Posninezffifä lilewISfe® slane g® vinarjev«
Naročnina listu:
Cdo leto . . K 50’— Poi leta . . .	26•—
Četrt
leta
»
» 13*—
Zunaj Jugoslavije:
Celo leto
66.-
Posainezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št 5. — Telefon št 220.
Neodvisen političen lisi slovenska IJntlslvo«
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust —*
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
48. številka.
Maribor» dne 7. maja 1920.
Letnik XII.
Nova slovanska orientacija.
Tekom zgodovine smo često iskali stikov z drugimi močnejšimi slovanskimi narodi. Zanimivo je, kako sta si podajala iz daljnih dalj roki najmogočnejših srbskih vladarjev Dušan Silni in najslavnejši Češki kralj Karel, ter s© pri tem sklicevala na bratsko sorodnost obeh narodov in na potrebo vzajemne podpore.
Ko je pod Jagelonci prišla Poljska do naj* višje svoje moči, a Srbija ja po junaškem odpora ječala v zadnjih vzdihljajih pod krivo turško sabljo, začele so se oči krvavečega poljskega naroda obračati k Poljakom. Eden najzanimivejših slovstvenih pojavov te orientacije so „Spomini“ srbskega „janičara“ Mihaela Konstan-tìnovica, ki je rodom Srb bil turški janičar in poveljnik neke trdnjave, a je pobegnil Turkom, se obrnil k Poljakom, da jih pridobi za zvezo s Srbi proti Turkom in opisal svoje spomine in takratno stanje turške države. Ta zelo zanimiva in važna spomenica leži še sedaj v rokopisu v v knjižnici grofa Zamojskega v Varšavi. Iz teh časov imamo romantično tragedijo poljskega kralja Vladislava Jagelončika, ki se je, da osvobodi balkanske Slovane, odpravil z močno vojsko proti Turkom, a bil od njih poražen in ubit pri Varni na Bolgarskem. Iz te „poljske orientacije“ Jugoslovanov se jo rodil največji jugoslovanski pesniški umotvor, „Osman“ slavnega dubrovniškega pesnika Ivana Gunduliča, čega? delo se lahko stavi na stran naj večjim umetnijam sveta. Opeva boje poljskega vladarja Vladislava zoper Turke in njegovo slavno zmago pri Hotfnu, od katere so si Jugoslovani v svo-
jem vročekrvnem navdušenju obetali v posledicah osvobojenje svojega naroda.
Poljska je razpadla, razvijati se je pričela ruska država In tudi oči Jugoslovanov so se pričele obračati proti veliki Rusiji. Prvi stvarni stiki med Jugoslovani in Rusi so se začeli za ruskega carja Petra Velikega, ki je bil sicer Rus po krvi, a Nemec po duhu in vzgoji, tesnejših političnih stikov s Srbi je iskala carica Katarina I, ki je bila po rojstvu čistokrvna Nemka, a je iz navadne vaške vlačuge potom znanj z vojaki prišla v roke častnikom in lezla tako iz rok v roke gori, dokler ni zasedla ruskega carskega prestola. Že ta dva slučaja kažeta drastično, kako malo slovanskega duha je bilo v ruski politiki, ko so začeli rabiti Srbe, Ruska orientacija je trajala med nami do tedaj, ko se je zrušil carski prestol, nato smo pričeli ozirati na komunistično Rusijo ali pa sanjati o neki novi, idealo], prenovljeni Rusiji. Tej „ruski orientaciji“ smo žrtvovali mnogo naše dobre jugoslovanske krvi, a ša ieč lepih sanj, brezplodnih upov, top lih simpatij. Dobili smo od nje kulturno malo, politično še manj. Kadar so bili Rusi v boju s Torki, so pozivali Srba k orožju, ko bo sklepali mir, so jih puščali na cedilu. Tako je bilo na dunajskem, na pariškem in na' berlinskem kongres«. Najnovejši pojav take ruske „slovanske“ politike je bil londonski dogovor, katerega soj Rusi podpisali ia so bili do razpada carizma odločno proti združitvi Jugoslovanov. Ako bi raški carat ne razpadel, bi bila ruska diplomacija podpirala Lahe pri izvršitvi londonskega dogovora,
LISTEK.
Miroslav Golob :
„Intermezzi“.
Leta 1918 se je pripravljala Evropa na važen dogodek. Dolgo časa je ležala v neznosnih bolečinah prihajajočega poroda.
S težkimi mukami je porodila par nebogljenih otrok ; novorojenčki so bili po zatrdilih babice zgodovine krepki in močni. To se je res videlo posebno pri žilavem fantku Čehoslovaku, Že prve dni po svojem rojstvu je pokaževa! vso energijo, ki je tlela v njem. Bil je tako krepke konštltucije, da je skušal ob prvi priliki stopiti na lastne noge, čemur se je čudila celo majka Evropa s tihim materinskim ponosom. Križe In težave ji je prizadeval pač v največji meri slabotni Avstrijec ; dobrotljiva tetka Amerika je sicer prinesla ob priliki napovedanega obiska marsikatero krepčilo, ki pa ni učinkovalo tako, kakor si je zamislila to skrbna tetka : bilo mu je pač vsega premalo. Teta in mati sta si bili edini v tem, da bo treba posvetiti razvoju malega Avstrijca vso razpoložljivo pozornost.
To pa je lahko reči, a težko storiti.
V zibelki je ležal silni, enoletni Rus ; notranja bolezen ga je mučila tako grozovito, da je sirom&ček kremžil svoj obrazek že od dneva svojega rojstva. Ob zibelki sta mu stregli od rasli sestri Anglija in Francija, prizadevajo sl, da mu s primernimi „sredstvi“ pomirita vihamo notranjost. V bližini zibelke Rusove sta se prepirali slabotni deklici Poljska in Ukrajina ; mati Evropa je gledala ves prizor z nekako brezbrižnostjo in mu nikakor ni pripisovala posebne va-
lj žnosti ; ,veliko večjo skrb ji j® delal, premeteni I Nemec, 'Paglavec je namreč zaslužil, da ga radi ? njegovih hudobij po vsej pravici kaznuje, kar je
I odobrila celo tetka Amerika. Ker je pa bila E-vropa preobtežena % najrazličnejšimi skrbmi, je naročila svojim starejšim hčerkam, predvsem Angliji in Franciji, da nadzorujeta prefriganega Nemca kar naj strožje.
Mali Madžar, M se’jo čutil v celi družini nekako zapostavljenega, je priče! škiliti prav brezobzirno v smer proti zibelki silnega Rusa, katerega je premetavala božjast sedaj na trebuh in zopet na hrbet. To škiljenje, v katerim se pa ni izražalo so čuvstvovanje, je opazil seveda energični bratec Čehoslovak; njegovo razkritje ga je mikavno zasrbelo po prstih, in prismoiii je sinu pustö krepko zaušnico.
Komaj zagleda Francija to otroško šalo, skuša pomiriti duhove z energičnim posredovanjem. To se ji tudi v polni meri posreči.
Nekega dne so se igrali otroci Evrope v
prelepem vrtu. Malčki so drsali po pesku, trgali cvetlice, lovili metulje itd., kakor je to pač pri otroeih navada. Mala Jugoslavija je v svoji o-troški naivnosti prilezla do obširne mlake, kije nastala vsled ponočnega deževja ter krstila z ljubkim imenom „Jadran“.
Tetka Amerika in mama Evropa sta se v tem času sprehajali po lepih peščenih potih in se radovali nad prekrasnim dnevom m kopico živahnih otrok. Ko opazite počenjanje male Jugoslavije, se tetka Amerika nesmehne, rekoč :
(„Dete sili k vodi; to je znamenje dobrega razvitka !“ Radovala se je pa tudi Evropa, ko je s videla 'vnemo, s katero je porivala Jugoslavija j male koščke lesa v vodo. Smatrala jih je v ! domišljiji za ladje. Nedolžnemu otroku pač ni
najbrže bi so bila pa celo protivila, da se združijo katoliški in pravoslavni Jugosloveni.
Sedaj je prišel Čas, da revidiramo tudi našo „slovansko orijentacijo.“
Češka država bo za svoje razmere brez dvoma zelo močna in dobro urejena. S celim svojim dosedanjim postopanjem so Cehi dali dokaz, da je pri njih globoko vkoreninjena ona čednost, katero imenuje slavni Francoz Montes-quien „la vertu politique“ (politična čednost). Dobre zveze in prijateljstvo s Čehi bomo morah gojiti, toda izključno češka slovanska orientacija nam ne more zadostovati. Avstrija se bo preje ali pozneje združila z Nemčijo. S tem moramo računati. V tem slučaju bo češka država kakor vreča, od treh strani obdana od nemške države in samo na eni odprta v madžarsko ravnino. Njen politični položaj bo torej težek. ¥ gospodarskem oziru bomo dobivali od nje različne tovarniške izdelke, ki nam bodo dobro služili, dokler ne razvijemo svoje industrije. V zameno bomo dajali živila in nekatere surovine. Zveza s Čehi bo torej potrebna in koristna, to ia češka država sama ne bo mogla biti težišče slovanske politike in opera dragim slovanskim narodom.
Ruska orientacija mora zaenkrat in za dolgo časa priti popolnoma izven upoštevanja. Carske Rusije ni več, one nove, prerojéae Rusije, o kateri sanjajo mnogi, ne vidimo uiti v meglenih obrisih in bo še dolgo časa ostala v sanjah naših starih Rasofifov. Zaenkrat Imamo pred sabo boljševiško Rusijo, v bodočnosti bo pa to, kar ss bo razvilo iz uje. Gotovo je, da se ruski boljševizem v svoji prvotni obliki ne bo uveljavil po Evropi, gotovo je pa tudi, da m po toli-
prišlo na um, da bi s svojim Igračkanjem raz-Jjutll kateregakoli bratca ali sestro.
Evropa pa je imela Že starejšo hčer, Italijo. Bila je gizdavo dekle, polno zavratne zlobe; njene dražbe so se ogibali malodane vsi. Posebni srd je gojila naprara Jugoslaviji, katere smrt si je želela &oj ob priliki uje ne ga rojstva. Bilo je pa novorojeno dete krepko in majka Evropa je imela z njim posebno veselje.
Mali Jugoslaviji se je priljubila luža v parku ; Italiji to ni bilo po volji in zato je na tihem sklenila, da jo odvede s silo od vode, s katero si je po njenem mnenju samo omadeževala oblekeo. In tako se je približala mlaki, prijela otroka za roko ter ga hotela odtegniti od vode. V tem trenutka opazi Jugoslavija, da ima Italija prelepo svilnato obleko in v istem hipa udari z nožico v vodo, tako, da švrkne rajava voda luže po svilnati obleki Italije.
Razljutila se je Italija nad Jugoslavijo, še bolj pa nad Italijo tetka Amerika, ki je pravkar ukinila vsako nadaljno razburjenje z besedami: „Italija ! Tega ti ne morem odpustiti ! Čemu si razdražila mirnega otroka? Odslej nimaš pričakovati od mene nikakšnih uslug!“
Teta Amerika je prijela jokajočo Jugoslavijo da jo uvede v skrbno varstvo matere Evrope. Italija je poslušala besede tetke Amerike s hudobno flegmo. Kakor da bi uganila rešilno misel, je pričela gledati s svojimi hinavskimi pogledi po navzočih. Ustvariti je hotela opozicijo, ki bi naj postala orodje njene maščevalnosti. Bratci in sestre je niso razumeli; radovali so se pač preveč nad ravnokar končanim Intermezzom.
Tetka Amerika in majka Evropa sta prišli še tistega dne do zaključka, da je solnčna luža tam v cvetočem parku za zdravje male Jugoslavije neobhodno potrebna . . .
kem prevratu Rusija ne vrne več k staremu stanju. Ruski boljševizem moramo primerjati s francosko revolucijo pred 120 leti. Pretresla je celo Evropo, toda zaenkrat ni strla starih evropskih sistemov. Izhlapela je v lastni krvi, a kar je porodila dobrega, so polagoma sprejemali drugi narodi. Bilo bi od nas nesmiselno, da bi se vrgli v vrtinec ruske boljševiške revolucije. Kot majhen narod, ki zavzema poleg tega skrajno neugodni zemljepisni položaj, zamoremo samo čakati in gledati, kako se razvija to vrvenje in potem sprejeti, kar bo rodilo dobrega.
Mi pa potrebujemo slovanske orijentacije že za sedaj in ne moremo čakati, kaj se razvije na ruskih ognjenih tleh. A to toliko bolj, ker slo vanske zavesti v ruski družbi tudi nekdaj ni bilo in za „slovanofilstvo“ Ru 3 ni imel ne zanimanja, ne razumevanja. Poznal je samo boj za politično svobodo in za socijalno reformo in bo trajalo tudi po ureditvi razmer še zelo dolgo, da bodo ti ljudje dobili tudi razumevanje za vprašanja narodov in držav.
Ostane samo še poljska orijentacija.
Poljska država bo velika, ter bo po razsežnosti zemlje in številu prebivalstva dosegala evropske velesile. Tudi njen zemljepisni položaj jamči za njeno trajnost. Na jugu ima za mejo visoke Karpate napram Češko-slovaški, na severu morje. S Čehi ima res hud prepir, toda samo za majhni kotiček „Tešinsko kneževino“. Napram Nemčiji so meje odprte, toda tam obstoji jasna narodnostna meja, katere ne bo mogoče premakniti in Poljakom jamči varnost skupni interes s Francijo, ki meji z Nemčijo na drugi strani. Na vzhodu in jugovzhodu pa meji Poljska na velikanske prostore prejšnje Rusije z neizčrpnimi prirodnimi bogastvi. Tu bo imela Poljska ogromen trg za svoje tovarne in velikanske zaloge surovin. Gospodarski položaj Poljske bo torej ugoden. Imela ne bo težav ne s prehrano, ne s surovinami, ne s trgom za izdelke.
Toda napram Poljakom vladajo veliki predsodki . . .
Ne bodo se mogli urediti, kakor niso znali urediti svoje države nekdaj . . .
Ni res . . .
Nekdanja poljska država je bila cela stoletja dobro urejena, gotovo ne slabše, kot sosednja Nemčija. Res, da je pozneje nastal nered, toda to je bil splošen pojav, ki je v gotovih dobah zavladal po celi Evropi in je v zvezi s splošnim razpadanjem in izkrvavenjem fevdalnega sistema. Poljska država ni razpadla vsled notranje izkvarjenosti, ampak iz zunanjih razlogov.
Pri Poljakih odločuje plemstvo in Judje, a poljsko plemstvo je za nič . . .
Poljsko plemstvo ni bilo nikdar, tudi v časih največje pokvarjenosti slabše, jkakor na Nemškem. Tudi takrat, ko je poljsko plemstvo politično bilo na najslabši poti, je delalo neizmerno | za kulturo. Zbirali so knjige,, ustanavljali knji- j žice in muzeje, delali na slovstvenem in znanst- ! venem polju. Kje najdete med Nemci imena, ka- j kor: Krasinski, Czachi, Czartoryjski, Lubomirski, j Zamojski in toliko drugih!	f
Sicer, pa poglejte sedanji poljski državni zbor in videli boste, da je ravnotako demokratičen, kakor pa češki. Najmočnejše stranke v njem so: poljski socijalisti, kmetski socijalisti in narodni demokratje. Konservativec ni pri volitvah prodrl niti eden, plemestvo je izginilo popolnoma. Tudi Judje so v poljskem državnem f zboru brez moči in pri vladi nimajo onega upli- I va, kakor v marsikaterih drugih „meščanskih“ državah. Saj smo imeli prizor, da je v Parizu laški minister zunanjih zadev, baron Conino bil Jud, tajnik francoskega ministrskega predsednika Clemenceau a Jud ia tudi v najbližji bližini Lloyd Georgea in Wilsona je stal Jud. Poljska država je demokratična, se dobro razvija, Poljska je oni varni zid, za katerim se Rusija lahko razvija, skuplja in zbira. Poljaki so sedaj potrebni Slovanstvu in za nas mora nastopiti doba poljske orijentacije.
V beloruskih krajih, katere držs zasedene Poljaki, je izbruhnil kmetski uper.
Dnevne vesli.
Politične vesli.
Jugoslavija.
Delegatu d r. V e s n i č u, ki je dospel iz Pariza v Beograd, se je poverila naloga: se stav koncentracijske vlade. Vesnič se je lo :il te naloge, hodi od stranke do stranke, od kluba do kluba, razvija svoj program in posluša predloge strank za vstop v koncentracijski kabinet,
Vesničev koncentracijski kabinet bi imel nalog: Predložiti parlamentu volilni zakon, ratificirati mirovne pogodbe, sprejeti proračun in zagotoviti mir in red v državi.
Dr. Vesnič se je oglasil glede koncentracije tudi v Jugoslovanskem klubu, ki mu je razodel svoje zahteve:	parlamentarne stranke naj
se smatrajo kot skupni klub, parlamentarni sprejem zakona o Narodni banki, izvršitev agrarne reforme, davek na vojne dobičke in pobijanje draginje. Vse te zahteve Jugoslovanskega kluba se morajo izpeljati sporazumno z radikalci in z Narodnim klubom.
Narodni klub stopa glede koncentracije na stališče parlamentarnih strank.
Demokrati stavijo kot predpogoj za koncentracijo demisijo sedanje vlade.
Radikalci zahtevajo baje za-se : ministrstvo notranjih zadev in Protičev vstop v koncentracijo. 0 dr. Korošcu se govori, da bi naj v novem kabinetu obdržal promet.
V Vesničeve m kabineta, katerega sestav bo pa še moral premagati nebroj težkoč, bi naj bile zastopane vse stranke, raz v en soci-j aliato v.
LDU Beograd, 5. maja. 86. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvo-ril podpredsednik dr. Ribar ob 17. uri ter je izjavil, da vsled nezadostnega števila prisotnih poslancev za sklepanje odgaja sejo na 7. t. m. ob
16.	uri z istim dne<nim redom.
LDU Beograd, 5. maja. Ministrstvo za vojno in mornarico objavlja:	Ministrski svet je
odobril kredit v svrho povišanja častnikov za zasluge v vojni.
LDU Beograd, 4 maja. „Trgovinski Glasnik“ piše v uvodnem članku pod naslovom „Albanija“ : Za rešitev jadranskega vprašanja je stavila italijanska vlada, kakor se čnje, nastopne zahteve. Istra naj pripade Italiji približno do že
znane Wilsonove črte. Reka z okolico in otokom Krkom naj bi bila posebna država pod varstvom
zveze narodov z nevtralizirano luko; otoki Lošinj, Vis, Lastovo in Pelagruž naj bi pripadali Italiji. Mesto Zađe r naj postane avtonomno; Al-
Ztipnffc Menbart pri Veliki Nedelji je obolel
smrtno nevarno in se priporoča sobratom v memento.
Cerkvena dsstofaostaika na orlovskem kongresu v Mariboru. Kot papežev delegat bo pose-til orlovsko prireditev nuncij nadškof Cherubini. Kongresa se bo udeležil tudi praški nadškof dr. Kordač.
Ptòiki PS5Z@? S Današnja „Straža“ prinaša med inserati vozni red osebnih vlakov veljaven od 1. maja naprej.
Ukinjsna prepoved alkohola LDU Ljubljana, j 6. maja. Prepoved točenja alkoholnih pijač je j ukinjena. Dovoljuje se točenje vina in pive, pre-I poveduje se pa tudi nadalje točenje žganja. Mla-? dini izpod 18 let se sploh ne sme dajati pijača I tudi če pride v gostilno v spremstvu starišev. j Kdor se pregreši proti tej odredbi, se mu zapre I gostilna.
Otatejni Slovenci mlin oblastem, zadnji boy-
l ševiški prevratni poizkus je pač moral prepričati j naše oblasti, da se prijemanje z rokavicami ni obneslo, marveč da bo treba brezobzirno postopati. Kar je med nami obmejnimi podravskimi Slovenci socijalist ia komunist, to je po večini namčur, to je državi sovražen in nevaren živelj, ki najde svoje zavetje v prostoru krčmar ja-nem-čurja. In tu treba nastaviti sekiro, če hočemo imeti v državi mir in red. Trdno in odločno prepovedati s sovražnikovim denarjem plačanim a-gitatorjem ščuvanje ljudstva, brezvestne voditelje izgnati iz države ali jih pozapreti. Dva odstotka rdečih merilnih duš vendar ne bo nasitno komandiralo 98 odstotkov miroljubnega prebivalstva. Ako bo delo oblasti sedaj zopet polovičarsko, ako čiščenje ne bo temeljito, bomo čez par mescev stali pred istimi dogodki. Dravska dolina že dolgo kliče po železni metli, pa je ni. Ni je na železnici, ni je drugod. Ali je v Avstriji mogoč slučaj, da bi tam službujoči železniški uradnik ne obvladal docela nemškega jezika? Ker te metle ni bilo, zato je nemškutarija in v njeni službi stoječa internacionala v dneh stavke podobno kakor lani ob vpadu koroških tolp
banija pa naj bi bila država pod italijanskim protektoratom. To so glavne zahteve Italije; toda j aopet predrzno dvignila svojo glavo v veselem , v teh zahtevah je še nekaj hujšega, kar ne po- i pričakovanju, da pride nad osovraženo Jugosla-sega samo v naše intereso aa jadranskem mor- j vijo nekaj, kar ji prinese smrt ali vsaj Laha. In
ju, tem sreč tudi neposredno v naše življenske interese na Balkanu. To so italijanske pretenzije na Albanijo. Z nobenim pogojem se ne more dopn stiti Italiji, da ugrabi Albanijo. S tem bi se storilo na Balkanu isto, kar je storil berlinski kongres, ko je dovolil Avstro Ogrski okupacijo Bos-
ker je oblast mesce in mesce trpela nezaslišano hujskanje in ščuvanje delavskega ljudstva od komunističnih kolovodij, je prišlo do tega, da se danes pošten Slovenec v lastni državi ne počuti varnega.
Iško bo izpadel plebiscit m coi S m Koroš-
ne in Hercegovine. Albanija je podlaga ia je naj* f	Tako, kakor bomo hoteli sami. Ako bomo
občutljivejša točka na najudobnejšem prirodnem potu za prodiranje na balkanski poluotok. Ta podlaga in izhodna točka se ne sme prepustiti Italiji.
Mirovni posvet.
T e š i u s k o glasovanje. Mirovni posvet je odložil glasovanje v tešinskem okraju od
12.	maja na 12, julija. — Mirovni posvet je razpravljal tudi o protestu Jugoslavije glede rovarjenja madžarskih agentov v Prekmuju.
Italija.
LDU Bakar, 4. maja. Dne 5. t. m. se sestane italijanski parlament. Po vesteh italijanskih listov je pripravljenih mnogo interpelacij zaradi rešitve jadranskega vprašanja. „Giornale d’Italia“ napada ministrskega predsednika Nittija radi njegovih neuspehov v San Remu.
V Italiji izbruhne vsak teden kaka nova stavka, skoro pri vsaki so udeleženi tudi železničarji. Italijanska vlada zatira te stavke po večini z vojaško silo.
Poljska.
Poljaki so se sporazumeli z Ukrajinci glede državnih mej. Ob Boga odstopi Poljska Ukrajini velik del z poldrugim milijonom poljskega prebivalstva. V zameno za ta del dobi Poljska vzhodno Galicijo.
SSaslja.
Sovjetski armadi so se udali ostanki s Denjikinove armade v moči 60.000 mož.
posvečali dovolj pozornosti in ljubezni tem lepim 1 krajem in njegovemu prebivalstvu, pojde ljudstvo I pri glasovanju gotovo z nami. Zato naj vsi, ki Ì v poletju radi potujejo, potujejo po Slovenskem I Koroškem. Ko bo ljudsto videlo, da res čutimo I ž njim, Odpadejo sami od sebe vsi dvomi. Leto-j viščarjem, ki si žele udobnih in lepih letovišč, I bi priporočali kraje na Bačkem, Vrbskem in j Klopinjskem jezeru. Lepota teh krajev je tako I pestra in neprekosljiva, da mora očarati, sleher-\ hernega človeka, ki ima smisel za naravne kra-I šote. Dobra železniška zveza, ugodne cene. lull teresentje naj zahtevajo podrobnih podatkov od f Jugoslov. gen. kom. za tujski promet v Ljubljani ali pa od ekspoziture jugosl. gen. kom. v Borovljah.
Socijalni dsmokratja — zagrizeni nasprotniki
Slovencev. V bivšem štajerskem deželnem zboru so odločni poslanci Slovenske kmetske zveze leta 1913 z obstrukcijo prisilili Nemce, da so morali Slovencem izpolniti nekaj upravičenih zahtev. Kdo je tedaj pravicam Slovencev najbolj nasprotoval? Socijalni demokratje! Ti so glasovali zlasti proti slovenski Gospodinjski šoli ▼ Št. J Ur ju ob južni železnici in proti slovenski meščanski šoli. Socialistični poslanec Rosei je v štajerskem deželnem zboru celo lažnjivo trdil, da v Žalcu ni Slovencev.
Celjski Špindler in golazen. Svoj čas smo o* čitali demokratskemu lisjaku pri „Novi dobi“, da je imenoval na shodu v Ptuju SLS golazen, katero treba ubiti, Nemce ia nemškutarje pa gladil iu božal z vso liberalno popustljivostjo na* pram žl&hti. Seve, na tozadevni očitek nam j»
g. Lojze poslal popravek. Danes pasmo zvedeli, da na SLS golazen Špindler ni hujskal v Ptuju, ampak na JDS zborovanju v sobi Narodnega doma v Brežicah, kjer je predsedoval dr. Zdolšek. G. Špindler, ali boste tokrat tudi tajili svoje demokratsko fine izraze napram stranki, ki je steber Slovenije? Gospodje demokrati, vedro nam očitate, da je naše časopisje surovo, kaj pa porečete, ako se drzae duševni vodja JDS stranke imenovati načelno nasprotno — a narodno bratsko stranko — golazen, kateri preti s kamenom?
Demokratično socijalističko gospodarstvo. Svoj čas je obljubila demokratično socialistična vlada, da bo dovolila Franciji izvoz SOOO vagonov pšenice in 2000 vagonov koruze. Kar so demokrati in socijalisti svoj čas obljubili, niso izpolnili; a Francija zahteva sedaj od Jugoslavije ta izvoz, sicer naša država ne dobi obljubljenega avansa 60 milijonov frankov.
Mednarodni dsnir. Mednarodna trgovska konferenca v Parizu misli uzakoniti mednarodne bankovce, ki bi se rabili za plačevanje potrebnih živil in sirov in za obnovo Evrope. Za te novčanice bi jamčili zavezniki in bi imeli biti v prometu samo v zavezniških državah. Kurz teh nov čanic bi naj bil 1 angleški funt — 5 dolarjev = 25 frankov ali 25 lir.
! Sliki polar V Ljubljani' Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je dne 4, t. m. izbruhnil požar, kateri je zahteval tudi človeških žrtev med ognje* gasd. Iskrica iz lokomotive je padla na vagon, na katerem so bili naloženi železni sodi z nafto. Na kraj nesreče je takoj prihitela požarna bram-
ba.	Ko so neustrašeni železničarji odklenili goreči voz, je eksplodiralo več železniških sodov, drobci železja so smrtno zadeli enega ognjegasca, 4 ognjegasce smrtne nevarno ranili. Cd zažganega vagona so ostala samo kolesa.
Pojaj kobilic- LDU Sarajevo, 4. maja. V Hercegovini, posebno v okolici Mostarja so se pojavile kobilice, ki so pokrile nekoliko km8 površja. Boje se, da ne bi oškodovale letine, ki letos zelo dobro uspeva.
Novi šef dvorne pisarne, ldu Beograd, 4, maja. G. Dragoljub Jankovič je prevzel mesto šefa dvome pisarne.
Hmelj. Na bmeljskem trgu v Žalcu je v zadnjih tednih opaziti stalno padanje b meljskih cen. V dobi 15. do 29. aprila so padle cene za
tuj hmelj za 200—300 K za 50 kg. Stanje hme Ijskih nasadov je obče povoljno, pač pa je povsod zavladalo veliko pomanjkanje hmeljske žice. Cene za hmeljsko žico so poskočile od 1. jannarja do
1.	maja 1.1. od 535 na 820 K za 100 kilogramov.
Razglas- Da sa dobi pravočasno pregled pomožnih učnih moči za prihodnje šolsko leto, po- j zivljejo se vsi oni kandidatje srednješolskega u- j čiteljstva, bodisi, da so že na kakem učilišču j zaposleni, bodisi da so šele dovršili filozovske študije, ki žele kakega suplentskega mesta na srednjih šolah ali učiteljiščih v Sloveniji, da se prijavijo potom svojega ravnateljstva, oziroma naravnost pismeno, višjemu šolskemu svetu vsaj do 30. junija t. 1. V teh direktnih prigla-sih je navesti kraj in leto rojstva, sedanje bivališče, znanstveno stroko, za katero so uspo sobljem (z navedbo izpričevala), ali za katero se šele pripravljajo v tem slučaju s potrebnimi potrdili.
Ust „Rova Pras?da‘\ ki se je dosedaj tiskal v Mariboru, se je preselil v Ljubljano.
Izletnikom V uvaževanje. Mnogokrat, osobito zadnjo nedeljo, ko smo se vračali od otvoritve Ruške Koče po poti k razglednemu stolpu na Vetrinjskem Vrhu smo z ogorčenjem opazili, da je zlobna roka navlekla na pot razno vejevje in suho drevje. Ne samo, da je dolžnost vsakega izletnika, ki hoče spadati med hribolazce, da drabi pota, da jih očisti nepotrebnega vejevja ter s tem prihrani Slov. Plan. Društvo mnogo stroškov, je to slab dovtip, če se zjutraj iztrebljeno pot zvečer zabarikadira. Pomislite vendar, da tudi po noči hodijo ljudje v hribe, mnogi brez svetilk, in zgodi se lahko nesreča, povzročena vsled v neumnosti storjene „šale“. Kdor je tedaj planine, trebi pota, a ne zasvinjaj jih.
Trgovci pozor! Na razna vprašanja, katere trgovske natavljence je prišteti k usposobljenim (kvalificiranim), se da sledeče pojasnilo : Uspo
službo v trgovskih podjetjih, Ob enem se opozarja trgovstvo, da v bodoče sploh ne more več sprejemati neusposobljenih v službo, ter je v tem slučaju tudi spričevalo kakega privatnega trgovskega tečaja neveljavno. Vsako na novo sprejeto moč se ima takoj javiti gremija in predložiti tozadevna spričevala.
Trgovci in obrtniki, ki rabijo učence, naj to z navedbo pogojev javijo gremiju v Mariboru. Poverjeništvo za socijalno skrb ima več mladeničev in mladenk na razpolago ter zahteva v to svrho listo prostih učnih mest.
_ „teiiSca nevarnost za vero“ je naslov brošuri, ki je izšla te dni in ki v jasni luči kaže delovanje Samostojne in Kmetijskega lista. Skrbite, da jo bodo brali vsi, ki so tozadevnega pouka potrebni. Brošura stane 1 K in se naroča pri „Katoliški Ligi“ v Ljubljani.
Jugesi®w@iisi&s Matica«
Pristop državnih uslužbencev
k Jugoslovanski Matici. Prejeli smo od glavne podružnice v Ljubljani sledeče obvestilo:	„Pri-
pravljalnemu odboru Jugoslovanske Matice v roke okrajnega glavarja g. dr. Vodopivec v Lj ubijani:	Z ozirom na dopis z dne 4. aprila 1920
dovoljuje predsedništvo deželne vlade za Slove* nijo, da pripravljalni odbor razpošlje nabiralne pole za pristop k Jugoslovenski Matici v cirkulacijo vsem poverjeništvom ter oddelkom deželne vlade za Slovenijo in od njih odvisnim nra-dom.Predsednik Brejc.“
Dar Jugoslovenski Matici. Rodoljub, ki ne želi biti imenovan, a nikakor ne pripada vojno-dobičkarskim in kapitalističnim krogom, je podaril podružnici Jogoslovenske Matice 4000 K. Naj bi našel posnemovalcev med onimi, ki lažje dajo in imajo več vzroka, da dajo.
Kdo pristopa k Jugoslovanski Matici? Pristopajo pred vsem malomeščanski krogi ter srednja inteligenca: poštni uradniki in uslužbenci, gospdične poštne aspirantke in oficijantke ne žalujejo za štirimi kronicami mesečno v narodne namene. Samo na kolodvorski pošti je nabral zaupnik Legvart 50 članov. Na glavni posti sta pismonoša Dekleva ia gospodična Malinčeva marljiva sotrudnika. Med redaiji je nabral zaupnik Kral 60 članov. Radi pristopajo tudi uradniki in
delovanje profesorja Druzoviča vse hvale vredno. Pred par dnevi je govoril uvodni članek v našem listu o podivjanosti in posirovelosti ljudstva. To podivjanost čutimo več ali manj todi mi u-čitelji pri naši mladini v šoli. Ona otročja lju-bezujivost, ki diči mladino, ni je najti, pač pa nahajamo žaiibog povsod neolikanost in surovost. In ta surovost ovira vsako uspešno delovanje v šoli. Zato moramo prav iz srca pozdraviti vsako podjetje in vsako delovanje, ki hoče temu nedostatku v okom priti. In brez dvombe je petje in godba ono sredstvo, ki blaži najbolje človeško srce. Ko bomo spet slišali med mladino ia med ljudstvom lepo petje, ki ga dandanes popolnoma pogrešamo, bo tudi konec surovosti, ki vlada sedaj; vladala bo zopet ljubezen do bližnjega, prijaznost in zadovoljnost, ki so pogoj srečnemu življenju. Želeti je toraj, da bi občinstvo izpre-videlo, kolikega pomena je delovanje profesorja Druzoviča v pevski šoli za otroke in da bi postalo zanimanje za to šolo splošno, kajti to delovanje je posvečeno naši mladini — in naša mladina je naša bodočnost. Profesorju Druzoviču pa se zahvaljujemo na tem mestu za obilni trud, ki ga ima s svojimi učenci, in želimo mu zana-prej prav mnogo dobrega uspeha. — F.
Köga In kako je nastavljal bivši vladni komisar dr. V. Pfeifer? V Mariboru se je svoj čas pojavil dr. Ivan Lah. Sprejela ga je Lipoldova hiša, da bi g. Lah dobival tudi mesečni žepni denar, mu je podaril Lipoldov politični sodrng, darežljivi dr. Vilko službo provizoričnega magistralnega uradnika IX. razreda 1. stopinje. Imenoval je dr. Laha vodjem huminitarnih zavodov v Mariboru, organizatorjem novih humanitarnih zavodov in vodjem socijalnega oskrbstva za Maribor. To službo je navrgel g. Pfeifer g. Lahn kar na lastno pest, brez vednosti in odobrenja sosveta. G. dr. Lah je prejel vse mogoče titulatnre, katere je spojil samo v eden naslov „kulturen referent za mesto Maribor.“ G. dr. Lah pa je bil in je vse za hišo dr. Lipolda, sotrudnik „Delavca“, novinarski potnik v Prago itd., samo kulturen referent ne. Ker torej kulturnega referata pri našem mestnem magistatu doslej ni bilo in ga za enkrat še ni, je mestni sosvet preklical vse od Pfeiferje ve g. Lahu podarjene naslove in mu ustavil honorar provizoričnega uradnika IX.
učiteljstvo. Na policiji g. Senica, na finanei g. f razreda. Mogoče bo od sedaj za naprej skrbelo
Cejan so nabrali veliko število članov. Med učiteljstvom v Maribora je nabrala samo gdč. Ba-ranovo 47 članov. Mariborska duhovščina je pristopila doslej skoraj celotno in upamo, da ne bo manjkalo nobenega. Iz okolice se je doslej oglasilo samo še učiteljstvo iz Hoč in Lajteršberga. Pogumno naprej na delo! Na članarini se je do
1.	maja nabralo do 15.000 K. Stroškov je bilo do 2000 K, namreč za prireditev ustavnega shoda, nabavo tiskovin in pisarniških potrebščin. Ostanek je naložen v posojilnici.
Mariborske vesti.
Češko pevsko društvo ..Smetana“ v Maribora.
Odkar smo v svobodni Jugoslaviji, je naš Maribor prvič posetilo večje število naših severnih bratov Čehov. Češko pevsko društvo „Smetana“, ki se sedaj mudi v Mariboru, je priredilo v torek dne 4. t. m. prav mično slovesnost na mariborskem mestnem pokopališča. Položilo je krasen venec na grob našega nesmrtnega Slomška. Na pokopališču se je zbralo na stotine prebivalstva iz vseh slojev, častniški zbor mariborske garnizije, na čelu mu general Maister, je bil polnoštevilno navzoč. V imenu jugoslovanskega Maribora je naše mile brate iz severa pozdravil v vznesenih besedah prof. dr. Medved. Ko so položili venec na Slomškov grob, so zapeli krasno-turobno žalostinko. Venec so tndi položili na Tomšičev grob. Po končani slovestnosti je zapelo pevsko društvo „Smetana“ tri prekrasne pesmi, o katerih se je slišal le en glas: Takega petja še ni bilo na mariborskem pokopališču,
il. koncert zasebne pevske šole za otroke.
Nedeljo, %, maja je priredila zasebna pevska šola profesorja Druzoviča v Narodnem domu II. koncert. Gotovo ni bilo nikogar v občinstvu, ki se ni prav iz srca radovai nad tem, kar je slišal. Otroci v ljudskošolski starostni dobi so
za Lahov žepni denar Mariborsko žensko društvo, dr. Pfeifer ali pa dr. Lipold.
Mariborska policija je izgnala v dobi komunistične stavke v Avstrijo 30 oseb, a mnogo državi nevarnih Avstrijcev je ša na črni listi.
Zaprte gostilne v Mariboru: Lukner (znani nemškutar) Rotovški trg, Holzkneeht Vetrinjska ulica ; Woch Koroška cesta, Kutnik Sv. svetnikov ulica ; Pučko delikatesnica na Aleksandrovi cesti.
tfodsiva mastne plinarna naznanja, da je vsled povišanja cen premoga in radi zvišanja delavskih plač primorano zvišati ceno na m3 6 kron in električni tok 8 kron.
üödsim mestna plinarne sporoča svojim odjemalcem, da se plin v teku tega tedna vsled pomanjkanja in skrajno slabe kakovosti premoga še ne bo mogel oddajati. Oddajal se bode samo električen tok in od 6.—10. ure zvečer.
Predawatìja O programih bode danes zvečer v dvorani JSZ (Spia varska ul ) ob 8ih. Predava dr. Jeraj.
lugosl StfOkwaa zveza Maribor. V nedeljo
9.	maja popolne ob 5. uri v Flosarski ulici 4 zanimivo predavanje za žensko skupino. Pridite polnoštevilno.
Slovansko mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna :
Pondeljek: Mam’zell Nitonche.
Torek: Hasanaginica.
Slov- mestna gledališče v Mariboru naznanja,
da je spremenilo reportoar v toliko, da se igra v pondeljek due 10. maja Mam’zelle Nitouche in v torek Hasaaagiuica.
rastopili kot pevci mičnih dvo- (n troglasnih pe-sobljeni so tisti, ki bo dovršili postavni učni čas | srnic in so jih peli tako izborno lepo, da so se
in imajo učna spričevala, ali pa so dovršili dvo letno ali višjo trgovsko šolo. Neusposobljeni so tisti, ki nimajo zgoraj navedenega spričevala, me oziraje se nato, koliko let že sploh opravlja
poslušalcem iz radosti solze iskrile v očeh.
Naj kak strokovnjak presodi prireditev v glasbenem otira ; izpregovoril bom takaj par besed z vzgojevalnega stališča. V tem oziru je trud in
Orlovski vestnik.
Ptujski Orli in Orlice prirede v nedeljo, dne 9. t. m,, svoj drugi letošnji izlet in sicer na Dornovo, kjer bo gledališka predstava „Fips“ in „Kmet Herod“ ter javna telovadba. Prvi izlet na Vurberg na Belo nedeljo se je dobro obnesel. Za lajanje in obrekovanje nasprotnikov pa se seveda ne zmenimo.
Mariborska eskompfna
banka v Marlboro,
. =£E==.■ Telefon Štev. 16.	•-.—
Podružnice : MURSKA SQTOT&,
Sprelems ■ Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-racmi proti najugodnejšemu obre štovanju.
Pupille in prodal® : Davke, vaiate, vrednostne papirje itd.
fsffale : čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Dele predili®® s Ra vrednostne papirje in na Mago, ležeče v
javnih skladiščih.
Olle fedente: Pod najugodnejšimi pogoji.	20
P§*6WS©f?iI! B Borzna naročila in jih izvršuje cajkulantneje.
RABIMO M«© MMOSlUO
hruševega, -čreš-
in to žaganega
njevega, javorje-
bukovega
vegi
PONUDBE NA
Edmund hostesi im mm, zmms
v Mariboru
Korošica cista št. 5
priporoča ■ papir in pisma za pisarne in trgov» c«; o v itn i papir, zavit-ä€, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zrezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: .Bogumila, Ila j ski glasovi, Duhovni zaklad,Marija varhmja nedolžnosti, Oeščena Marija, Sv. Ura, 0«8pod«šiištmojo inoli te v, S v. Opravilo,'
Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd.
Postrežb
toftia
Cene
zmerne
Ul
s:
ala naznanila
Raznag
SVARILO!
Ker se v zadnjem fesu Sirijo ■neresnične vesti, da se mi je aradao zaprla mesnica, naznanjam, da sem svojevoljno to storila stradi draginje širne. Izjavljam, da bom vsakega, ti liri v tem oziru neresnično Testi, sodnijsfco zasledovala.	864
Št. Hj v 81. gor, S. maja 1920.
Marija Sfiligoj (Lebar).
PRVA SLOV. BRIVNICA
UßöaniIreTa(Tßpt&ofoTa)üL22
(preje g. Gredliè)
se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in g čisto postrežbo jamči
ffiAN NGVfiK, BRIVEC.
en vagon prve kakovesti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj od postaje Sisak S44
Sl in flu, M
Telefon St.
Prodaja konj.
Od dne 3. maja naprej se vsak dan vrši pred gostilno Rance v Maribora (Tržaška cesta) prodaja dobrih vprežnih in plemenih konj, katerih eksport v Avstrijo je bil onemogočen. Kupci se prijazno vabijo.	808
Službe i
Sprejme jÄ’Ä
j na gospa ali gospodična v pomoč I hišni gospodinji z dobro plačo in j prehrano — —* Poizve se vri
! ANONČNEH ZAVODU j DRAGO BEZELJAK
! MARIBOR, Gregorčičeva ul. 6. I Tei. 132.	352
JOSIPNEKREP
tesarski mojster In stavbeni podjetnik v Mozsrtcvi ulici 59 t
s. pr po,o«. » pop»- f j Mizar-preddelavec
im ssai&gm
Maribor^ Koroštea cestm 46-53 Steter WM<B€iiMefg€ge@* in drugovi
925
Gospodarska zn druga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
predala razna manufakture sa moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
KupiijlŠ pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pratico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo Sani
Novi {lani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovin a Ì5 pis ara e V Gore j i Radgoni.
POtfFIIŽftiCCM Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomera, Beltinci.	259
,	•	jtt
vda in za napravo 1
DOVib sta-'b za točno jj
izvršitev	|j
g£ägEH|ggdS
vešč dala na strojih, ©nergven in « delaven »a sprejme za takojšni j nastop. Prosto stanovanje, kurjava 1 in razsvetljav», plača go dogovoru, j Ponudbe na uredništvo lista pod t ,.mizar-pred delavec“.	369
IrŽ. E SrTAVRAC x«j a
.NARODNI DOM'
- V MARESOUU «
sa najtopleje priporoča za obilen obisk
MKO KOSIČ, REŠTAVRATER,
se sprejmejo v popravilo,
PoKtbžM točna. Cenezmerrel Jan tgn&di, Maribor {risiici polls, 2, Dbflstr., leys1. !
Kupi s©s
LES1
man, tesao, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini
„SEVER“
društvo lesnih iođustrijsleev dravske doline
MARIBOR,
Aleksandrov» cesta 49.
Kups>j«tn
r najrišiib, cenah hlode, rezan tesan jsiov kakor trd les ter vsakovrstna drva es kurivo. Viktor Glass?, lesna trgovina v Eušah pri Mariboru.	1796
■■»■raamsiaMma^ÄSKsasTOjäfflsesias
Pwmém toi
Dobro ptdafno kol° Ea
št. 17, Maribor.
Vrtna ulica
368
T „„ lahek in nov voz s streho Jiv|' aa enega konja se oddif v
Mozartovi ulici 69, Maribor. 380
Glasovir
ulica 6, Maribor.
Vrtna
967
birssisfea oblet»
^	1 za deklice so zamenja
Sivila v šoli na Teznu. 363
IZ TRGOVSKIH KROGOV:
PODJETJU
„MATERIALE“ RAGIG IH DRUGI V OSIMU
sé je posrečilo pridobiti v svojo sredino
gosp.AlexijaBirschlerja
dosedanjega sočlaua svetovno znane lesne firme UJLAKY in IIIRSCHLER iz Dolnje Dabrave --------(Medjimurje).-----------
sag
! Gosp. A. Hirschler bo vodil v tem j novem podjetju lesni odddelek. |
Hrenižnica in posojilnica druStre katoliških moistroi? tf Maribora,.,. Vetrinjska.ulica 20
ièrisMe % lo »e po 4%
In dal© poselila ©roti poroštvu»
Uredolo tr pendslfsk fn člirtsl? sd 5.,—L ura psp.
Carrara marmoMa
prvovretaega je došlo več vagoaov. — Rizaovretaa naročila nagrobniv sporna
So5
nikov, plošč aa pohištvo itd. sprejema
Kamnoseika dra»i C®81©
vozni
osebuiži vlakov veljaven od 1. mala 1920 naprej.
Vlak	Odkod		prihod in odhod		prihod	
štev.	iz postaje	ob slum	v postaji	ob uri-minut.	j v postaji	Ì Ob ; j»ri-*!tt.
824/34	Maribor	0-58	Špilj®	1-61—6-67	j Gran	7 80
3?t-/é04b		8 08:	Zidaui m.	6-40-8-10	Zagreb	8-48
37a	Zsdam most	6-54	—				j Ljuhijana	7-28
415/447/415	Maribor	605	Dravogr.	7-51—7 44	GrabšUoj Ljutomer Maribor	9-48
60/1801	w »	s-m	Špilje	8-05—6-15		8-46
150/224	Čakovec	351	Pta j	6-86-5-49		6-69
834/224	Sl Bistrica	5-47	Pragersko	6.08-6-28		«•59
95	Gs-az	6-2S	Špilje	6 54-7 0!		7-33
416/a	Grabš ta n j	5-40	Dravogr.	6-17-3-2*		8 —
*5b/2®5	Maribor	8*3S	Pragersko	905-9-2&	Kotoriba	12-24.
831		9-05	Zidani m.	13-60—1410	Ljubljana	18-39
38b/36	Ljubljana	4-16	Celie	6-50-7 12	SSaribor	9-11
1802/51	Ljutomer	6-22	Špilje	8-68- 8 581	V	9-80^
812a/1823a	Maribor	10-38		11-17—11-47	Ljutomer	15 26
843		13-25	Pragerske	14T4—14-35	8ioc.Bistr.	14-53
3		14-24	Špilje	13-P8—1310	Ljubljana	'7-27
4		15 68 15-29		IS 35—15 37 j	Gras	16-33
419			Dravograd	17-08—17 20	Grabltanj	19 08
868/4.8		16-40	Špilje	16-33—19 08	G raz	20-17 16-08
182Ba/321a	Ljutomer	no*.	»	U'5§ •— lo 26	Maribor	
86*	Ljubljana	10'41	Zidam m.	12-08—12-28	Ljubljana	15-04
39	Maribor	17-—		18-16—10«		2.1-62}
2285	Kotoriba	13-05	Pragersko	16“**—11-56	Maribor	17-32
414/480/414	Grab Stanj	14-48	Dravograd	16-22—17-30		1814
229/207	Maribor	l8-5f|	Ptuj	20-17-21«	Čakovec	22 23
3‘ia	Ljubljana	14-Ì5j	—	—	Zidanim.	15-39
503/42	Zagreb	10-05;	Zi lam m.	15-46—16-37	Maribor	22-31
81/825	Graz	16-38! !	Špilje	18.40—19-35 - ,, i	»	19 67
„„rn—...i..p^—————»
«tlajatelj m «&lQÉBLifci' KoasoKßll «Straža/*
Tt««i ■Mtaamzeirsu*	inamMt**Ktotmam9k*iaHmm*uaaaiMlKmem »
iltlgovoral SMÄdnSiä ©skeslas Stuparo»
SMsi tiskarna m* ölidis s Mäz1»bbeä