trije uvrščeni v posamezni kategoriji prejmejo medalje in posebne nagrade pokrovitelja tekmovanja, zmagovalci pa še posebne nagrade pokrovitelja. Vsi dobijo spominke, najboljši še praktične nagrade. Pokrovitelj prireditve bo Kobra d. o. o. iz Šentjerneja, pooblaščeni zastopnik za prodajo, montažo in servisiranje mobilnih telefonskih aparatov za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Leskovec, 12. maja — Preteklo sredo je v leskovški športni dvorani potekalo 35. prvenstvo UNZ Slovenije. Zelo uspešna organizatorica je bila Uprava za notranje zadeve Krško. Tekmovanje je bilo posamično in ekipno, ekipe so štele po štiri člane, za ekipno uvrstitev pa so se upoštevali po trije najboljši posamezniki iz vsake ekipe. Prvenstvo je odprl načelnik Uprave za notranje zadeve Krško Rajmund Veber. Atraktivne poteze tekmovalcev v obveznem in prostem programu so navdušile gledalce v leskovški dvorani. V posamični konkurenci so se najboljše odrezali člani ekipe IC SPŠ Tacen in si med sabo razdelili štiri prva mesta. Dobro so se izkazali so se tudi domači tekmovalci, policisti UNZ Krško. V skupni razvrstitvi posameznikov je v konkurenci 46 tekmovalcev iz cele Slovenije domačin Mihael Krivec zasedel 10. mesto. Zbral je 105,2 točke, to je dobrih deset manj od zmagovalca Novaka iz Tacna. Ostale uvrstitve domačih tekmovalcev, posamezno: 15. Hal-kič 102,3,19. Urek 99,0 in 22. Koželj 96,5. Ekipno je bila UNZ Krško peta med dvanajstimi ekipami, osvojila je 306,5 točke oz. 37 manj od zmagovalcev. Na zaključni slovesnosti v hotelu Sremič je udeležence 35. prvenstva UNZ Slovenije pozdravil notranji minister Ivo Bizjak. Pilip Nogomet Krški pionirji na turnirju v Novem mestu Novo mesto, 14. maja — Kombinirana krško-senovska ekipa starejših pionirjev se je v Novem mestu udeležila mednarodnega nogometnega turnirja. Organizator turnirja je poleg Krčanov v goste povabil ekipo Svobode iz Ljubljane in nemško ekipo SCT Langenhagen. Turnir so odprli domačini in gostje iz Ljubljane. Ljubljančani so bili boljši in z rezultatom 0:2 postali prvi finalisti. Drugi finalist je bila nemška ekipa, ki je z 2:4 premagala Krčane, čeprav so ti povedli z 2:0. Strelca za Krčane sta bila Umek in Mlakar. V tekmi za prvo mesto so Ljubljančani premagali Nemce, krško-senovska ekipa pa je bila boljša od domače Krke Novoterma in jo je po izvajanju enajstmetrovk premagala s 6:4. Strelca v rednem delu sta bila Kumalič in Bovha. (Pilip) Brežiški kadeti neodločeno, krški dobili brez boja Brežice, Krško, 14. maja — Kadeti so odigrali 21. krog MNZ Celje. V Brežicah so domačini z golom Paniča povedli z 1:0, potem pa so ostali brez enega igralca in gostje iz Šmartnega so z golom Pisanca izenačili. Krčani so rezultat 3:0 v svojo korist dobili brez boja, ker igralci NK Žalec ob napovedanem času za tekmo niso prišli v Krško. S tema dvema točkama so krški kadeti ostali v boju za vrh razpredelnice v MNZ Celje. (Pilip) Posavski derbi: neodločeno Brežice, 14. maja — 12. krog tekmovanja v MNZ Celje v mlajših kategorijah je prinesel dvojno srečanje med brežiškimi in krškimi pionirji. Zadnjih nekaj let so Krčani redno zmagovali v obeh konkurencah, letos se je slika nekoliko spremenila. Brežiški in krški mlajši pionirji so se na težkem, razmočenem igrišču prizadevno borili za zmago. V prvem polčasu nismo videli nobenega zadetka, v drugem pa je Šetinc dosegel edini zadetek in tako prinesel zmago Krškemu z izidom 1:0. Kar ni uspelo mlajšim, je uspelo starejšim brežiškim pionirjem. Takoj so začeli zelo napadalno in napadali gol gostov iz Krškega. Silno so si želeli zmago in v tem so jim zelo pomagali krški zvezdniki, ki so statično opazovali, kaj se dogaja na terenu, medtem ko so se Brežičani borili za vsako žogo. Tekli so kot čebelice in fizično močnejši Krčani niso mogli priti do žoge. Takšna aktivna in napadalna igra se je Brežičanam obrestovala, v začetku drugega polčasa je Kolar z 18 metrov premagal gostujočega vratarja in to je bil končni rezultat, 1:0. Svojo prvo zmago nad Krčani je ta generacija brežiških pionirjev zaslužila, od tod veliko veselje domačinov po končani tekmi. Krčani pa so se po tem porazu oddaljili od načrtovaneega drugega mesta v celjski MNZ. (Pilip) NAŠ GLAS 12, 18 maja 1994 71 JiSS#8 Č> Narodnozabavna glasba Lojze Slak oziroma glasbeni fenomen Najbolj izrazita posebnost Slakove skupine: držijo skupaj in tudi če bi hoteli, si ne znajo skočiti v lase. Ljubljana, 10. maja — Ob 30. obletnici delovanja ansambla Lojzeta Slaka in ob izidu jubilejnega programa Diamantnih 30 je bila na ljubljanskem gradu tiskovna konferenca in srečanje s slavljenci, ki so sedaj, ko to poročamo, že na turneji po Nemčiji in Švedski. Čeprav je kot rojstna letnica ansambla Lojzeta Slaka v matičnih knjigah zapisano leto Ne pljuvaj po tleh! Stari Jošt prišel v gostilno, sredi sobe je obstal, v strop začel pljuvati silno, kar mu stari meh je dal. »Ljubi Jošt, vi ste ponoreli, kaj pljujete v strop, brez razprav boste zleteli, takih ne trpim grdob.« Mož počasi se obriše: »Če pa tam na steni piše, glej, da pa na tla ne smem.« (Iz zbirke, ki jo ima v svojem spominu shranjeno Jože Radič iz Sevnice) Terme Čatež — golf igrišče Mokrice Igralec golfa mora opraviti izpit Golf poznajo v svetu že vrsto let, medtem ko je pri nas šele na začetku. V Sloveniji imamo samo tri golf igrišča (Bled, Lipica in Mokrice), zato je potrebno tiste, ki golfa še ne poznajo, seznaniti s pravili igre in bontonom na igrišču, opremo za golf ter tehniko igranja. Vsak igralec golfa, ki želi igrati na igrišču, mora biti član katerega koli golf kluba na svetu, poleg tega pa mora opraviti tudi izpit. Na golf igrišču Grad Mokrice ima začetnik pred izpitom 15-urni tečaj. V prvih dveh urah z učiteljem dobi igralec občutek za udarec. Nato vadi sam, kasneje pa zopet z učiteljem, ki mu popravi napake pri zamahu (swing), s ciljem, da bi žogico spravili čim dlje in čim bolj naravnost v željeno smer. To se dogaja na vadbišču (driving range). Nato pa se z učiteljem odpravita na igrišče, kjer se igralec pripravlja na izpit. Izpit zajema teoretični in praktični de/. V teoretičnem delu je potrebno odgovoriti na vprašanja o golfu, v praktičnem delu pa mora igralec zbrati najmanj 14 točk na 9 luknjah. Na golf igrišču Grad Mokrice je do sedaj izpit opravilo 50 igralcev. (Tatjana Kolman, dipl. oec.) V Termah Čatež bo v nedeljo, 22. maja 1994 ob 15. uri otroški festival Pojoči vrtiljak Nastopili bodo otroci vseh osnovnih šol občine Brežice, spremljal pa jih bo združeni pevski zbor OŠ Globoko in Bizeljsko pod vodstvom Vilka Ureka. Gosta festivala bosta E. Fliser in S. Mlinar. Po festivalu bo zabavno srečanje z ansamblom Zasavci. Če bo v nedeljo slabo vreme, bo festival v sredo, 25. maja ob 16. uri. Vabimo vas, da se tudi vi udeležite festivala! K Magic nagrajuje Lastnik pizzerije Magic iz Sevnice, Niko Fric, bo v prihodnjih številkah presenečal bralce časopisa Naš glas s pizzami. V vsaki številki bomo objavili kupon z zaporedno številko, vi pa morate kupon izrezati in poslati na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško. Vendar pa obvezno s pripisom MAGIC NAGRAJUJE, kajti kuverte, ki ne bodo označene, bomo izločili. Vsak teden bomo izžrebali tri bralce, ki bodo v pizzeriji Magic dobili brezplačno pizzo. Vendar pa bomo upoštevali le kupone z veljavno zaporedno številko. Kupon št. 1 pošljite najkasneje do sobote, 21. maja. 1 PIZZERIA NAGRADNI KUPON ŠT. 1 1964, pa se zgodba o ansamblu začne že tedaj, ko je mladenič iz Jordankala pri Mirni peči na Dolenjskem s svojo harmoniko na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš spravil dvorano na noge in z velikim naskokom osvojil prvo mesto ter si tako odprl vrata v radijsko hišo in študije. In ker je bilo v družini z domačimi vižami »zastrupljenih« še nekaj fantov, je Lojze kmalu po ognjenem krstu na Pokaži, kaj znaš skupaj z brati Matijo, Stane-tom in Tonetom še bolj zavzeto zastavil instrumentalni kvartet, ki ga je kmalu spoznala vsa Dolenjska. Veseli fantje so s svojo muziko, ki je zvenela domače in toplo, nastopali na prireditvah pa tudi veselic se niso otepali in sploh jim je prišla prav vsaka razposajena priložnost. Ko pa je prišla vmes vojaščina, so se fantje razkropili, Lojze se je zaradi službe preselil v Ljubljano in ansambla bratov Slak je bilo konec. Toda Lojze ni obupal. Želja po ansamblu je zmeraj bolj goreče tlela v njem in vsakič, ko je vzel harmoniko v roke, je bil bolj trdno odločen, da bo kmalu spet igral viže in-napeve, ki so mu kar vreli izpod prstov. In s prijateljem Nikom Zlobkom, ki je s klarinetom in s kitaro vskočil med brate Slak, ko je prvi oblekel vojaško suknjo, sta se zarekla, da ne bosta odnehala prej, dokler ne najdeta še tretjega. Ne ravno čez noč, vseeno pa veliko prej, kot sta oba upala, sta za skupno stvar in sodelovanje v ansamblu uspela pridobiti Cirila Bab-nika s prastarim godalom — berdo. Instrumentalni trio Lojzeta Slaka je tako shodil... Lojze, Niko in Ciril so že na začetku uspešno nastopali na raznih srečanjih ansamblov in tako na tekmovanju na Gorenjskem sejmu v Kranju premočno zmagali. Osvojili so tudi prvo nagrado na reviji ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljublajni in pot v snemalne študije ljubljanskega radia je bila vsak dan krajša. Čeprav je instrumentalni trio Lojzeta Slaka posnel prve skladbe za radijski arhiv že v začetku šestdesetih let in imel v začetku leta 1964 pod streho že tudi prvo malo ploščo pri produkciji RTB, pa pomeni pravi začetek ansambla, kakršnega so vzljubili prijatelji domače glasbe na vseh straneh sveta, vendarle srečanje Sla-kovega instrumentalnega tria z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna. Pevci iz Selške doline so prav tako kot Slakov trio slavili na eni od oddaj Pokaži, kaj znaš, z glasbo in sploh s petjem domačih pa so imeli več kot le razpoloženjske načrte. LojzetaslakA Kmalu po srečanju pred mikrofoni oddaje ljubljanskega radia v studiu 14 so se Lojze in pevci s Praprotna dogovorili za snemanje. Tako je bila rojena skupina, ki je prav tako kot pred njo ansambel bratov Avsenik zapisala novo poglavje v izročilo slovenske narod-nozabavne glasbe. Danes, po 30 letih so še vedno skupaj in veselo igrajo, o kakšnem prenehanju ustvarjanja pa sploh ne mislijo. Ansambel Lojzeta Slaka bo 4. junija v Cankarjevem domu nastopil na jubilejnem koncertu. Tam bomo tudi mi in vam bomo o tem, drage bralke in bralci, še kaj zanimivega napisali, saj besed o Lojzetu Slaku nikoli ne zmanjka. (Galex) LOJZE SLAK — diatonična harmonika (po potrebi v več kosih), avtor večine skladb in vodja skupine, če tako nanese, tudi šofer. Slovi kot navdušen planinec, skoraj alpinist, ki mu je po večkratnem obleganju uspelo osvojiti vrh Šmarne gore, nato pa še Triglav, ki ga je ob drugem vzponu zaznamoval pod očesom. Mimo tega je Lojze kot zaprisežen Dolenjec kajpak najbolj zaljubljen v zidanico in vinograd na Trški gori, kjer prideluje sortni cviček, nagrajeno kapljico s poreklom, za katero prisega, da ne pozna »krsta« (je ne meša z vodo), in tisti, ki so jo že preverjali, vedo povedati, da je res tako. Nagradna križanka KOKOS Delovni čas: pon.— petek. 9.00—23.00, sob., ned., prazniki: 12.00—23.00 Sponzor današnje križanke je trgovina Kokos iz Brežic, ki bo tri pravilno rešene križanke oz. njihove reševalce nagradila z vrednostnimi boni za 5.000, 3.000 in 2.000 SIT, vnovčljivimi v njihovi trgovini z živili ali tekstilom. Rešene križanke oddajte v naš nabiralnik ali jih pošljite po pošti na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško, do petka, 27. maja. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA KOKOS. Nagrajenci križanke Naš glas Tokrat smo nagrajence izžrebali kar doma oz. v našem uredništvu. Izžrebali smo tri brezplačne celoletne naročnine našega časopisa, katerega bodo prejemali: Katja Zičkar, Cankarjeva 69, Senovo, Jože Kragelj iz Boštanja 78 in Ankica Krivec, Ulica Maistrovih borcev 9, Dobova. Čestitamo! Odslej boste Naš glas prejemali na dom in upamo, da ga boste z veseljem prebirali. Rešitev križanke Magic — Gesla: diskoteka, nova pizze-ria Magic, Niko, Sevnica. Po vodoravnih vrstah: diskoteka, kratilos, rotator, aba, odor, N, Vona, Ela, oktameter, aed, Vo-ranc, car, NK, amore, Niko, pan, Ni, k.o., In, Eja, TVD, Zdo-le, AS, Delo, Zaka, preparat, Enescu, VI, Ude, RTL, alen, ksi, IU, intriga, Ml, arara, Oceania, Magic, sansara. *** PIUP blNIH -f liti* totčicj »»trii*, (ulite) tcna/iui VIIIC HC1ČHA MltiMLV KAKt a a, &IJ4HX ——.. ..z' """al 1 H^i > 1 C p*L(,im-lec int- m v v . ^^¦ajj^^-__ _iw ItSTNIK. | ......,n ...... ._ fci #i_?*Ei vet.Kug. a«weL tl/tStl PBSNIK. F*V eetcA KDUlC FIŽOL ---- K/fS > ievt it\ J*M4N OTOU. 70AJA so/mm INDO poMitire/ 06tiT5z roruzr vmiKiD mtobi/ji «6V/J KeTiJčc °DHLV fnizoii-sče, so-nsče UR PL/H&2. TVKnoi lite Nrt SMuotrS!, CiAJin.) ZAPesm YRM ... ttotii **PLiuov* Uma Motu $Qii<5 vse- i/ +HR-UOUR*L OSSAOjOH lut Kt-ih ieoM /KSST/»tL Sol KBLUlč 10 Trmn :\ - m:r7 :\ :ferfi:S:S::™:::SHiiw »i........>.....-m......t NAS GLAS 12,18. maja 1994 KRONIKA Okradel je Ferotehno Sevnica — V času od 26. 4. do 9. 5. je neznanec okradel podjetje Ferotehna d.o.o. v Krmelju. V prostore je vdrl skozi okno za prezračevanje, nato pa iz ključavničarske delavnice vzel dve kotni brusilki in orodjarsko brusilko, iz aparata za avtogeno varjenje pa demontiral cevi z gorilnikom. Opis ukradenih predmetov: kotna brusilka znamke Black & Decker, št. 095321, kotna brusilka znamke Bosch, neznane številke, orodjarska brusilka znamke Iskra, tip BIAX, avtogena garnitura (manome- ter, ventil za acetilen in kisik, pištola in gorilnik ter 20 metrov cevi. S tem je nastala materialna škoda za 100.000 SIT. (IG.) Padel je z motorjem Krško, 9. maja — Na lokalni cesti Oštrc—Avguštine se je pripetila nezgoda Bojanu P. iz Ljubljane. Ko seje s kolesom z motorjem peljal iz Avguštin proti Oštrcu, mu je v desnem nepreglednem ovinku pripeljal nasproti avtomobil. Čeprav voznika motorja ni ogrožal, je ta je ta zapeljal na desno ban-kino, od tam pa na nasip ob vozišču, kjer je tudi padel in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico in tam je ostal na zdravljenju. (I.G.) ""if wh A »Mfc a llTrfrn^Trn Gimnastika Ljubljana, 14. maja — Telovadke brežiških klubov GYM RAIN in Sokol so nastopile na IV. kvalifikacijski tekmi v B-programu ženske športne gimnastike. Pri starejših pionirkah je ekipa Sokola zasedla 2. mesto s seštevkom 99,80 točke, ekipa GYM RAIN pa 3. mesto s 96,1 Otočke. Med posameznicami sta bili najuspešnejši Tadeja Cetin iz Sokola na 5. in Marjana Jurovič iz Rain-a na 10. mestu. Mlajše mladinke Sokola so tudi osvojile 2. mesto (95,50), Sandra Horžen iz RAIN-a pa 8. mesto posamezno (33,60). V soboto, 21. maja, bodo deklice zaključile letošnjo tekmovalno sezono z nastopom na državnem prvenstvu v Mariboru. Karate Dva naslova v Sevnico Murska Sobota, 15. maja — Na državnem prvenstvu v katah za mlajše in starejše dečke, na keterem je nastopilo 130 tekmovalcev, so karateisti Sevnice dosegli doslej največji uspeh. Osvojili so dva naslova državnih prvakov, eno drugo in eno tretje mesto. Zmagali so mlajši dečki ekipno in Marko Stopar posamezno pri starejših dečkih, starejši dečki so bili drugi ekipno, Denis Orač pa tretji med mlajšimi dečki. (J. Orač) ŠAH Mesečni turnir ŠK Milan Majcen Sevnica, 16. maja —Na rednem hitropoteznem turnirju ŠK »Milan Majcen« Sevnica je med 18 tekmovalci zmagal prvoka-tegomik Toni Kranjec s 16 točkami, pred Bojanom Kuzmičem 13,3. je bil Martin Povše 13,4. Janko Keše 12.5,5. Zvonko Mesojedec itd. Po petih turnirjih je vrstni red naslednji: 1. Mesojedec 86 točk, 2. Povše 85,3. Kuzmič 85,4. Kranjec 80,5. Derstvenšek 59 itd. Kvalifikacije slovensko državno prvenstvo Radovljica — V Radovljici seje končal kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo Slovenije, ki bo jeseni v Novi Gorici. Na turnirju je sodelovalo 36 tekmovalcev, odigrali pa so 9 kol po švicarskem sistemu. Na prvenstvo so se uvrstili le prvi trije. Od posavskih šahistov se je še najbolje odrezal mojstrski kandidat iz ŠK Triglav Krško Toni Kos, ki je bil z osvojenimi petimi točkami deseti in je bil tako še najbližje prvi trojici, torej mestom, ki so vodila na državno prvenstvo. Član ŠK Milan Majcen, mojstrski kandidat Martin Povše, je zasedel 14. mesto s petimi točkami, Toni Kranjec pa je osvojil 4 točke in se uvrstil v drugo polovico lestvice. V zadnjem kolu je Povše po izenačeni igri izgubil z mojstrico Grosarjevo, če pa bi jo premagal, bi osvojil 4. mesto, s tem bi si zagotovil mesto rezerve na državnem prvenstvu. (B. C, Janko Blas) 3. pokal Slovenije in 1 • mednarodni festival Šitnik, Kos, Božič ter Grilc osvojili odlično 7. mesto Portorož, 14. maja — Med 300 šahisti in šahistkami so se tudi letos pomerili člani ŠK Triglav iz Krškega. Nastopili so v najmočnejši konkurenci — med člani in osvojili izredno 7. mesto med 43 ekipami iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Ekipa: Igor Šitnik, Toni Kos, Marjan Božič in Andrej Grilc je igrala odlično, uspeh je toliko večji, saj za ŠK Triglav ni nastopil najboljši — MM Zvonko Meštrovič. Sicer je bila ekipa lani na tem pokalu četra, a je to še večji uspeh, saj so tokrat nastopili v močnejši — mednarodni konkurenci. Po devetih kolih je bila med člani najboljša ekipa Metalne Maribor s 17 točkami, 7. ŠK Triglav 11 točk; pri članicah in mladinkah sta slavili ekipi iz Nove Gorice, pri mladincih je zmagala ekipa Slovenec iz Poljčan. (B.C.) Po les v Krakovski gozd Krško — V času med 23. aprilom in 7. majem je neznanec v Krakovskem gozdu v bližini vasi Zaloke v hosti Franca Škode in Ivana Solna iz Straže pri Raki posekal tri smreke in štiri hraste in jih odpeljal neznano kam. S tem je lastnika oškodoval za ok. 150.000 tolarjev. (I.G.) Zasežen BMW Obrežje, 9. maja — Ko so policisti na mejnem prehodu pregledali vozilo Anta Č. državljana RH, so ugotovili, da so številke šasije ponarejene. Vozilo so zasegli in delavci kriminalistične službe so ga prevzeli v nadaljnji, podrobnejši pregled. (I.G.) POŠTA Kdo je kriv? Vlado Podgoršek v Delu 6. 5. '94 začenja vesti iz Posavja z naslovom: Praznik dela je bil bolj kilav. Moti me predvsem njegova razlaga tega, kako maloštevilno so praznovali delavci in delavke svoj praznik dela. Sam sem poslušal radio 30. aprila mimogrede, ko sem delal škarpo pri naši hiši. Zanimivo je bilo poslušati poročevalce iz vse Slovenije, ki so vabili in obveščali o tem, kje se bodo delovni ljudje lahko po-veselili ob kresu ali naslednjega dne. Zame je bilo nesprejemljivo, da bo organizator razdelil prvim 3.000 obiskovalcem zastonj rdeče nageljne. Kaj pa ostalih 50, ki bi še prišli, ali bi si jih sami kupili ali pa bi bili kar brez njih? Druga zanimivost zame je bila ugo- tovitev nekega poročevalca, da bodo praznovali bolj tisti, ki preko leta bolj malo delajo. In tu je veliko resnice. Sedaj pa še k članku Vlada Podgorska. Za koga je njegov prispevek o sindikatih in 1. maju zanimiv? Ali za tiste ženske, ki delajo preko delovnega časa, pa jih nihče ne vpraša, ali imajo zaradi tega kaj težav, ali pa za druge, ki teh težav ne poznajo? Prav bi bilo, da je zapisal, v katerih podjetjih se to dogaja in kateri vodilni delavci imajo zato večje plače, da jih nosijo v diplomatskih kovčkih, kajti tudi pri zasebnikih se dela dlje, a korist od tega imajo le zasebniki. In ne norčujejo se eni in drugi le iz sindikata, ker je ta nemočen (razdružen, neenoten), ampak predvsem iz institucij, ki naj bi sankcionirale nepravilnosti: policije, davkarije, sodnije in še. Šele v ponedeljek, 2.5.1994, sem prvič slišal od F. Tomšiča in D. Se- moliča (od enega manj, od drugega več), da bo treba nekatere stvari postaviti (in tudi odstaviti) na svoje mesto družno in ne tako, kot je izgledala lansko leto procesija okrog skupščine v Ljubljani. Takrat sem F. Tomšiča na to spomnil in priznal je neenotnost pri sindikatih. Poznam tudi podjetje, kjer letos (in lani) ne bodo dobili regresa, ker ga je vodilni delavec vložil na pravo mesto. Poznam tudi drugo, kjer je direktor priznal, da imajo delavci danes manj pravic v primerjavi z leti daleč nazaj. Vsaj priznal je. In naj predsednik posavskih sindikatov ugotovi, kateri sta ti dve podjetji. Morda bomo potem le izvedeli, zakaj je bil (tako V. Podgoršek) od strahu praznik dela bolj kilav. Morda pa samo v občini Krško. Lojze šribar Leskovec Dan dr. Jožeta Bogataja desetič Odprta vrata in uspešna reševalna vaja Kljub slovesnosti direktor krškega Zdravstvenega doma ni mogel mimo težav in pomanjkljivosti Krško, 13. maja — Letos so krški zdravstveni delavci že desetič organizirali prireditev, imenovano po enem svojih pokojnih kolegov, dr. Jožetu Bogataju. Delovnim jubilantom iz svojega kolektiva so podelili priznanja in nagrade, javnosti so nazorno pokazali prostorsko stisko, s katero se spopadajo že vrsto let, in strokovni razvoj, ki se mu kljub težavam ne odrekajo. Krški zdravstveni delavci so, tako kot vsako leto, pripravili slavnostno akademijo s programom in podelitvijo priznanj svojim delovnim jubilantom. V nagovoru se je direktor Zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika spomnil sprememb, ki jih je zdravstvo doživelo v sistemu zavarovanja, opisal je (neuresničene) tež- nje po graditvi novega zdravstvenega doma in sedanja prizadevanja za pridobitev in ureditev Bonove hiše. V sedanji zgradbj zdravstvenega doma je namreč taka prostorska stiska, da ni mogoče oddajanje prostorov v najem interesentom za prehod na zasebno zdravniško prakso. Zasebni najemniki namreč ne bi dobili dovoljenja za delo v takih ordinacijah. Ob spremembah, ki se napovedujejo sedaj, se je dr. Ladika zavzel: »Iz dosedanjega sistema je treba obdržati vse, kar je bilo dobrega, odstraniti pa je treba ovire za poslovno obnašanje, nagrajevanje po delu, možnost uveljavljanja lastnih sposobnosti, prezaposlitev kadrov, ki jih tako delo preveč utruja ali pa so se iztrošili.« Kljub vsem težavam, ki so značilne za zdrav- stvo v celoti, v krškem zdravstvenem domu ne zanemarjajo usposabljanja, specializacije potekajo vsa leta in še jih načrtujejo, ker se zavedajo, da je treba napredovati in v stroki biti vedno boljši. Po slovesnosti so udeleženci poslušali predavanje o zmanjšanju zobnih obolenj pri prebivalstvu, ki je posledica temeljitega preventivnega dela z otroki. (Ika) KO Rdečega križa Sevnica Zdravko Stopar ponovno izvoljen za predsednika Za opazovalce (javnost) so zdravstveni delavci pripravili Dan odprtih vrat, skupaj z gasilci pa so prikazali vajo reševanja ponesrečencev iz zmečkanega avtomobila. Vaja je bila tako nazorna in uspešna, pravijo organizatorji, da je ena izmed opazovalk potem, ko je »reševalno vozilo odpeljalo ponesrečenca«, omedlela. Dr. Rudolf Ladika, direktor krškega Zdravstvenega doma, je lani nabavljeni reanimobil predstavil kot ambulanto na kolesih, ki je opremljena za vse najnujnejše posege pri ponesrečencih in ob drugih nujnih primerih: težavah s srcem ali z dihali, poškodbah... V vozilu sta lahko ob pacientu še zdravnik in medicinski tehnik. (Ika, foto: Pilip) Sevnica, 7. maja — Programsko-volilna skupščina krajevne organizacije Rdečega križa Sevnica (v vsej občini jih je deset) je po petih letih ponovno sklicala svojo program-sko-volilno konferenco. Na njej so za predsednika ponovno izvolili Zdravka Sto-parja. Gospod Stopar je v svojem nagovoru poudaril, da smo v zadnjih letih doživeli mnogo sprememb na različnih področjih. Najbolj je na delo RK Sevnica vplivala osamosvojitev Slovenije in desetdnevna vojna ter sprejem zakona o Rdečem križu Slovenije in statuta. S tema dvema aktoma je Rdeči križ Slovenije opredeljen kot neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in dodatnima protokoloma k ženevski konvenciji o zaščiti žrtev spopadov ter s sklepi mednarodne konference Rdečega križa. V ča- su agresije na Hrvaško so iz Sevnice odpeljali trije tovornjaki s pomoč/o v begunski zbirni center Klanjec. Oktobra '89 so organizirali dobrodelni koncert družinskega tria No-vina z motom »Samo življenje za druge je vredno življenja«. Zbrana sredstva so nakazali pediatrični kliniki za otroke, obolele za rakom. Aktivisti sevniškega Rdečega križa so sodelovali še v številnih drugih akcijah, obiskali so tudi Košorokovo mamo ob njenem 100. rojstnem dnevu. Na programsko-volilni konferenci so izvolili novo vodstvo organizacije in sprejeli delovni program. Namestnica predsednika je Vladka Tomšič, sekretarka pa Milena Zem-Ijak. Za pripravo krvodajalskih akcij bo skrbel Milivoj Ka-dunc, za socialno dejavnost Boža Blaznik, za zdravstveno vzgojo in PMP Dragica Košir. Skupščino je popestril še dr. Jurij Pesjak s svojim predavanjem o zdravem načinu življenja. (Janko Blas) Pomlad v Brestanici '94 Kolesarsko društvo MASTER TEAM Krško organizira krožno kolesarsko dirko za POKAL FRUTABELA ki bo v Brestanici v nedeljo, 22. maja 1994 s pričetkom ob 10. uri. Start in cilj dirke bo pri Elektrarni Brestanica. Nastopilo bo čez 80 tekmovalcev iz vse Slovenije. Na 1500 metrov dolgi progi, ki bo potekala skozi naselje Gorica (Elektar-niška ulica), bosta dve tekmi, in sicer: — dečki B — 8 krogov, to je 12 km, start ob 10. uri, — dečki B — 15 krogov, to je 22,5 km, start bo 15 minut po koncu tekme dečkov B. Tekma je hkrati tudi v počastitev praznika KS Brestanica. VABLJENI! SEMINARJI ZA PRODAJALCE Krško — S strokovno pomočjo Združenja trgovine pri GZS — Centru za tehnološko usposabljanje je Gospodarska zbornica pripravila seminarje za prodajalce. Namen seminarjev je pripraviti kandidate na preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje trgovinske dejavnosti. Seminarji iz psihologije, gospodarskega poslovanja in poznavanja blaga bodo 23., 24. in 25. maja v prostorih hotela Sremič v Krškem in bodo trajali vsak dan od 9. do 17. ure. Kotizacija znaša 360 DM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.^Plačate jo pred začetkom seminarja na ŽR št. 50102—603—48197, Center za tehnološko usposabljanje, Ljubljana, Dimičeva 9. Na seminar je treba prinesti kopijo potrdila o plačilu. Prijavite se lahko do 20. maja 1994 v Krškem na sedežu GZS — Območne enote Posavje, CKŽ 12, tel.: 22—387 (Kotnik), fax: 22—388. Pivnica Pivnica APOLON vabi staro in mlado! »Prosim vas, da otrokom ne dajete več takih računskih nalog, v katerih stane steklenica piva 10 jurjev. Moj mož se je ob tem tako razburil, da vso noč ni mogel spati. NAŠ GLAS 12.18. maja 1994 11 Iščete novo zaposlitev, pa nimate ustreznih znanj? Bi radi srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo? Potrebujete nova strokovna znanja? Ste kdaj pomislili na ustanovo v vaši regiji, ki vam v teh potrebah in željah lahko priskoči na pomoč!? Naj se vam predstavimo. Smo POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO (Delavska univerza) s sedežem na Cesti krških žrtev 15, telefon 31 -152 (nad pošto v starem delu Krškega — nasproti občine). Naša dejavnost je izobraževanje odraslih in mladine v programih za pridobitev izobrazbe, v programih izpopolnjevanja in usposabljanja ter v splošnih programih za življenje, delo in prosti čas. Poleg številnih tečajev — npr. tujih jezikov, računalništva, strojepisja, vodenja poslovnih knjig... organiziramo tudi izobraževanje ob delu na srednji, višji in visoki stopnji zahtevnosti, ki je namenjeno tistim, ki so končali predhodno stopnjo izobrazbe, se zaposlili ali so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in si želijo pridobiti višjo izobrazbo. V ŠOLSKEM LETU 1094/95 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 1. VIŠJA POSLOVNA ŠOLA — 1. letnik — matična šola: Ekonomska fakulteta Ljubljana. POGOJ za vpis: končana srednja šola V. stopnje in znanje slovenskega jezika. 2. VIŠJA UPRAVNA ŠOLA — 1. letnik — matična šola: Višja upravna šola Ljubljana. POGOJ za vpis: končana srednja šola V. stopnje in znanje slovenskega jezika. 3. PEDAGOŠKA FAKULTETA — profesor razrednega pouka — 3. letnik — matična šola: Pedagoška fakulteta Maribor (Ljubljana). POGOJ za vpis: končana pedagoška akademija — razredni pouk. Prijave na obrazcu 1,71 (prijava za vpis) pošljite na PCPI Krško najkasneje do 30. junija 1994. 4. SREDNJA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA — nadaljevalni program — vpis v 4. letnik. POGOJ za vpis: končana 3-letna šola trgovske ali druge smeri. 5. TRGOVINSKI POSLOVODJA — nadaljevalni program — vpis v 4. letnik. POGOJ za vpis: končana trgovska šola. 6. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE — 5., 6., 7., in 8. razred. 7. PROGRAM ZA USPOSABLJANJE RAČUNOVODIJ — specializacija po V. stopnji. POGOJ za vpis: končana V. stopnja izobrazbe. Prijave sprejemamo na PCPI Krško do 25. avgusta 1994 osebno ali po telefonu številka 0608 — 31—152. TEČAJI IN DRUGE OBLIKE IZPOPOLNJEVANJA: 1. TEČAJI TUJIH JEZIKOV — angleščina, nemščina, italijanščina 2. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA — VVORDSTAR, QUA-TRO PRO, VVORDPERFECT, WINDOWS... 3. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA — izdaja verificiranega potrdila o tekočem sporazumevanju 4. TEČAJ KLETARJENJA IN STEKLENIČENJA VIN — pridobitev dovoljenja za točenje odprtih vin 5. TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJA 6. TEČAJ ZA STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE — bager, nakladalec, buldožer, kombinirka 7. OBNOVITVENI TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA 8. TEČAJI VARSTVA PRI DELU — osnovni in obnovitveni 9. TEČAJI VODENJA POSLOVNIH KNJIG Z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV 10. TEČAJ ZA STROJNIKE CENTRALNEGA OGREVANJA — priprava na osnovni oziroma obnovitveni preizkus znanja 11. TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 15. ure na PCPI Krško, Cesta krških žrtev 15, ali po telefonu štev. 31 -152. TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA: Priprava na opravljanje preverjanje znanja poteka pri Pristaniški kapitaniji Koper. Prijave sprejemamo do 10. maja 1994. KSP KOSTAK obvešča vse prebivalce občine Krško O REZULTATIH APRILSKE AKCIJE ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV KS KRŠKO POLJE (Drnovo, Brege, Vihre, Mrtvice) 25 m3 KS RAKA (Raka, Smednik, Cirje) 35 m3 KS SENUŠE (Straža pri Raki) 10 m3 KS LESKOVEC (Velika vas, Gorenja vas) 25 m3 KS VELIKI PODLOG (Gorica, Jelše, Veliki Podlog, Mali Podlog, Gržeča vas, Pristava) 35 m3 KS KRŠKO (levi breg, desni breg, Žadovinek) 10 m3 KS LESKOVEC (Leskovec, Veniše) 10 m3 KS SENOVO (Senovo) 5 m3 KS BRESTANICA (Brestanica) 10 m3 KS KOPRIVNICA (Koprivnica, Veliki Kamen) 1 m3 KS KOSTANJEVICA (Kostanjevica) 3 m3 KS PODBOČJE (Podbočje, Kalce—Naklo, Brod) 4 m3 KS ZDOLE (Pleterje, Zdole) 5 m3 KS DOLENJA VAS (Dolenja vas, Sp. Stari Grad, Stari Grad, Sp. Libna) 3 m3 SKUPAJ: 181 m3 Vsem, ki so sodelovali v akciji, se zahvaljujemo in tudi v prihodnje prosimo za čim večjo udeležbo. _. . . Silvana Mozer, dipl. oec. POSOJILA IZ SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ Na podlagi posojilnega sporazuma, sklenjenega z Evropsko banko za obnovo in razvoj, so bila SKB banki d.d. odobrena sredstva v višini 50 mio DEM za financiranje srednjeročnih in dolgoročnih investicijskih projektov. Sredstva druge transe v višini 15 mio DEM in tretje transe v višini 20 mio DEM bodo na voljo predvidoma konec avgusta 1994 oziroma februarja 1995. V zvezi s tem SKB banka d.d. VABI vse zainteresirane, da pripravijo primerne projekte in zaprosijo za dodelitev posojila iz sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj. Nekateri okvirni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri kandidiranju za posamezna posojila iz sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj, so: 1. Za posojila lahko kandidirajo gospodarske družbe, ki imajo zaposlenih najmanj 50 delavcev. 2. Višina posameznega posojila je lahko od 1 do 9,5 mio DEM. Rok vračanja posojila je do 7 let, z morebitnim vključenim moratorijem na glavnico do 18 mesecev. 3. Sredstva so namenjena za financiranje srednjeročnih in dolgoročnih investicijskih projektov, ki lahko vključujejo tudi: — povečanje obratnih sredstev ali zagotovitev zagonskih obratnih sredstev, potrebnih pri investicijskem projektu, in — nakupe delnic podjetij, ki se bodo lastninsko preoblikovala. 4. Pri finančni konstrukciji investicije je treba upoštevati, da mora biti delež investitorja najmanj 30 = vrednosti investicije. 5. Investicijski program mora biti pripravljen v skladu z veljavnimi predpisi (priporočamo uporabo Priročnika za izdelavo investicjskega programa, Ljubljana 1991). Investicijskemu programu mora biti obvezno priloženo tudi pozitivno mnenje Skupine za oceno posegov v okolje (SEPO), ki deluje v okviru Inštituta Jožef Štefan (vprašalnik za pripravo ocene je na voljo v banki). Poleg tega je potrebno predložiti dokaz o lastni udeležbi za investicijo in o ustrezni kapitalski osnovi ter zagotoviti ustrezno zavarovanje posojila. Vse prošnje za odobritev posojil, ki bodo vsebovale vso zahtevano dokumentacijo, bodo obravnavane v skladu z običajnim postopkom SKB banke d.d. Na podlagi pozitivne ocene investicijskega programa s potrebnimi prilogami in ob predložitvi druge potrebne dokumentacije bo o zahtevku za odobritev posemeznega posojila odločal pristojni organ banke. Po odobritvi bosta banka in prosilec sklenila posojilno pogodbo. Kompletno dokumentacijo investicijskega projekta naj interesenti pošljejo na SKB banko d.d., Sektor za ekonomsko svetovanje, Ajdovščina 4, 61000 Ljubljana. Dodatne informacije o posojilih iz sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj so na voljo na naslovu: SKB banka d.d., sektor za ekonomsko svetovanje (pregled in ocena projektov), g. Anton Pengov, ga. Majda Čukut, in v sektorju za mednarodno poslovanje (finančni del), g. Janez Krevs, ga. Sabina Jene, ga. Aleša Korenčič, telefon (061) 1332-132. Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem pri Izvršnem svetu SO Brežice objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS, št. 69/93) JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO V NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA v stavbi Zdravstvenega doma Bizeljsko, I. nadstropje, ki obsega 15,00 kvadratnih metrov in je predviden za storitveno dejavnost. POGOJI NAJEMA: — najemojemalec dobi v najem omenjeni poslovni prostor pod pogojem, da ga usposobi za potrebe svoje dejavnosti. Investicijski vložek najemojemalca se bo upošteval pri obračunu najemnine za najeti prostor; — sklenitev najemne pogodbe v 8 dneh po prejetju obvestila o izbiri; — najemnina bo določena v skladu z odlokom o določanju najemnin. Interesenti lahko dobijo informacije o poslovnem prostoru in pogojih najema v sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja (soba št. 20) vsak delovni dan od 8. do 14. ure ali po telefonu št. (0608) 62—050. Pisne ponudbe oziroma vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako »Za javni razpis« v 8 dneh od dneva objave na naslov: Občina Brežice, Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Cesta prvih borcev 18, Brežice. Ponudbi je potrebno priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh. * KOMISIJA ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM INFORMACIJE ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE V OBČINI KRŠKO BREZPLAČNE RAZSTAVE NOVIH IZDELKOV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SPIM — Slovenska podjetniško-inovacijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev slovenskega gospodarstva v letu 1994. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko inovatorji BREZPLAČNO predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno razstavljene in so bile razvite v letu 1993/94. Novosti, ki jih želijo razstaviti, morajo pismeno prijaviti Gospodarski zbornici Slovenije — Službi za tehnologijo in razvoj, Dimičeva 9, Ljubljana, tel.: 061 /342-366, tele-fax: 061 /218-380 (kontaktna oseba g. Janko Jerman). Prijava mora vsebovati: — ime in priimek, naslov in starost inovatorja ali skupine, — naziv rešitve v slovenščini in v enem od evropskih jezikov (nemškem, angleškem, francoskem), — obliko zaščite (patent, model, avtorske pravice), — kratek opis novosti in uporabnosti. Program sejmov, kjer lahko brezplačno razstavljajo svoje novosti: 10.—14. maj 1994, Maribor: Sejem ENERGETIKA (za Maribor z okolico) 23.-29. maj 1994, Celje: Sejem inovacij IDEJA — za vse prijavljence v Sloveniji in še posebej za celjsko, velenjsko in zasavsko regijo 24.-27. maj 1994, Ljubljana: Sejem podjetništva (za Ljubljano in okolico) 1.—6. junij 1994, Slov. Gradec: Sejem umetne in domače obrti PRESENTA (s Koroško) 22.-26. junij 1994, Sežana: Sejem obrti in podjetništva (za Notranjsko in Primorsko) 20.—28. avgust 1994, G. Radgona: Kmetijski sejem (za Pomurje) 9.—18. september 1994, Celje: MOS — Mednarodni obrtni sejem (zaključna razstava vseh inovacij in podelitev priznanj) Razstavljala bodo prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja po kriterijih evropskega programa SPRINT. Vse inovacije, ki bodo ocenjene z zlatim priznanjem, si pridobijo pravico do sodelovanja v programih mednarodnih razstav. Novosti, ki ne bodo prijavljene in predstavljene na regionalnih sejmih, ne morejo sodelovati na mednarodnih prireditvah. Vabimo podjetnike, obrtnike, inovatorje in inovativne skupine v gospodarstvu, da izkoristijo priložnost predstavitve svojih novosti. Ponudba ZA NAKUP SEZONSKIH KART Nudimo možnost nakupa sezonskih kart za letno kopališče v Brestanici, in sicer: — sezonska karta, odrasli 3.000,00 SIT, — sezonska karta, otroci (5—15 let) 2.000,00 SIT, — otroci do 5. leta starosti imajo prost vstop, * Pri nakupu sezonskih kart do 11. junija 1994 dajemo 5 % popusta. Dodatnih 5 % popusta nudimo za skupinski nakup nad 25 sezonskih kart. * Sezonske karte dobite na blagajni Elektrarne Brestanica ob obvezni predložitvi slike. Bazen bo odprt od 11.6. do 4.9.1994 vsak dan od 10. do 19. ure. Elektrarna Brestanica KOZLA in kozo z mladiči za 350 DEM in dva prašiča (cena po dogovoru) prodam. Tone Martinčič, Ul. 11. novembra 4, Leskovec pri Krškem. BUKOVA in gabrova drva prodam po zelo ugodni ceni. Dostavim na dom. Vlado Opravž, Ul. 11 novembra 4, Leskovec pri Krškem. NUJNO potrebujem garsonjero ali enosobno stanovanje v Krškem ali okolici, za vsaj 1 leto. Vlado Opravž, Ul. 11. novembra 4, Leskovec pri Kr-škcrn PVC CEV11/2" —20 m, armirane, prodam za samo 1.299,00 SIT. Informacije na tel. 34—779. 7-DELNE sete za beljenje prodam za samo 1.790,00 SIT. Informacije na tel. 34—779. ATARI 1040 ST, monitor SM 124, tiskalnik Brother, scart kabel, miško, jovstistick, 40 posnetih disket, z vso pripadajočo literaturo prodam za 700 DEM. V ceni je vključen tudi računalnik z igrami ATARI 2000 ter ZX Spectrum, potreben manjšega popravila. Informacije na tel. 32—514 (po 20. uri). VIDEOREKORDER, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Pokličite 34—705. TRAKTORSKO bočno koso za »Štore 402«, malo rabljeno, ugodno prodam. Niko Resnik, Bučerca 14, Krško. STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. STARE knjige in značke (posamezne in po serijah) prodam. Tel.: 33—218 (po 18. uri). VINOGRAD na Bočju, 20 arov, prodam po nizki ceni. Informacije na tel.: 33—218 (po 18. uri). KLAVIR, generalno obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 33-608. FILMSKI SPORED ?9.^ICob 18. uri: FINI GOSPOD, komedija. .. K v 19. in 20. V. ob 20. uri, 21. m 22. V. ob \ 18. in 20. uri, 23. V. ob 20. un. POBEG, !5Cin26. V. ob 20. uri: BREZ STRA-I HU.triler. KRŠKO 20. V. ob 20. uri in 22. V. ob 18. uri: ŽIVI OGENJ, akcijski triler. SEVNICA 20. V. ob 20. uri in 21. V. ob 18. uri: PRI ADDAMSOVIH 2, amer. črna komedija. 21. V. Ob 20. uri: MESTO RADOSTI, ameriška drama. RAKA 21. V. ob 20. uri: OČKA V KRILU, komedija. Namiznoteniški veterani v Melbournu IZ AVSTRALIJE Z BRONASTO MEDAUO nekatera podjetja iz Slovenije, tudi iz Posavja: AFP Dobova, ki je poleg finančne pomoči s športno obutvijo opremila celo ekipo, Krka — Veterina No- vo mesto, Kremuldin Brežice, Kolibri Brežice, Kostak Krško, Lisca Sevnica, CRP Brežice in IR Krško. Vsem se lepo zahvaljujejo. Od 21. do 27. aprila letos je bilo v Melbournu v Avstraliji 7. svetovno prvenstvo veteranov v namiznem tenisu. V teh dneh se je na južno celino zgrnilo kar 1900 in več tekmovalcev in tekmovalk iz 38 držav s celega sveta. Slovenija je imela med njimi kar devet zastopnikov. To so bili: A. Ka-stelic, J. Mikeln, H. Privšek, D. Vajde, J. Kravanja, M. Šemrov in E. Vecko iz Ljubljane in okolice, E. Župane iz Griž (Žalec) in Miroslav Mikeln iz Brestanice. Slednji je po vrnitvi iz dežele kengurujev izčrpno poročal o tekmovanju in svojih vtisih. Izčrpno? Pravi, da bi bilo vtisov za celo nadaljevanko — o tem na primer, kako se v Slovenca zaletiš na vsakem vogalu in se torej ni dobro o čemerkoli pogovarjati po slovensko, pa o tem, kako dobro izbiro piva imajo Avstralci pa Tekmovanje veteranov organizirajo namiznoteniške zve- Mag. Miroslav Mikeln (na levi) po porazu z Avstralcem. (Foto: S. Fabjančič) ze izbranih držav vsaki dve leti, prvo je bilo leta 1982. Tekmujejo ženske in moški posamično in v dvojicah. Vsi tekmujejo v kategorijah 40—49, 50—59, 60—69, 70—79 in nad 80 let starosti. Imena letos in v prejšnjih letih nastopajočih nam povedo, da Vesel in koristen dan Obnovili so igrala Kapele, 12. maja — Starši 30 otrok, ki obiskujejo vrtec pri šoli v Kapelah, so sklenili, da bodo obnovili dotrajana igrala. Motorne žage so zabrnele in umirajoča drevesa, ki so kvarila lepoto kraja, so uporabili za potreben les. Okolica šole je bila čedalje lepša in v njej vedno več igral. Vzgojiteljica Sonja Cvetkovič je z navdušenjem povedala: »Že jeseni smo se na roditeljskem sestanku dogovorili za to delovno akcijo. Na pobudo g. Kolariča so nam v podjetju Trimo naredili plezalo. Les za obnovitev peskovnika in pesek so priskrbeli starši. Imamo še nov vlak in lesen most, popravljeno gugalnico, štore okoli mize, popravljene in nove klopi... V imenu otrok in zaposlenih se vsem staršem, ki so sodelovali, najlepše zahvaljujem.« (M.V.) Tisto sredo je izšla prva številka Našega glasa, ki je imela na naslovnici natisnjeno ceno: 80 SIT. Nekako mimogrede in po naključju je iz tega nastala propagandna akcija. Nas v uredništvu je zanimalo, koliko resno so mislili tisti, ki so nam že nekaj časa prigovarjali, češ da moramo pravi časopis prodajati. Zato smo poskusili časopis prodati delegatom krške skupščine. Kar tako, za šalo. Tem je namreč proračun plačal po en izvod časopisa in ne bi jim ga bilo treba kupiti. A kar tako, zaradi načelnosti, je v začetku nekaj članov skupščine navdušeno odštelo denar za svoj izvod komaj natisnjenega časopisa. Zadeva se je razvila do te mere, da je urednik Našega glasa še lep čas prodajal časopis in menjaval drobiž. Prijeten občutek, ki ga je še poglobilo dejstvo, da je nekdo od nečlanov skupščine imel potrebo, da zase izvod časopisa izmakne. Če se izplača za Naš glas tvegati majhno tatvino, potem že ni kar tako. To, da udeleženci med zasedanji, na katera so bili povabljeni, berejo pravkar prispeli Naš glas, pa ni samo posebnost krške skupščine. To smo doživeli že večkrat. Pa naj ne zveni neskromno, le dobro se nam zdi. to ni tekmovanje, na katerem lahko zmaguješ »z levo roko«. Pod naslednjimi imeni bomo lahko prepoznali tudi svetovne prvake: Šurbek, Stipančič, Vecko, Uzorinac, Kimura, Ta-naka, Schoeler, Lieck, Wen Yuan, gospa Alexandru, gospa Tasaka itd. Letos je bilo za tekmovalne nastope na voljo 66 miz, poleg teh pa še 22 za ogrevanje. Tekmovalci so bili razdeljeni v skupine po štiri, vsak je igral z vsakim in prva dva sta se uvrstila v glavno tekmovanje, zadnja dva pa v tolaži I no skupino. Tak tekmovalni sistem, ki velja za vse starostne skupine, za posameznike in za dvojice, je sicer odvisen od žreba, a je vseeno dovolj objektiven. V glavni in tolažilni skupini igrajo tekmovalci na izpadanje. Slovencem ni bilo najbolj lahko: »Od dolge, 23 ur trajajoče poti smo bili utrujeni,« pripoveduje M. Mikeln, »in če upoštevamo še osemurno časovno razliko, je nastop ob devetih dopoldan po lokalnem času pomenil, da smo igrali ob enih ponoči po našem času, zato smo s svojim nastopom pravzaprav lahko zadovoljni. Večina se je uvrstila v glavno tekmovanje, nekaj pa nas je igralo v tolažilni skupini. E. Vecko je osvojil eno, za Slovenijo veliko, bronasto medaljo, ki jo je dobil v paru z Ame-linom (bivša SZ). To je prva slovenska medalja s takšnega svetovnega prvenstva.« Prostor za omenjeno množico opreme in tekmovalcev (pa njihovih spremljevalcev) so organizatorji poiskali v palači Exhibition Building, ki je sedaj nekakšno gospodarsko razstavišče, zgrajena pa je bila za potrebe prvega avstralskega parlamenta. Potem so se v njej odvijale razne dejavnosti, od zdravstvene (bolnišnica) do kulturnih in športnih. Miroslav Mikeln je pohvalil prodajalce vseh vrst, ki so ponujali svoje usluge in blago na prireditvi: »V prostorih, kjer niso bila tekmovanja, so organizatorji poskrbeli za lačne in žejne želodce in za finančno izčrpavanje fizično močno utrujenih tekmovalcev, tekmovalk in njihovih spremljevalcev. Po resnično zmernih cenah so ponujali športne rekvizite, športna oblačila, avstralske spominčke, filatelistične znamenitosti, igračke in še marsikaj.« Slovenska odprava pa se ni izkazala le pri zeleni mizi. Vsi tekmovalci iz Slovenije so športnikom in drugim sogovornikom predstavili Slovenijo, njen zemljepisni položaj ter gospodarsko in politično stanje v njej. »Seveda nas imajo mnogi za SFRS in vojno območje,« pravi g. Mikeln. In zato so »s pomočjo raznega turističnega materiala, prospektov Slovenije in Posavja dokazovali, da ni tako, ampak da smo majhna, mirna in lepa dežela. Zato smo vsakemu športnemu nasprotniku dali turistično-propagandni material in poleg njega še državno zastavico in značke Namiznoteniške zveze Slovenije. Tako smo, menim, ne samo s športnimi dosežki, ampak tudi drugače dostojno predstavljali Slovenijo na 'drugem koncu sveta'«. Slovensko odpravo na tekmovanje veteranov, to »organizacijsko dovolj zavozljano, fizično zelo naporno in tudi finančno zahtevno odpravo na 'konec sveta'«, kot jo je opisal g. Mikeln, so finančno podprla Na Gospodarskem razstavišču je pretekli teden potekal 18. avtomobilski sejem, na katerem se je predstavilo 281 razstav-Ijalcev. Zaradi izjemnega zanimanja so morali postaviti dve dodatni montažni dvorani in so tako pridobili še 1.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Na sejmu je bilo mogoče videti skoraj vse avtomobilske znamke, ki jih je moč kupiti pri nas, ter tudi vse pomembne novosti, ki bodo zapeljale na naše ceste letošnjo pomlad. Zelo zanimivo je bilo na razstavnem prostoru Audija, kjer smo lahko videli modela A 8 in RS 2. V neposredni bližini pa sta se letos prvič predstavili še dve znamki: Seat in Porsche, ki sta bila poleg BMW-ja in Ferrarija (na sliki) najzanimivejša modela predvsem za mlade obiskovalce. (Tekst in slika: Galex) Gostinsko podjetje Sevnica vas vabi v petek, 20. V., soboto, 21. V., in nedeljo, 22. V. 1994 v hotel Ajdovec. Priznani kuharji vam bodo pripravili specialitete iz DALMATINSKE KUHINJE, za dobro vzdušje pa bo*po-skrbela DALMATINSKA KLAPA. Pridite, ne bo vam žal! Druga dirka »Po Sloveniji« Udeležba številna, dosežki nad pričakovanji Krško, 16. maja — V Krškem je bil 8. maja start (prolog, kot pravijo kolesarji) druge etapne mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji, katere so se udeležili kolesarji iz petih držav. Sodelovalo je dvaindvajset ekip s 125 tekmovalci, prvič pa se je dirke udeležila tudi krška ekipa Sava-projekt. Ker pravila narekujejo udeležbo najmanj šestih tekmovalcev v vsaki ekipi, si je krški kolesarski klub sposodil štiri kolesarje pri KK Krka Novo mesto. Tako sta za domače vozila Krčana Tomaž Malik in David Dremelj, krkaše v dresih Savaprojekta pa so zastopali Boštjan Mervar, Gregor Puš, Andrej Gimpelj in Marko Ba-loh. Ekipo je vodil domafci trener Stojan Kajba, v vlogi maserja in mehanika je sodeloval Janez Božič, potrebno pomoč iz kluba paje občasno prispeval Nace Žnideršič. Poudariti je treba, da je edino slovensko zmago na dirki prispeval krški kolesarski klub, dosegel pa jo je Boštjan Mervar v drugi etapi od Otočca do Hrastnika. V generalni razvrstitvi je Mervar dosegel 12. mesto od skupno 115 tekmovalcev, kolikor jih je dirko končalo. V generalnem točkovanju letečih ciljev, je Marko Baloh dosegel zelo dobro, vendar nehvaležno četrto mesto, z zaostankom le dveh točk za tretjeuvrščenim, Gregor Puš pa je v istem točkovanju zasedel šesto mesto, kar je dokaz, da so fantje zelo dobri sprinterji in malo manj uspešni v gorskih preizkušnjah. Za KK Savaprojekt je bila to zelo velika izkušnja, povezana z ogromnimi stroški, kar pa ne zmanjšuje zadovoljstva nad doseženimi rezultati. Črni madež nadrugi mednarodni dirki Po Sloveniji so prepiri in nesoglasja med klubi in vodstvom državne reprezentance, omeniti pa je treba tudi zelo poškodovane, skoraj nevozne ceste, še posebaj odsek Kostanjevica—Krško, kjer se je pripetilo več kot petindvajset okvar na pnevmatikah in ogrodjih. (O. Koritnik) Ob bližnji stoletnici krške župnije Začela se je obnova župnijske cerkve Krško, maja — Čez dobre tri mesece bo krška župnija slavila stoletnico svojega obstoja in za ta jubilej bi želeli polepšati podobo svoje župne cerkve sv. Janeza Evangelista na Hočevarje-vem trgu. Zaradi finančnih težav bo obnova potekala postopoma, do praznovanja obletnice pa naj bi uredili vsaj fasado zvonika in pročelja ter predvsem zaščitili Zajčeve reliefe na fasadi pred nadaljnjim propadanjem. Glavni financer obnove je lastnik oziroma v njegovem imenu upravitelj, krški Župnijski urad. Gradiš je posodil in postavil zidarske odre, občina pomaga predvsem organizacijsko, delno bo financirala le restavratorska dela na reliefih. Ali se bo za obnovo te cerkve našlo tudi kaj republiškega denarja za kulturo, je težko reči; po neuradnih podatkih je iz državnega proračuna za celoten Valvasorjev kompleks, kamor sodi tudi župna cerkev, prišlo 400.000 tolarjev. Obnova cerkve pa bo trajala dalj časa tudi zato, ker so Gradi-sove raziskave pokazale, da bo za temeljito obnovo treba poskrbeti še za dva zahtevna problema: vlago in statiko. 7 7. Vinska vigred v Metliki Razstava vin in obilo muzilce Novo mesto, 12. maja — Tukaj so na tiskovni konferenci predstavili letošnjo Vinsko vigred v Beli krajini, ki bo potekala na vseh treh trgih v Metliki. Prireditev bo ta petek, soboto in nedeljo v Metliki, že v sredo pa bo na grajskem dvorišču ob 18. uri nastopil ansambel Tonija Verderberja na predstavitvi svoje nove kasete in CD plošče. Vsak večer bo na vsakem trgu igral po en ansambel. V bogatem programu bo tudi modna revija tekstilne šole Metlika, ki bo v petek ob 21. uri. Srečanje frajtonarjev bo v nedeljo ob 11. uri. Velik je bil tudi odziv na razstavo vin, ki je poglavitni del te prireditve, saj so vinogradniki prinesli kar 523 vzorcev na ocenitev. Branko Matkovič, predsednik prireditvenega odbora, je tudi povedal, da so Belokranjci oziroma Metličani prvi v Sloveniji zaščitili znamko vina, in sicer metliško črnino. Z Vinsko vigredjo pa se zabava ne bo končala, saj za julij in avgust pripravljajo zabavno prireditev z naslovom »Pridi zvečer na grad«. Na obe prireditvi vabljeni tudi Posavci! (B.C.)