URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 33	Ljubljana, sobota 15. oktobra 1983	Cena 40 dinarjev	Leto XL
1338.
Na podlagi 15. in 16. člena ter v zvezi s tretjim odstavkom 8. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, bi poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82) in na podlagi dopolnitve k metodologiji za izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, bi so jo sprejeli pristojni republiški organi in organizacije, izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
ODREDBO
o	višini minimalnih življenjskih stroškov
Po veljavni dopolnjeni metodologiji So minimalni življenjski stroški na delavca v avgustu 1983 znašali 9.530 dih.
St. 053/8-54/83
Ljubljana, dne 7. oktobra 1983.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r.
1339.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi' oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih Skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/88, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83. 19/83, 20/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83, 27/83, 28/83, 29/83, 30/83, 31/83 in 32/83)
I.	V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz
osebnega dohodka« se:
—	v stolpcu 3 (republiški davek iz osebnega dohodka delavcev) stopnja 1,30 pri vseh občinah za čas od 1. 11. 1983 do 31. 12. 1983 ukinja,
—	v stolpcu 17 (zbirna stopnja davkov in prispevkov po domicilu delavcev) in v stolpcu 18 (skupaj
davki in prispevki) pri posameznih občinah skupne stopnje nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:

Občina
Zbirna stopnja Skupaj davkov in prisp. davki po domicilu	in pri-
delavcev	spevki
1	2	17	18
1.	Aj dovščina	10,87	26,16
2.	Brežice	9,19	24,86
3.	Celje	11,64	28,13
4.	Cerknica	8,90	23,69
5.	Črnomelj	9,65	25,53
6.	Domžale	9,35	25,47
7.	Dravograd	10,05	26,85
8.	Gornja Radgona	11,42	26,87
9.	Grosuplje	10,23	25.72
10.	Hrastnik	11,35	27,27
11.	Idrija	8,82	24,15
12.	Ilirska Bistrica	10,67	27,78
13.	Izola	11,08	27,00
14.	Jesenice	10,36	25,83
15.	Kamnik	8,34	24,29
16.	Kočevje	10,39	27,36
17.	Koper	11,85	27,60
18.	Kranj	10,96	26,43
19.	Krško	11,60	28,07
20.	Laško	9,36	25,00
21.	Lenart	10,91	26,21
22.	Lendava	9,86	25,46
23.	Litija	9,80	25,42
24.	Ljubljana Bežigrad	9,84	25,75
25.	Ljubljana Center	8,84	25,75
26.	Ljubljana Moste-Polje	9,84	25,75
27.	Ljubljana Šiška	9,84	27.75
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	9.84	25,75
29.	Ljutomer	11,21	26,65
30.	Logatec	9,38	24,08
31.	Maribor	8,045	23,215
32.	Metlika	10,84	26,78
33.	Mozirje	9,77	25,67
34.	Murska Sobota	10,04	25,79
35.	Nova Gorica	12,07	28,30
36.	Novo mesto	10,42	26,18
37.	Ormož	9,05	24,81
38.	Piran	10,72	27,35
39.	Postojna	10,88	26,58
40.	Ptuj	9,76	25,06
41.	Radlje	9,74	25,21
42.	Radovljica	11,51	26,83
43.	Ravne	10,497	26,727
44.	Ribnica	9,65	25,41
45.	Sevnica	10,84	26,47
46.	Sežana	10,81	26,37
47.	Slovenj Gradec	10,64	26,47
48.	Slovenska Bistrica	9,02	26,76
49.	Slovenske Konjice	10,34	25,76
50.	Šentjur	9,12	24,12
51.	Škofja Loka	13,42	28,91
52.	Šmarje	10,417	26,247
1 2	17	18
53. Tolmin	10,60	25,20
54. Trbovlje	9,50	25,69
55. Trebnje	11,69	27,74
56. Tržič	8,46	23,61
57. Velenje	11,04	27,67
58. Vrhnika	10,45	26,44
59. Zagorje	9,93	26,29
60. Žalec	9,27	24,83
1.	Pri zaporedni številki 31 občina Maribor:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,53 nadomesti s stopnjo
1,09,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo
0,45,
—	v stolpcu 10 stopnja 3,66 nadomesti s stopnjo
2,80,
1— v stolpcu 12 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo 0,63,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,544 nadomesti s stopnjo 0,465
—	v stolpcu 14 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo
0,76
—	v stolpcu 17 stopnja 10.734 nadomesti s stopnjo 8,045,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,044 nadomesti s stopnjo 23-,215.
2.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
,— v stolpcu 9 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,80,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,14 nadomesti s stopnjo 10,84,
—	v stolpcu 18 stopnja 27,89 nadomesti s stopnjo 26,47,
3.	Pri zaporedni številki 48 občina- Slovenska Bistrica:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,21 nadomesti s stopnjo
1.07
—	v stolpcu 9 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,88.
—	v stolpcu 10 stopnja 4,09 nadomesti s stopnjo
3,76,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,22,
■— v stolpcu 14 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo
1,34,
—	v stolpcu 17 stopnja 10,61 nadomesti s stopnjo
9,02
—	v stolpcu 18 stopnja 25,93 nadomesti s stopnjo 24,30.
—	v stolpcu 18 stopnja 29,11 nadomesti s. stopnjo 25,20.
II.	V tabeli A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 31 občina Maribor:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,20 nadomesti s stopnjo
6,86,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
0,19,
2.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica :
—	v stolpcu 3 stopnja 8,75 nadomesti s stopnjo
9,62,
3.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,28 nadomesti s stopnjo
9,94,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo
0,15,
III.	V tabeli pod B c) »Stopnja prispevka "iz dohodka od osnove dohodek« se:
1.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija stopnja 0,04 ukine.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 7. oktobra 1983.
. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1340.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
4.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,32 nadomesti s stopnjo
1,20,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo
0,12,
—	v stolpcu 10 stopnja 5,75 nadomesti s stopnjo
4,47,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo
0,62,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,43 nadomesti s stopnjo
0,31,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,74 nadomesti s stopnjo
1,20,
—	v stolpcu 17 stopnja 13.90 nadomesti, s stopnjo
10,60,
o	spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka Za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10'83, 11/83. 12/83,	13/83, 14/83,	15/83,	16/83, 17/83,	18/83.	19 83,
20/83,	21/83, 22/83,	24/83,	25/83, 26/83,	27/83,	28/83,
29/83, 30/83, 31/83 in 32/83) se stopnje v tabeli 2 v
stolpcih pod zaporedno števdtco z izmrna stopnjaj pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami:
Zap.	Občina	Zbirna
št.		stopnje
1	2	
i.	Ajdovščina	10,87
2.	Brežice	9,19
3.	Celje	11,64
4.	Cerknica	8,90
5.	Črnomelj	9,65
e.	Domžale	9,35
7.	Dravograd	10,05
8.	Gornja Radgona	11,42
9.	Grosuplje	10,23
10.	Hrastnik	11,35
11.	Idrija	8,82
12.	Ilirska Bistrica	10,67
13.	Izola	11,08
14.	Jesenice	10.36
15.	Kamnik	8,34
16	Kočevje	10,39
17.	Koper	11,35
18.	Kranj	10,96
19	Krško	11.60
20.	Laško	9,36
21.	Lenart	10,91
22.	Lendava	9 86
23.	Litija	9,80
24,	Ljubljana Bežigrad	9.64
25.	Ljubljana Center	9.84
26.	Ljubljana Moste Polje	8,84
27.	Ljubljana Šiška	9,84
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	9,84
29.	Ljutomer	11,21
30.	Logatec	9.38
32.	Metlika	10.84
33.	Mozirje	9,77
34.	Murska Sobota	10,04
35.	Nova Gorica	12.07
36.	Novo mesto	10,42
37.	Ormož	9,05
38.	Piran	10,72
39.	Postojna	10.88
40.	Ptuj	9,76
41.	Radlje	9,74
42	Radovljica	11,51
43.	Ravne	10,497
44.	Ribnica	9.65
45.	Sevnica	10,84
46.	Sežana	10,81
47.	Slovenj Gradec	10,64
48.	Slovenska Bistrica	9,02
49.	Slovenske Konjice	10,34
50.	Šentjur	9,12
51.	Škofja Loka	13,42
52.	Šmarje	10,417
53.	Tolmin	10,60
54.	Trbovlje	9 50
85.	Trebnje	11.69
56.	Tržič	8,46
57.	Velenje	11,04
58.	Vrhnika	10,45
59	Zagorje	9,93
60.	Žalec	9,27
61.	Maribor - Pesnica	8,045
62.	Maribor - Pobrežje	8,045
1 2	3
63 Maribor - Rotovž	8,045
64. Maribor - Ruše	8,045
65. Maribor - Tabor	8,045
66. Maribor - Tezno	8,045
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 7. oktobra 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1341.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in sklepa Skupščine občine Mozirje o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah, po javni obravnavi dne 3. 10. 1983
odločilo:
I.	Ustavno sodišče razveljavi:
—	določbo 17. člena odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 3/79), po kateri investitor ne more pridobiti lokacijskega dovoljenja za gradnjo objekta, če ni predhodno z upravljalnem sklenil pogodbe o plačilu deleža za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča,
—	določbe 21. do 27. členov odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 3/79), kolikor urejajo obveznost in postopek licitiranja cene stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, ki se oddaja investitorjem v uporabo z javnim natečajem.
II.	Ustavno sodišče odpravi sklep Skupščine občine Mozirje z dne 15. 7. 1981 o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah.
Obrazložitev
r....
Občana sta vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 17. člena odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter določbe I. točke sklepa Skupščine občine Mozirje o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah. Pobudnika navajata, da kot graditelja . nista uspela dobiti lokacijskega dovoljenja, dokler z upravljale! zemljišča nista sklenila pogodbe o plačilu deleža za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Pobudnika tudi menita, da. bi v navedenem ceniku določene cene za priključitev na kanalizacijo, vodovod in druge komunalne objekte in naprave morale upoštevati dejanske stroške za ureditev posameznega stavbnega zemljišča in da ne bi smele biti izračunane za Vse graditelje v enakem znesku.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana določba 17. člena odloka ni v skladu z ustavo in zakonom.
Po 331. členu ustave SR Slovenije je pristojna Skupščina SR Slovenije za urejanje razmerij s področja graditve objektov. V zakonu o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78,1 in v zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/75 in 39/81) v določbah, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, med listinami, ki jih mora predložiti investitor, ni zahtevana pogodba ali drugo dokazilo o. plačilu prispevka investitorja k stroškom priprave in ureditve stavbnega zemljišča.
Razvidno je torej, da je občinska skupščina s tem, ko je predpisala nadaljnje pogoje za pridobitev lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, ravnala nasprotno navedenim določbam ustave in zakona.
Ustavno sodišče je ob pobudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb členov
21.	do 27. odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in sklepa Skupščine občine Mozirje o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah v celoti.
Ugotovilo je, da določbe členov 21. do 27. odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, kolikor se nanašajo na licitiranje cene stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, ki se oddaja v uporabo investitorjem z javnim natečajem, niso v skladu z ustavo in zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Po 34. členu navedenega zakona se oddaja sta\'b-nega zemljišča opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo ter da občinska skupščina z odlokom predpiše način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča. Glede pogojev za oddajo stavbnega zemljišča pa zakon določa v 35. členu, da morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše z jarmim natečajem, morajo pogoji upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov. Niti ustava, niti zakon torej ne predvidevata licitiranja cene stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, tega pa ne more predpisati tudi občinska skupščina.
Glede sklepa Skupščine občine Mozirje o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah je ustavno sodišče ugotovilo, da ni bil objavljen v uradnem glasilu občine, preden je začel veljati. Slednje ni v skladu z 257. členom in prvim odstavkom 259. člena ustave SR Slovenije.
Poleg tega pa določbe I. točke sklepa Skupščine občine Mozirje o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah, s katerimi se investitorji zavezujejo plačilu prispevka za priključek na kanalizacijo, vodovod, makadamsko cesto in na asfaltno cesto, v enakih zneskih za vse zavezance, niso v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 m 8/78). Po 26. členu zakona je namreč investitor dolžan povrniti upravljalen stavbnega zemljišča stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih-objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v skladu z načeli tega zakona (8. ih 32. člen).
Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 32/83-16
Ljubljana, dne 3. oktobra 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča.
SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
1342.
Na podlagi 35 člena zakona o Službi-družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 17. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1983
I
Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za. obdobje januar—junij 1983 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1983:
I
Podskupina dejavnosti

1	2		3	4
1.	010101	Proizvodnja energije	hidroelektrične	28.222
2.	010102	Proizvodnja energije	termoelektrične	24.744
3.	010104	Prenos električne energije		24.947
4.	010105	Distribucija gije	električne ener-	24.043
5.	010202	Pridobivanje	rjavega premoga	29.372
6.	010203	Pridobivanje	in sušenje lignita	38.238
7.	010500	Proizvodnja	naftnih derivatov	22.623
8.	010711	Proizvodnja	surovega železa	25.246
9.	010712	Proizvodnja	surovega jekla	23.342
1	2	3	4	1	2	3	4
10.	010713	Proizvodnja valjanega, vleče-		48.	011521	Proizvodnja motorjev	20.858
		nega in kovanega jekla	25.102	49.	011522	Proizvodnja tovornjakov in po-	
11.	010720	Proizvodnja ferolegur	26.183			sebnih vozil	22.039
12.	010820	Proizvodnja rud in koncentra-		50.	011523	Proizvodnja osebnih avtomobi-	
		tov svinca m cinka	27.711			lov	19.689
13.	010920	Proizvodnja svinca	30.450	51.	011524	Proizvodnja traktorjev	24.348
14.	010941	Proizvodnja glinice	24.072	52.	011525	Proizvodnja motornih koles in	
15.	010942	Proizvodnja aluminija	23.598			mopedov	18681
16.	010992	Proizvodnja živega srebra	25.892	53.	011526	Proizvodnja koles	19.029
17.	011010	Predelava aluminija	21695	54.	011527	Proizvodnja delov in pribora	
18.	011091	Predelava bakra in bakrovih				za motorna vozila	19.420
		zlitin	24.216	55.	011590	Proizvodnja drugih prometnih	
19.	011093	Predelava cinka	24.248			sredstev	21.967
20.	011099	Predelava drugih barvastih		56.	011601	Pomorske ladjedelnice	21.631
		kovin	27.795	57.	011710	Proizvodnja električnih strojev	
21.	011113	Proizvodnja kremenovega peska	19.559			in naprav	22.134
22.	011119	Proizvodnja drugih nekovin-		58.	011721	Proizvodnja sestavnih delov	
		skih rudnin	23.496			elektronskih aparatov in na-	
23.	011121	Proizvodnja morske soli	22.058			prav	20.872
24.	011212	Proizvodnja embalažnega stekla	21.755	59.	011722	Proizvodnja radijskih in tele-	
25.	011219	Proizvodnja drugega stekla	19.970			vizijskih sprejemnikov ter	
26.	011220	Proizvodnja nezgorljivega mate-				elektroakustičnih aparatov in	
		riala	25.655			naprav	18.837
27.	011231	Proizvodnja porcelana in kera-		60.	011723	Proizvodnja komunikacijskih	
		mike za gospodinjstvo	20 400			aparatov in naprav	26.363
28.	011232	Proizvodnja stavbne-tehnične		61.	011724	Proizvodnja merilne in regu-	
		keramike in porcelana	19 849			lacijske opreme sredstev za up	
29.	011291	Proizvodnja azbestnih izdelkov	24.359			ravljanje in avtomatizacijo v	
30.	011292	Proizvodnja ogljikografitnih iz-				industriji in prometu	24.568
		delkov	23.411	62	011729	'roizvodnja neomenjenih elek-	
31.	011299	Druga predelava nekovinskih				ironskih aparatov in naprav	34.948
		rudnin	25 185	63	011730	Proizvodnja kablov in vodov	22.329
32.	011311	Proizvodnja litih, kovanih in		64.	011741	Proizvodnja termičnih aparatov	20.205
		stiskanih izdelkov	23.273	65.	011742	Proizvodnja hladilnih aparatov	
33.	011312	Proizvodnja kovinskega insta-				in naprav	20.033
		lacijskega materiala	21 331	66.	011743	Proizvodnja aparatov in naprav	
34.	011313	Proizvodnja orodja	23 222			za pranje in sušenje	17.045
35.	011314	Proizvodnja kovinske embalaže	20.844	67.	011749	Proizvodnja drugih aparatov	
36.	011315	Proizvodnja žičnikov, kovic, vi-				za gospodinjstvo	17 660
		jakov in drugega žičnega blag'	21,446	63.	011791	Pro.zvodnja elektroinstalacij-	
37.	011319	Proizvodnja drugega kovinske-				skega materiala	19.027
		ga reprodukcijskega materiala	20.185	69.	011792	Proizvodnja žarnic in lumini-	
38.	011320	Proizvodnja kovinskih stavbnih				scentnih cevi	20.011
		in drugih konstrukcij	21 186	70.	011793	Proizvodnja akumulatorjev in	
39.	011390	Proizvodnja blaga za široko po-				galvanskih elementov	24.286
		rabo in drugih kovinskih izdel-		71.	011799	Proizvodnja neomenjenih elek-	
		kov	20.040			tvotehničnih izdelkov	19.768
40	011411	Proizvodnja energetskih strojev		72.	011810	Proizvodnja kemikalij (razen	
		in naprav	23.651			za kmetijstvo)	32.381
41.	011412	Proizvodnja gradbenih in ru-		73.	011820	Proizvodnja kemikalij za kme-	
		darskih strojev in naprav	22.910			tijstvo	24.420
42.	011413	Proizvodnja strojev za obde-		74.	011831	Proizvodnja umetnih in sinte-	
		lavo kovin in lesa	23.679			tičnih vlaken	19.455
43.	011419	Proizvodnja drugih strojev in		75.	011832	Proizvodnja plastičnih mas	26.155
		naprav (brez električnih in		76.	011910	Proizvodnja zdravil in farma-	
		kmetijskih)	24.039			cevtskih kemikalij	22.446
44.	011420	Proizvodnja kmetijskih strojev	23.129	77.	011920	Proizvodnja pralnih sredstev in	
45.	011430	Proizvodnja opreme v poklicne .				kozmetičnih preparatov	20.559
		in znanstvene namene, meril-		78.	011930	Proizvodnja barv in lakov	27.159
		n ih in kontrolnih instrumentov		79.	011941	Proizvodnja embalaže in pla-	
		in naprav za avtomatizirano up-				stičnih mas	22.391
		vavljanje (izvzemši tiste iz pa-		80.	011949	Druga predelava plastičnih mas	21.197
		noge 0117)	21906	T 81.	011990	Proizvodnja drugih kemičnih	
46.	011511	Proizvodnja tirnih vozil	20.335			izdelkov	24.379
47.	011512	Popravilo tirnih vozil	20.890	82.	012001	Proizvodnja in obdelava kamna	20.616
J	1	2	3	4
83.	012002	Proizvodnja gramoza in peska	23.376
j 84.	012111	Proizvodnja apna	22.165
I 85.	012120	Proizvodnja cementa	25.647
86.	012130	Proizvodnja opeke in strešnikov	19.651
87.	012141	Proizvodnja azbestno-cement-	
		mh izdeikov	21.380
88.	012142	Proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov	20.149
89.	012143	Proizvodnja bitumenskih mate-	
		 V-		rialov za ceste in strehe	22.474
90.	012201	Proizvodnja žaganega lesa	19.347
91.	012202	Proizvodnja furnirja in plošč	20.707
92:	012203	Impregniranj e lesa	20.099
93.	012310	Proizvodnja lesenega pohištva	19.154
94.	012321	Proizvodnja lesene embalaže	19.522
95.	012322	Proizvodnja lesenih stavbnih elementov	19.863
96.	012323	Proizvodnja galanterije iz lesa m plute	19.593
97.	012410	Proizvodnja celuloze in papirja	24.498
98.	012421	Proizvodnja papirnate embalaže	22.110
99.	012429	Druga predelava papirja	18.199
100	012512	Proizvodnja preje m sukanca bombažnega tipa	20 235
101.	012513	Proizvodnja preje volnenega tipa	21.412
102.	012514	Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in hkastih viaken ■	19.350
103.	012516	Proizvodnja sintetične krep preje in sukanca	21.352
104.	012521	Proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega tipa)	22.786
105.	012522	Proizvodnja volnenih tkanin (volnenega tipa)	20.341
106.	012523	Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih in likastih vlaken	21.871
107.	012524	Proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa)	22.338
108.	012611	Proizvodnja trikotažnih tkanin	20.821
109.	012612	Proizvodnja trikotažnega perila	18.233
110.	012613	Proizvodnja trikotažnih oblačil	19.798
111.	012614	Proizvodnja nogavic	21.180
112.	012615	Proizvodnja pozamenterije	19.804
113.	012621	Proizvodnja perila (izvzemši trikotažno)	19.395
114.	012622	Proizvodnja oblačil	19.607
115.	012623	Proizvodnja gospodinjskega perila	21.643
116.	012624	Proizvodnja težke konfekcije	20.795
117.	012699	Proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov	19.157
118.	012701	Proizvodnja težkega usnja	24.272
119.	012702	Proizvodnja svinjskega usnja	26.313
120.	012810	Proizvodnja usnjene obutve	20.726
121.	012820	Proizvodnja usnjene galanterije	19.492
122.	012830	Proizvodnja usnjene in krz-	
		nene konfekcije	18.262
123.	012901	Proizvodnja pnevmatik za vozila	25.354
124.	012909	Drugi izdelki iz kavčuka	22.230
125.	0130101	Mletje in .luščenje žita	20.574
126	013021	Proizvodnja kruha in peciva	21.900
127.	013022	Proizvodnja testenih	18.453
128.	013030	Predelava in konserviranje sadja in zelenjave	21.356
129.	013041	Klanje živine	19.300
130.	013042	Predelava in konserviranje mesa	19.168
,12	3	4
131.	013043 Predelava in konserviranje rib 17.171
132.	013050 Predelava in konserviranje mleka 20.490
133.	013060	Proizvodnja sladkorja	19.126
134.	013072	Proizvodnja bonbonov in slaščic	19.106
135.	013080	Proizvodnja rastlinskih olj m	
		masti	' 23.807
136.	013099	Proizvodnja začimb, kavovine in drugih živilskih proizvodov	22.406
137.	013111	Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora	19.256
138.	013112	Proizvodnja piva	21.888
139.	013113	Proizvodnja vina	21.215
140.	013119	Proizvodnja drugih alkoholnih pijač	19.338
141.	013121	Proizvodnja osvežujočih pijač	19 273
142.	013122	Proizvodnja mineralne vode	20.694
143.	013200	Proizvodnja krmil	22.197
144.	013320	Predelava tobaka	19.759
145.	013400	Grafična dejavnost	22.256
i46.	013901	Proizvodnja učil in telesnokui-turnih rekvizitov	20.414
147.	013902	Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil	19.882
148.	013904	Proizvodnja nakita	26.477
149	013909	Druga neomenjena industrija	19.632
150.	020110	Poljedelstvo	20.902
151.	020121	Pridelovanje sadja	19.626
152.	020131	Pridelovanje grozdja	18 718
153.	020140	Živinoreja	21.009
154.	020201	Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo	21.846
155.	020202	Kmetijske storitve za živinorejo	24.967
156.	020301	Ribištvo na morju	28.299
157.	020302	Ribištvo na rekah, jezerih in ribnikih	21.188
158.	030001	Gojitev gozdov	23.416
159.	030003	Izkoriščanje gozdov	23.264
160.	030004	Lov m gojitev divjadi	26.537
161.	040002	Varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Varstvd pred poplavami in ledom. Varstvo pred erozijo in ureditev hudournikov	1 20.704
162.	050100	Visoka gradnja	19.459
163.	050201	Gradnja prometnih objektov	20.819
164.	050202	Gradnja hidrogradbenih objektov	22.418
165.	050203	Gradnja rudarskih objektov	33902
166.	050209	Gradnja drugih objektov nizke gradnje	20.568
167.	050301	Napeljava in popravila gradbenih instalacij	24.209
168.	050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu	21.251 J
169.	060101	Prevoz potnikov in blaga	22.5Š2
170.	060102	Vleka vlakov	25.352
171.	060103	Vzdrževanje in snaženje Vozov	22.247
172.	060104	Vzdrževanje prog	18.420
173.	060105	Vzdrževanje naprav	22.052
174.	060201	Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu	25.437
175.	060401	Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu	32.716
176.	060402	Letališke storitve	21.460
177.	060501	Prevoz potnikov v cestnem prometu	21.830
178.	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu	24 865
179.	060503	Storitve v cestnem prometu	27.036
1	2	3	4
180.	06(3601	Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu	25.888
181.	060602	Prevoz potnikov, s taksi avtomobili	15.364
182.	060609"	Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi	22.701
183.	060700	Cevovodni transport	28.152
184.	060801	Prekladalne storitve v lukah	28.841
185.	060803	Prekladalne storitve na železniških postaj in drugih mestih	21.615
186.	060900	PTT storitve	20.891
187.	070111	Trg. na drob. s kruhom	18.769
188.	070112	Trg. na drob. s sad Vrtni	19.694
189.	070113'	Trg. na drob. z mes, rib.	18 922
190	070114	Trg na drob. z dr. živili	18.657
191.	070121	Trg na drob. s tekst.	20.402
192.	070122	Trg. na drob. z usn., gum.	25.551
193.	070123	Trg. na drob. z želez.	21.499
194.	070124	Trg. na' drob. s kurjavo	24.124
195.	070125	Trg. na drob. s pohištvom	23.375
196.	070127	Trg. na drob. barv., k,em.	18.591
197.	070128	Trg. na drob. s knjigami	22.678
198.	070129	Trg. na drob. drug. blag.	20.987
199.	070131	Blagovnice	18.318
200.	070132	Druge trgovine	18.295
201.	070140	Trg. na drob. z vozili	21.860
202. .	070150	Trg. na drob. d er. nafte	22 808
203. .	070211	Trg. na deb. z žitom	31.141
204.	070212	Trg na deb. sadjem, vrt.	19 721
205.	070213	Trg. na deb. z aikol.	20 494
206.	070214	Trg. na deb. z živino	19.561
207.	070219	Trg. na deb. z dr. živili	21.124
208.	070221	Trg. na deb. s tekst.	24.681
209.	070222	Trg. na deb. s kožami	27.579
210.	070223	Trg na deb. z želez.	23.513
211.	070224	Trg. na deb gr. mater.	24.216
212.	070225	Trg. na deb. s kemik.	22 365
213.	070226	Trg. na deb s papirjem *	24 671
214.	070227	Trg. na deb. z zdravili	25 544
215.	070229	Trg. na deb. dr. neživil.	23.931
216.	070230	Trgovina z vozili, deli in pribo-	
	•. .	rom na debelo	21.585
217.	070240	Trgovina z naftnimi derivati na debelo	25.485
218.	070250	Trgovina z mešanim blagom na	
		debelo	21.899
219.	070260	Trgovina z industr. odpadki na' debelo	25.278 •
220.	070310	Zunanja trgovina z živilskimi proizvodi	26.490
221.	070320	Zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi	30.485
222.	080111	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s sezonskim poslovanjem	20101
223.	080112	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslovanjem	18.427
224.	080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi	20.803
225.	080119	Druge nastavitvene storitve	19.069
226.	080121	Restavracije s postrežbo	19.006
227	080122	Restavracije s samopostrežbo	17.401
228.	080123	Restavracije družbene prehrane	19.087
229.	080129	Druge storitve prehrane	20.112
230.	080190	Druge gostinske storitve	18.927
1	2	3	4
231.	080201	Turistične agencije	24.411
232.	080202	Turistični uradi	32.428
233.	090110	Izdelava predmetov iz nekovin	20.341
234.	090121	Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil	20.945
235.	090122	Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike	22.788
236.	090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov	21.212
237.	090124	Storitve kovinskopredelovalne ob rti x gospodinjstvom	27.020
238.	090129	Druge storitve kovinskopredelovalne obrti	23.577
239.	090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov	18.873
240.	090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav	25.969
241.	090133	Izdelava raznovrstnih elektro-	
		tehn. izdelkov	25.933
242.	090139	Popravilo in vzdrževanje elektr. strojev in drugih -elektrotehničnih aparatov in naprav	22.320	
243.	090140	Izdelava in popravilo lesenih predmetov	20.401
244.	090150	Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov	17.828
245.	090160	Izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume	21 961
246	090171	Izdelava kruha in peciva	20254
247	090172	Klanje živine in predelava mesa	18.833
248.	090179	Izdelava drugih živilskih proizvodov	15.111
249.	090181	izdelava predmetov iz plastičnih mas	21.775
250.	090182	Izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov	23.179
251.	090183	Izdelava predmetov iz papirja	30.031
252.	090189	Izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov	19.589
253.	090201	Moške in ženske frizerske, kozmet in podobne storitve	18.284
254.	090202	Pranje, 'čiščenje in barvanje-perila in oblačil	19.850
255.	090209	Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom	20.471
256.	100101	Urejanje stavbnega zemljišča	25.312
257.	100102	Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti	20.124
258.	100103	Urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin	19.395
259.	100200	Stanovanjska dejavnost	21.252
260.	100310	Proizvodnja in distribucija vode	21.325
261.	100320	Prečiščevanje in odvajanje odplak	22.903
262.	100330	Proizvodnja, prfenos in distribu-	
		cija plina	25.587
263.	100340	Proizvodnja in distribucija toplote 27.603	
264.	100351	Čiščenje javnih površin v naselju	20.613
265.	100352	Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov	20.130
266.	100390	Druge komunalne dejavntišti	18 810
267.	110102	Interne banke	26.126
268.	110103	Temeljne banke	24.293
269.	110104	Združene banke	28931
270.	110109	Druge fihiftčhe organizacije	20.960
l
271.
272.
273.
274.
110201 Zavarovanje 110202 Loterije in stave 110301 Javna skladišča in tržnice 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande
275.	110309 Neomenjene storitve na pod-
__	ročju prorrieta
1	276.	110401 Prostorsko in urbanistično pla-
niranje in projektiranje
277.	110402	Projektiranje gradbenih objektov
278.	110403	Drugo projektiranje
279	11040;	Inženiring
280	110405	Izmera in kartiranje zemljišča
I	281.	110500	Geološka raziskovanja
282.	110611	Raziskovalno-razvoj ne storitve
v gospodarskih dejavnostih
283.	110620 Ekonomske, organizacijske in teh-
nološke. storitve.
284.	110901 Storitve kontrole kakovosti in
količine. blaga
285.	110902	Prirejanje sejmov in	razstav
286.	110903	Knjigovodske storitve
287.	110904	Odvetniške in druge storitve
288.	110905	Obdelava podatkov
289	110909 Druge neomenjene storitve
290	320111 Osnovno izobraževanje splošnega
tipa
291.	120112	Osnovno specialno izobraževanje
262.	120113 Osnovno posebno izobraževanje
293.	120122 Srednje usmerjeno izobraževanje
294.	120131 Višje ekonomske in upravne šole
295.	120132 Tehnične šole
296.	120133	Medicinske šole
297.	120134	Kmetijske in gozdars.ke	šole
298.	120135	Pedagoške šole
299.	120139	Druge višje šole
300.	120141 Naravoslovno-matematične fa-
kultete
301.	120142 Tehnične fakultete
302.	120143	Medicinske fakultete
303.	120144 Kmetijske, veterinarske in go-
zdarske fakultete
304.	120145 Fakultete in visoke šole druž-
benih ved
305	120146 Umetniške akademije in fakultete 35.050
306	’ 30147 Fakultete za telesno kulturo	29 681
307,	320149	Druge visoke šole in fakultete
308	3 20190 Drugo izobraževanje
"09. 120201 Naravoslovno-matematične vede 310	120202	Tehnične in tehnološke vede
311.	120203	Kmetijske, veterinarske in goz-
darske vede
312.	120204	Medicinske vede
313.	120205	Družbene vede
314.	120206	Humanistične vede
315	.120209	Pomožne znanstveno-razisko-
valne dejavnosti
316.	120311	Založniška dejavnost
317.	120312	Casopisno-zaiožniška dejavnost
313.	120321	Muzeji', galerije, zbirke idr.
319.	120322	Knjižnice
320.	120323	Arhivi *
321.	120324	Varstvo kulturnih dobrin, na-
ravnih in drugih znamenitosti 25.497
4	1	2	3	4
24.036 19.616	322.	120331	Kulturno-lzobraževalne dejavnosti	23.769
22.591	323.	120332	Dejavnosti, sorodne kulturno-izobraževalnim dejavnostim	20.872
26.428	324.	120341	Odrsko-glasbene dejavnosti'	23.438
26.774	325.	120350	Radio m televizija	26.858
	326.	120361	Snemanje filmov	29.206
29.573 31.777 35 241 32.149 24.495 23.342	327.	120363	Izposojanje in distribucija filmov	25.631
	328.	120364	Predvajanje filmov	21.973
	329.	120410	Organizacije, društva in klubi	
			poklicnega športa	20.839
	330.	120420	Organizacije, društva in klubi amaterskega športa	22.868
	331.	130111	Zdravstveno-preventivno varstvo	25 200
28.591	332. 333.	130112 130120	Sanitarno varstvo Ambulantno-poliklinično in	23.069
34.409 25.073	334.	130131.	dispanzersko zdravstveno varstvo Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije)	24.668 22.739
28.844	335.	130132	Medicinska rehabilitacija.	18 658
25 462	336.	130140	Stomatološko zdravstveno varstvo	25.804
29.663	337.	130151	Transfuzija krvi	23.495
28.260	338	130159	Druge oblike zdravstvenega	
22.635			varstva	.	26 600
	339.	130160	Lekarne	24 633
22.583	340.	130211	Dejavnost zavodov za dnevno	
26.378		•	bivanje otrok	18.339
22 25’	341	130212	Dijaški in študentski domovi.	20.335
25 042 35 507	342.	130221	Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine	19.594
32.000 27 813	343.	130222	Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju	23.200
35.382 32.407	344.	130231	Socialno varstvo normalnih odraslih oseb	18.806
33.142	345.	130232	Socialno varstvo telesno in du-	
			ševno defektnih odraslih oseb	19.918
31.777 33256	346.	130240	Socialno delo	26.005
24.618
30.092
33.020
29.774
26.510
30.209
28.752
27.180
25.098
34.317
32.963
32.835
24.934
28.654
23.642
21.494
24.728
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani iz podatkov periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar—junij 1983 in sicer tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanca uspeha od 1. januarja do 31. junija 1983« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 151 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 192. Dobljeni znesek se deli s 6.
Ta sklep se objavi v Uradnem istu SRS. St. 32-20/83-11
Ljubljana, dne 7. oktobra 1983.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
mag. Franc Knafelc L r.
1343.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi
— Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo,
— Posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko-predelovalno industrijo,
— Izobraževalne skupnosti za tekstilno usmeritev,
— Posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev,
— Posebne izobraževalne skupnosti za gostinstvo in turizem,
— Izobraževalne skupnosti za ekonomsko usmeritev,
— Izobraževalne skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev,
— Izobraževalne skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev,
— Posebne izobraževalne skupnosti prometa in
zvez,
— Izobraževalne skupnosti za zdravstveno usmeritev,
— Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev,
— Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo in
— Izobraževalne skupnosti Slovenije
sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka posebnim izobraževalnim skupnostim za obdobje januar—september 1983
1
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje
— Izobraževalni skupnosti za agroživilstvo,
— Posebni izobraževalni skupnosti za usnjarsko-predelovalno industrijo,
— Izobraževalni skupnosti za tekstilno usmeritev, — Posebni izobraževalni skupnosti za lesarsko usmeritev,
— Posebni izobraževalni skupnosti za gostinstvo in turizem,
— Izobraževalni skupnosti za ekonomsko usmeritev,
— Izobraževalni skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev,
— Izobraževalni skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev,
— Posebni izobraževalni skupnosti prometa in zvez,
— Izobraževalni skupnosti za zdravstveno usmeritev,
— Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev,
— Posebni izobraževalni skupnosti za kulturo in — Izobraževalni' skupnosti Slovenije
tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september 1983 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek. ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobj e.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 402-20/83
Ljubljana, dne 13. oktobra 1983.
<	Predsednik
skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Tone Ferenc 1. r.
1344.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi po pooblastilu skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Raziskovalni skupnosti Slovenije in posebnim raziskovalnim skupnostim za obdobje januar—september 1983
1
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za ■ Raziskovalno skupnost Slovenije in posebne raziskovalne skupnosti tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september 1983 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje.
2
Ta sklep se objavi' v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Ljubljana, dne 3. oktobra 1983.
Predsednik
skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije
Peter Kunc 1. r.
1345.
Na podlagi 1. točke in 3. točke 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije je skupščina samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije na 5. seji dne 12. maja 1983 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	Skupščina samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije ugotavlja, da so vse Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski' promet sprejele samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in
telefonski promet Slovenije in razglaša, da je samoupravni sporazum sprejet.
2.	Skupščina samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije ugotavlja, da je' več kot polovica članic samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1981—1985 in razglaša, da je samoupravni sporazum sklenjen.
Predsednik
skupščine SIS za ptt promet Slovenije
Emil Tomažič 1. r.
1346.
Na podlagi 6., 8. in 13. člena zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet (Uradni list SRS, št. 24/75) so delavci v temeljnih, organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev, in delavci, ki opravljajo storitve v poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu, kot izvajalci poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev, po območnih samoupravnih -interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb na poročju poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: ptt promet), ter zagotovitve delovanja poštnega, telegrafskega in telefonskega sistema (v nadaljnjem besedilu: ptt sistem) kot usklajene celote, se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki poštnih, telegrafskih . in telefonskih storitev (v nadaljnjem besedilu: ptt storitve) in delavci, ki opravljajo storitve v ptt prometu kot izvajalci ptt storitev, združeni v območnih samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski m telefonski promet (v nadaljnjem besedilu: člani območnih skupnosti) Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica. Novo mesto in Trbovlje skupno z nosilci splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov telegrafsko telefonskih zvez, večjimi organizacijami združenega dela oziroma njihovimi združenji, za katere ptt organizacije opravljajo ptt storitve po sporazumih in pogodbah, za katere tako določi skupščina ter delavci ptt delovnih organizacij skupnega pomena v smislu zakonskih določil ustanovijo Samoupravno interesno skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška skupnost).
Območje republiške skupnosti pokrfva območje Slovenije in predstavlja v tehničnem in tehnološkem pogledu zaokroženo prometno celoto, ki jo v telefonskem prometu tvori območje tranzitne telefonske cen-
trale Ljubljana, v telegrafskem prometu območje tranzitne telegrafske centrale Ljubljana in v poštnem prometu območje glavnega poštnega centra Ljubljana.
2.	člen
Člani republiške skupnosti so uporabniki in izvajalci ptt storitev organizirani v območnih samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet (v nadaljnjem besedilu:	območne
skupnosti), nosilci splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov zvez, večje organizacije združenega delg oziroma njihova združenja, za katere ptt organizacije opravljajo ptt storitve po sporazumih in pogodbah, za katere tako določi skupščina, ki postanejo člani republiške skupnosti potem, ko sprejmejo ta samoupravni sporazum in ga podpišejo njihovi pooblaščeni organi.
3.	člen
Člani republiške skupnosti urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v republiški skupnosti in po njej z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi z družbenim dogovarjanjem, samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikam: samoupravnega odločanja v skladu z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, statutom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
4.	člen
Republiška skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi irj odgovornostmi, ki -jih imajo na podlagi ustave, zakona in tega samoupravnega sporazuma.
Republiška skupnost odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema v pravnem prometu z drugimi, z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
. 5 člen
Republiško skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik ali član predsedstva.
6.	člen
Ime republiške skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije.
Sedež republiške skupnosti je: Ljubljana, Cigaletova 15.
Telegrafski naziv republiške skupnosti je: SIS PTT Slovenije.
’ II. SKUPNI INTERESI IN NALOGE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI TER PLANIRANJE IN RAZVOJ
7.	člen
Skupni interesi članov republiške skupnosti so zlasti tisti interesi, ki jih lahko na področju poštne, telegrafske in telefonske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ptt dejavnosti) Slovenije člani hitreje in bolje uresničujejo le v skupnem sodelovanju. Skupni interesi na nivoju republiške skupnosti so zlasti:
—	usklajen razvoj in delovanje sistema ptt zvez Slpvenije kot celote in usklajevanje na nivoju ptt. sistema Jugoslavije;
—	dostopnost, kvaliteta in trajnost opravljanja ptt storitev;
—	optimalni in hitrejši razvoj in izkoriščanje tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti na območju Slovenije in tako njihovo delovanje* da je zagotovljeno stalno in kvalitetno opravljanje ptt storitev;
—	vplivanje na oblikovanje cen in sodelovanje pri določanju politike cen ptt storitev, razen cen ptt storitev, ki se v skladu z zakonom določajo enotno v merilu Jugoslavije, oziroma cen, ki veljajo samo na območju območnih skupnosti;
—	razreševanje drugih skupnih interesov.
8.	člen
Pri uresničevanju skupnih interesov iz predhodnega člena republiška skupnost zlasti:
1.	določa globalno politiko razvoja ptt prometa na območju Slovenije skladno z družbenoekonomsko politiko razvoja republike ter politiko razvoja ptt prometa Jugoslavije s tem, da sprejema skladno z dolgoročnimi potrebami uporabnikov ptt storitev in zmogljivostmi ptt organizacij izhodišča in smernice za izdelavo dolgoročnih planov razvoja ptt prometa Slovenije;
2.	sprejema srednjeročni in dolgoročni plan razvoja tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti na območju Slovenije ter letne plane m smernice za uresničitev teh planov;
3.	usklajuje razvoj in delovanje sistemov telegrafskih in telefonskih zvez na območju Slovenije;
4.	usklajuje politiko območnih skupnosti v razvoju ptt omrežja na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih;
5.	daje pobudo Skupnosti jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov za spremembo cen, ki so v pristojnosti federacije;
6.	določa izhodišča in kriterije za združevanje sredstev za izgradnjo magistralnih, tranzitnih in med-narodnih ptt zmogljivosti ter določa namen uporabe teh sredstev, ki se zagotavljajo preko območnih skupnosti;
7.	določa osnove in merila za urejevanje odnosov z nosilci splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov zvez;
8.	določa posebne pogoje za opravljanje ptt storitev v Sloveniji, s katerimi se v skladu z zakonom in v okviru splošnih pogojev, ki veljajo v ptt prometu Jugoslavije določijo kriteriji za kvalitetnejše opravljanje ptt storitev, ki veljajo za urejanje medsebojnih razmerij med uporabniki in izvajalci;
9.	vzpodbuja povezovanje članov republiške skupnosti v celote procesov reprodukcije ih sodeluje pri urejanju družbenoekonomskih odnosov v teh celotah;
10.	uresničuje druge skupne interese ter ureja medsebojna razmerja (pravice, obveznosti in odgovornosti) članov, za katere se dogovorijo območne skupnosti.
9.	člen
Člani republiške skupnosti imajo pravico in dolžnost, da v republiški skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajujejo politiko razvoja ptt prometa, plane, območnih skupnosti in druge skupne interese, da bi tako z razvitejšim ptt sistemom omogočili sebi in združenemu delu boljša pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega združenega dela ter uresničiti skupaj dogovorjeno razvojno politiko.
10.	člen
Za zagotavljanje razvoja ptt prometa sprejema republiška skupnost dolgoročne, srednjeročne ter letne plane.
Elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana republiške skupnosti sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini republiške skupnosti.
11.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana republiške skupnosti se uporabniki in izvajalci sporazumevajo zlasti o:
—	skupnih nalogah, ki izhajajo iz tehnične tehnološke enotnosti sistema zvez ptt.
—	obsegu, virih in načinu zagotavljanja sredstev za rekonstrukcije in gradnje tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti;
—	o pravicah in obveznostih članov pri planiranju in uresničevanju planov;
—	politiki cen ptt storitev;
—	nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja;
—	drugih vprašanjih skupnega pomena.
12.	člen
Politiko razvoja tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti, s katerimi se območja Slovenije medsebojno povezujejo z drugimi območji Jugoslavije in tujine, določajo člani republiške skupnosti z dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja teh zmogljivosti, realizirajo pa preko letnih planov izgradnje tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti.
13.	člen
Plan razvoja tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti vsebuje zlasti:
1 skupne razvojne cilje in naloge pri izgradnji, financiranju in vzdrževanju teh objektov;
2.	smotrno in enakopravno vključevanje v delitev dela v merilu Jugoslavije in mednarodno delitev dela na področju ptt prometa;
3.	ustvarjanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v ptt prometu;
4.	oblike in pogoje združevanja dela in sredstev za izgradnjo teh objektov;
5.	ukrepe in obveznosti nosilcev planiranja, ki so potrebni za zagotovitev izvršitve skupnih ciljev, nalog in interesov, ki jih določajo planj.
Srednjeročne in dolgoročne plane razvoja tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti sprejema skupščina republiške skupnosti na osnovi usklajenih potreb, ugotovljenih v območnih skupnostih in možnosti njihove realizacije ter v skladu z dogovori o temeljih družbenih planov oziroma s smernicami za razvoj ptt prometa v Sloveniji.
14.	člen
V	skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi plani sprejema skupščina republiške skupnosti letne plane izgradnje in vzdrževanja tranzitnega, magistralnega in mednarodnega ptt omrežja in zmogljivosti ter smernice za ukrepe. Iti jih sprejemajo člani rer>”b-liške skupnosti kot nosilci planiranja za zagotovite^
uresničevanja srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja teh objektov.
15.	člen
Člani republiške skupnosti, zlasti pa izvajalci ptt storitev se s tem samoupravnim sporazumom zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih sporazumih c temeljih plana razvoja ptt prometa ih planih načrtovali tudi razvoj tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti in združevanje dela in sredstev za uresničevanje planov republiške skupnosti v skladu s potrebami posameznega območja.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina republiške skupnosti
16.	člen
Organ upravljanja republiške skupnosti' je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članov republiške skupnosti.
17.	člen
Skupščino republiške skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina) sestavljata dva zbora delegatov, in sicer:
—	zbor uporabnikov ptt storitev (v nadaljnjem besedilu: zbor uporabnikov) sestavljajo delegati, ki jih delegirajo zbori uporabnikov ptt storitev območnih skupnosti ter delegati delegacij nosilcev splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov zvez ter večjih organizacij združenega dela oziroma njihovih združenj, za katere ptt organizacije opravljajo storitve po sporazumih in pogodbah;
—	zbor izvajalcev ptt storitev (v nadaljnjem besedilu: zbor izvajalcev) sestavljajo delegati, ki jih delegirajo zbori izvajalcev v območnih skupnostih ter delegati delegacij ptt delovnih organizacij skupnega pomena.
18.	člen
Merilo za določitev delegatskih mest v republiški skupnosti je za uporabnike ptt storitev, združenih v območnih skupnostih, količina ptt storitev v odhodu, pri čemer mora imeti vsaka območna skupnost v zboru uporabnikov najmanj dve delegatski mesti.
19 člen
Nosilci splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov zvez ter večje organizacije združenega dela oziroma njihova združenja, za katere ptt organizacije opravljajo ptt storitve po sporazumih in pogodbah, za katere tako določi skupščina, imajo v republiški skupnosti vsak po eno delegatsko mesto.
20.	člen
Merilo za določitev delegatskih mest v republiški skupnosti, je za izvajalce ptt storitev, združenih v območnih skupnostih, število temeljnih in drugih organizacij združenega dela ptt prometa na območju območne skupnosti.
PTT delovne organizacije skupnega pomena imajo v zboru izvajalcev vsaka po eno delegatsko mesto.
21.	člen
Razmerja med delegati in člani republiške skupnosti, ki jih zastopajo, delegiranje in status delegatov,
odgovornost in druga vprašanja iz teh razmerij urejajo samoupravni splošni akti območnih skupnosti; za delegate delegacij nosilcev splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov zvez, večjih organizacij združenega dela oziroma njihovih združenj, za katere opravljajo ptt storitve po sporazumih in pogodbah ter ptt delovnih organizacij skupnega pomena pa samoupravni splošni akti teh organizacij oziroma skupnosti, ki so jih delegirale.
22.	člen
Skupščina odloča:
—	na skupni seji zborov,
—	na ločenih sejah obeh zborov enakopravno,
—	na seji posameznega zbora, na kateri zbor odloča samostojno.
23.	člen
,■ Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	določi predlog sprememb jn dopolnitev tega samoupravnega sporazuma;
2.	sprejema statut republiške skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter njihove spremembe in dopolnitve;
3.	določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti;
4.	sprejema finančni plan in zaključni račun republiške skupnosti;
5.	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika;
6.	imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
7.	imenuje in razrešuje komisijo za samoupravni sistem, komisijo za družbenoekonomske odnosei in druge stalne občasne organe in delovna telesa skupščine ter določi, katera funkcija se opravlja poklicno;
8.	sklepa o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom;
9.	imenuje delegacijo za Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za ptt promet Jugoslavije in ji daje smernice za njeno delo;
10.	sklepa pogodbo z delovno skupnostjo Združenih ptt organizacij Slovenije (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost ZO PTT) o opravljanju administrativnih, strokovnih, pomožnih in tem podobnih del za republiško skupnost:
11.	opravlja še druge zadeve določene z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter s tem samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti republiške skupnosti.
24.	člen
Skupščina na ločenih sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	sprejema dolgoročni plan republiške skupnosti;
2.	sprejema srednjeročni plan republiške skupnosti ;
3.	sprejema letne planske akte republiške skupnosti ;
4.	sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi samoupravnimi interesnimi skup-
nostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
5. vpliva na oblikovanje cen in sodeluje pri določanju politike cen ptt storitev, razen cen ptt storitev, ki se v skladu z zakonom določajo enotno v merilu Jugoslavije, oziroma cen, ki veljajo samo na območju območnih skupnosti.
25.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno volita predsednika zbora in njegovega namestnika ter komisije in druga delovna telesa zborov.
26.	člen
Če odločitev, ki jo sprejemata enakopravno na ločenih sejah oba zbora, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek v skladu s statutom.
Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, ki je za področje ptt dejavnosti posebnega družbenega pomena in od katerega je bistveno odvisno delo republiške skupnosti,, predsednik skupnosti obvesti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
2?. člen
Skupščina dela in odloča na sejah
Skupščina veljavno sklepaj če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Na skupni seji obeh zborov sprejema skupščina. odločitve v zadevah po 23. členu tega samoupravnega sporazuma z večino glasov vseh delegatov obeh zborov Na ločenih sejah obeh zborov sprejema skupščina odločitve v zadevah po 24. členu tega .samoupravnega sporazuma z večino glasov vseh delegatov posameznega 'zbora, kar velja tudi za odločanje o zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno po 25. členu tega samoupravnega sporazuma.
28.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine za dobo 4 let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupne seje, skrbi, da posluje skupščina po tem samoupravnem sporazumu, statutu in poslovniku, podpisuje samoupravne splošne akte, sklepe in druge odločitve, ki jih je sprejela skupščina, razen v tistih zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom.
V	odsotnosti nadomešča predsednika njegov namestnik.
29.	člen
Vsak zbor ima predsednika in namestnika predsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora za dobo 4 let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene in samostojne seje zbora, podpisuje akte. skiepe in druge odločitve zbora, ki jih ta sprejema samo,lojno, skrbi, da posluje zbor po tem samoupravnem sporazumu, statutu in poslovniku in opravlja druge zadeve po poslovniku.
V	odsotnosti nadomešča predsednika zbora njegov namestnik.
2.	Predsedstvo skupščine
30.	člen
Skupščina ima predsedstvo skupščine, Id ga sestavljajo:
—	predsednik skupščine,
—	namestnik predsednika skupščine,
—	predsednika obeh ztx>rov skupščine,
—	predsednik komisije za samoupravni sistem,
—	predsednik komisije za družbenoekonomske odnose.
Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma člana predsedstva skupščine še za eno mandatno dobo.
Mandat je stalen in traja 4 leta.
31.	člen
Predsedstvo usmerja delo skupščine in pri tem
zlasti:
—	obravnava gradivo za seje zborov skupščine,
—	obravnava predloge o kadrovskih vprašanjih v zvezi z volitvami in imenovanji,
—	spremlja izvršitev' sklepov skupščine,
—	usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles,
—	skrbi za informiranje javnosti,
—	obravnava druge zadeve, določene z zakonom, tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti republiške skupnosti.
Predsedstvo vodi predsednik skupščine.
3. Stalni organi skupščine
32.	člen
Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina naslednje stalne organe:
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	komisijo za samoupravni sistem,
—	komisijo za družbenoekonomske odnose.
Poleg teh pa skupščina po potrebi lahko imenuje tudi druge stalne ali občasne organe in delovna telesa.
a)	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in 8 članov.
Predsednik skupščine je predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito jro položaju.
Odbor imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov.
Mandatna doba je 4 leta.
34.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravila predlog obrambnega in varnostnega načrta republiške skupnosti in ga predlaga v sprejem skupščini,
—	imenuje vodjo, namestnika vodje ter upravitelja obrambnega načrta.
—	usklajuje obrambne priprave republiške skupnosti z organi družbenopolitičnih skupnosti oziroma drugimi pristojnimi organizacijami in organi,
—	predlaga obrambne elemente planskih aktov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter način in vire zagotavljanja sredstev za uresničevanje teh nalog in ukrepov za pripravo na obrambo države ter za opravljanje temeljnih dejavnosti v vojnih razmerah,
—	organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za varovanje družbenega premoženja pred škodljivimi dejanji in vplivi,
—	opravlja druga dela pri obrambnih in samozaščitnih pripravah in ukrepih na podlagi ustave in zakona.
b)	Komisija za samoupravni sistem
35.	člen
Komisija za samoupravni sistem ima predsednika in 8 članov.
Komisijo imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in 4 člane izmed delegatov zbora uporabnikov, 4 člane pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
Mandat komisije je 4 leta.
36.	člen
Komisija ima zlasti naslednje haloge:
—	daje v javno razpravo osnutke samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov ter zbira pripombe, predloge za spremembe in dopolnitve iz javne razprave in oblikuje predloge teh samoupravnih splošnih aktov ter jih posreduje v nadaljnji postopek skupščini,
—	obravnava predlog pogodbe z delovno skupnostjo ZO PTT o opravljanju administrativno, strokovnih, pomožnih in tem podobnih del za republiško skupnost,
—	daje pobude, predloge in mnenja s področja normativne dejavnosti,
—	proučuje in obravnava druge zadeve po sklepu skupščine, posameznega zbora in predsedstva skupščine.
c)	Komisija za družbenoekonomske odnose
37.	člen
Komisija za družbenoekonomske odnose ima predsednika in 8 članov.
Komisijo imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in 4 člene izmed delega-gatov zbora uporabnikov, 4 člene pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
Mandat komisije je 4 leta.
38.	člen
Komisija ima zlasti naslednje naloge:
—	daje v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti, dol-
goročnega in srednjeročnega plana ter letne planske akte, zbira pripombe in predloge za spremembe in dopolnitve iz javne razprave, oblikuje predloge teh planskih aktov ter jih posreduje v nadaljnji postopek skupščini;
—	obravnava predlog finančnega plana in zaključnega računa;
—	pripravlja predlog politike cen ptt storitev za skupščino;
—	proučuje in obravnava druge zadeve po sklepu skupščine, posameznega zbora in predsedstva skupščine.
IV.	NADZOR NAD DELOM REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
39.	člen
Nadzor nad delom republiške skupnosti in izvajanjem tega samoupravnega, sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo:
—	člani republiške skupnosti neposredno;
—	skupščina in njeni organi;
—	odbor za samoupravni nadzor.
40.	člen
Neposredni nadzor opravljajo člani republiške skupnosti zlasti s tem, da obravnavajo poročila o delu republiške skupnosti, opozarjajo njene organe na nepravilnosti pri njihovem delu in s tem, da določajo pravice, obveznosti m odgovornosti delegatov za nji-hovo delo v organih republiške skupnosti.
41.	člen
Skupščina nadzoruje izvrševanje- svojih sklepov in drugih odločitev, zlasti pa delo predsedstva skupščine in drugih svojih organov.
42.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov v republiški skupnosti, skladnost sklepov republiške skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih sklepov, delom strokovnih služb, smotrno in namensko uporabo sredstev ter obveščanjem članov skupnosti o zadevah pomembnih za odločanje, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
43.	člen
V odbor za samoupravni nadzor republiške skupnosti delegirajo po enega delegata skupščine območnih skupnosti.
Mandat je stalen in traja 4 leta.
Podrobnejša določila o izvrševanju nadzora nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in nad celotnim delovanjem republiške skupnosti ureja statut republiške skupnosti.
V.	REŠEVANJE SPOROV
44.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih republiške skupnosti in njenih delovnih telesih.
45.	člen
Za reševanje sporov med članicami, ki jih ni mogoče rešiti na sporazumen način v republiški skupnosti, so v skladu z zakonom pristojna sodišča združenega dela.
VI.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH,
ADMINISTRATIVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA REPUBLIŠKO SKUPNOST
46.	člen
Za republiško skupnost opravlja strokovna, administrativna, tehnična, pomožna in druga tem podobna dela delovna skupnost ZO PTT na podlagi pogodbe.
47.	člen
Republiška skupnost ima sekretarja, ki je za svoje delo odgovoi"!! skupščini republiške skupnosti.
48.	člen
Stroške delegatov za udeležbo na sejah organov republiške skupnosti ter stroške za strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela za republiško skupnost, ki jih opravlja delovna skupnost ZO PTT Slovenije, krijejo ptt organizacije na način, kot velja za pokrivanje stroškov delovne skupnosti ZO PTT Slovenije.
Stroški za izdelavo posebnih elaboratov in -študij, ki jih naročajo organi republiške skupnosti in drugi stroški, se krijejo na način, ki ga določi skupščina.
VII.	JAVNOST DELA
49.	člen
Delo republiške skupnosti in njenih organov je javno.
Republiška skupnost in njeni organi so dolžni obveščati javnost tako o pripravah in sprejemu aktov kot tudi o izvrševanju nalog iz njenega delovnega področja.
Oblike in načini obveščanja javnosti so zlasti: sredstva javnega obveščanja, tiskovne konference, posebna poročila in glasila republiške skupnosti ali organizacij združenega dela ptt prometa.
Republiška skupnost obvešča svoje člane o stanju in problemih praviloma po njihovih delegatih v skupščini.
Člani republiške skupnosti imajo pravico postavljati vprašanja, dajati predloge in pobude s področja dela, republiške skupnosti.
Organi republiške skupnosti so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti.
VIII. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
50.	člen
Za izvajanje tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov ter sklepov republiške skupnosti so odgovorni člani republiške skupnosti in njihovi delegati.
51.	člen
Podrobnejša določila o odgovornosti članov m organov republiške skupnosti ureja statut ali drug samoupravni splošni akt republiške skupnosti.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse območne skupnosti in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
53.	člen
Skupščina sprejme statut republiške skupnosti najkasneje v šestih mesecih po podpisu tega samoupravnega sporazuma.
54.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma sprejemajo člani na predlog skupščine po enakem postopku kot velja za njegov sprejem.
55.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. potem, ko je k njemu dal soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
1347.
Na podlagi 113. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, določil zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poštni telegrafski in telefonski promet Slovenije ter določil pravilnika o planiranju in metodologiji planiranja v ptt prometu Slovenije sklenejo uporabniki in izvajalci združeni v samoupravno interesno skupnost za ptt promet Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1981—1985
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci sporazuma opredeljujejo skupne interese, medsebojne pravice in obveznosti na področju uresničevanja skupnih ciljev razvoja ptt prometa Slovenije v obdobju 1981—1985.
Osnove za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1981—1985 so sprejeta globalna politika in smeri razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1981 — 1985 z elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana razvoja ptt prometa v Sloveniji.
2.	člen
Izhajajoč iz ugotovitev analize dosedanjega razvoja ptt prometa in stopnje zadovoljevanja družbenih potreb po ptt storitvah ter analize gibanja bodočih potreb ip razvojnih možnosti, udeleženci soglašajo, da je v obdobju 1981—1985 treba doseči takšen samoupravni, organizacijski m tehnično-tehnološki razvoj ptt prometa, da bo ta, kot osnovni sistem za prenos informacij sposoben količinsko in kakovostno čimbolj obvladati potrebe po pretoku informacij, ne samo znotraj Slovenije, temveč tudi v njeni povezavi z ostalimi območji Jugoslavije in inozemstvom.
Skladno s' tem udeleženci soglašajo da je pri razvoju ptt prometa v obdobju 1981—1985 treba dati poseben poudarek predvsem:
—	nadaljnjemu razvijanju in poglabljanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov;
—	pospešenemu razvoju ptt zmogljivosti vseh vrst in na vseh ravneh za notranji ptt promet, upoštevajoč pri tem vlogo, pomen in stopnjo razvitosti ptt zmogljivosti, specifičnosti potreb uporabnikov v Sloveniji ter optimalno povezovanje in vključevanje Slovenije v jugoslovanski prostor;
—	pospešenemu razvoju ptt zmogljivosti za mednarodni odhodni, dohodni in tranzitni ptt promet, ki ga pogojujejo geopolitični položaj Slovenije ter potrebe in možnosti vključevanja Slovenije in Jugoslavije v mednarodno delitev dela;
—	skladnejšemu regionalnemu razvoju ptt prometa Slovenije;
—	hitrejšemu razvoju ptt prometa na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih Slovenije;
—	graditvi ptt zmogljivosti tako, da bodo zadovoljevale potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	skladnejši in družbeno racionalnejši gradnji sistemov zvez v Sloveniji kot celoti;
—	tesnejšemu povezovanju s proizvajalci ptt opreme in izvajalci del;
—	nadaljnjemu razvoju Poštne hranilnice, zlasti v pogledu decentralizacije sredstev in njihovega upravljanja;
—	pravočasni zagotovitvi potrebnega števila delavcev, ki ga narekuje pospešeni razvoj ptt prometa ter izboljšanju strokovne strukture zaposlenih;
—	avtomatizaciji in modernizaciji tehnološkega procesa ter uvajanju v promet najsodobnejših dosežkov tehnike telekomunikacij in pošte doma in v svetu;
—	posodabljanju brganizacije procesa kot enemu izmed ključnih dejavnikov za povečanje produktivnosti dela v ptt prometu.
II.	TEMELJNI CILil, NALOGE IN SMERI RAZVOJA PTT PROMETA PO PODROČJIH 1 * 3
1.	Gibanje družbenih potreb po ptt storitvah in stopnji
njihovega zadovoljevanja
3.	člen
Na podlagi predvidenega gibanja družbenih potreb po posameznih vrstah ptt storitev, nujnosti boljšega zadovoljevanja potreb uporabnikov po količini' in kakovosti ter ocenjenih možnosti za realizacijo, so udeleženci sporazuma soglasni, da je v razdobju 1981 —1985 treba doseči take proizvodne zmogljivosti in
druge pogoje opravljanja ptt storitev, ki bodo omogočali rast storitev po naslednjih povprečnih letnih
stopnj ah:
•/.
—	poštne storitve	1,3
—	telegrafske storitve	9,9
—	telefonske storitve	14,6
—	druge storitve	0,6
Omogočiti je treba tudi večji porast mednarodnega prometa, in to predvsem s pospešenim razvojem in modernizacijo ptt zmogljivosti, z neposredno povezavo telegrafske centrale v mednarodni telegrafski promet in z razširitvijo zmogljivosti mednarodne telefonske centrale v Ljubljani.
4.	člen
"Udeleženci ugotavljajo, da so kakovost in splošni pogoji opravljanja ptt storitev določeni s Splošnimi pogoji za opravljanje ptt storitev in nomenklaturo ptt storitev, ki jih je sprejela Skupščina JPTT (PTT vestnik 26/76).
Večje zahteve na področju kakovosti storitev, ki jih v Sloveniji narekujejo zlasti dosežena stopnja gospodarskega in družbenega razvoja ter specifičnost potreb uporabnikov, pa bodo zagotovljene zlasti z naslednjimi ukrepi:	<
—	s pospešenim razvojem ptt omrežja in naprav ter s približevanjem ptt zmogljivosti uporabnikom;
—	z uvajanjem modernizacije m mehanizacije procesa dela ter popolne avtomatizacije telefonskega prometa;
—	z rednim in kvalitetnim vzdrževanjem ptt omrežja in naprav;
—	s povečanjem hitrosti odstranjevanja napak in prekinitev na ptt omrežju ter pospešenim odpravljanjem ozkih grl;
—	s povečanjem hitrosti prenosa poštnih pošiljk, zlasti' z izboljšanjem prevoza pošte in dostave;
—	s povečanjem in zaostritvijo kontrole kakovosti dela ptt delavcev in delovanja ptt naprav;
—	z zagotovitvijo strokovne usposobljenosti zaposlenih.
2.	Razvoj ptt omrežja in zmogljivosti 2.1. Cilj in smeri razvoja ptt omrežja in zmogljivosti
5.	člen
Na področju razvoja ptt omrežja in zmogljivosti' je v razdobju 1981—1985 treba doseči zlasti:
a)	Poštno omrežje in zmogljivosti:
—	povečati dostopnost ptt enot s povečanjem njihovega števila za 26 novih enot in tako doseči eno enoto na 3.847 prebivalcev. Za posodobitev poslovanja ptt enot je treba s poštnimi šal terskimi terminali kot deli ptt informacijskega sistema opremiti najmanj 400 delovnih mest pri okencu. Vse večje ptt enote je treba opremiti s sodobno mehanizacijo za sprejem poštnih pošiljk. Pospešeno je potrebno uvajati stoječe ulične poštne nabiralnike ter samopostrežne pošte;
—	skladno z rastjo poštnih pošiljk je treba uvajati nove poštne linije povsod tam, kjer jih zahteva večji obseg prometa, ter hkrati doseči, da bodo do leta 1985 dobile vse ptt enote pošiljke praviloma do
8. ure in jih lahko odpravile svojemu poštnemu centru po zaključku delovnega časa. Pri uvajanju novih poštnih linij je potrebno upoštevati razpoložljiva javna prevozna sredstva kot tudi racionalnost in ekonomičnosti prevoza.
b)	Telegrafsko omrežje in zmogljivosti:
—	število telegrafskih priključkov je treba povečati za 1.800 in število telegrafskih naročnikov za 950 ter s tem doseči 11,9 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev;
—	skladno z razvojem komutacijskih naprav v elektronski izvedbi je treba ustrezno povečati telegrafske prenosne sisteme na vseh ravneh;
—	izboljšati je treba kakovost prenosa telegrafskih sporočil s povečanjem posredovanja po telefonu in teleprinterju ter z drugimi ukrepi;
—	za ekonomsko in tehnično uspešno realizacijo informacijskega sistema, za povezavo velikih računalniških sistemov in povezavo z evropskim računalniškim omrežjem je treba zgraditi komutirano računalniško omrežje.
jevni skupnosti najmanj eno medkrajevno telefonsko govorilnico;
—	zadostne mednarodne in medkrajevne zmogljivosti telefonskih komutacijskih naprav je treba zagotoviti s tem, da se ustrezno poveča zmogljivost obstoječe tranzitne in mednarodne centrale Ljubljana. Zgraditi je treba nove ter razširiti obstoječe glavne centrale v Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu in Trbovljah, v omrežnih skupinah pa uvajati sodobne sisteme telefonskih central s programskim krmiljenjem;
—	zagotoviti je treba zadostne zmogljivosti v medkrajevnem omrežju in obratovalno varnost telefonskega omrežja ter uvajati sodobne kabelske sisteme za analogne in digitalne prenose.
—	z razširitvijo obstoječih in izgradnjo novih RR zvez in VF sistemov je treba zagotoviti večjo obratovalno sposobnost in zanesljivost telefonskega omrežja;
—	zagotoviti je treba funkcionalni radijski sistem.
c)	Telefonsko omrežje in zmogljivosti:
—	zmogljivosti krajevnih telefonskih central je treba povečati za 184 548 priključkov ter število telefonskih naročnikov za 124.495 in s tem doseči 15,6 naročnikov na 100 prebivalcev;
—	povečati je treba število javnih telefonskih govorilnic za 873 in zagotoviti praviloma v vsaki kra-
Kazalci razvoja 1 2 3 4 5 6 7
1.	Ptt enote (z izpostavami)
2.	Telegrafski priključki
3.	Teleks naročniki
4.	Priključki krajevnih telefonskih central
5.	Telefonski naročniki
6.	Telefoni (aparati)
7.	Telefonske govorilnice
2.2. Glavni kazalci razvoja ptt zmogljivosti
6.	člen
Glavni kazalci začrtanih ciljev in smeri razvoja ptt omrežja ter zmogljivosti v Sloveniji so naslednji:
1980	*	1985	Indeks 1985/1980
483	509	105
2 000	3.800	190
1.388	2.338	168
216.586	401.134	185
181 807	306.302	168
314.629	502 969	160
1.504	2.377	158
3.	Razvoj ptt zmogljivosti republiškega pomena
7.	člen
Udeleženci sporazuma so soglasni, da se kot ptt zmogljivosti republiškega pomena štejejo naslednje vrste objektov:
1.	mednarodne, magistralne in tranzitne tt zmogljivosti,
2.	glavne telefonske centrale v Sloveniji,
3.	prenosni sistemi med glavnimi in vozliščnimi telefonskimi centralami,
4.	vozliščne telefonske centrale vključno z rajonskimi telefonskimi centralami,
5.	prenosni sistemi med vozliščnimi In končnimi telefonskimi centralami,
6.	glavni poštni center v Ljubljani in poštni centri v Sloveniji,
7.	Ptt informacijski sistem.
8.	objekti posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
9.	Ptt objekti na manj razvitih območjih m manj razvitih obmejnih območjih (del, ki ni zajet v točkah 1. do 8. tega člena).
8.	člen
Udeleženci sporazuma "se dogovorijo, da bodo v obdobju 1981—1985 gradili naslednje zmogljivosti republiškega pomena:
1.	Mednarodne, magistralne in tranzitne tt zmogljivosti:
a)	telegrafsko omrežje
—	nova tranzitna in mednarodna avtomatska telegrafska centrala s prenosnimi napravami
—	javno omrežje za prenos podatkov
b)	telefonsko omrežje
—	telefonska komutadjska oprema
—	povečanje tranzitne in mednarodne avtomatske telefonske centrale v Ljubljani,
Medkrajevni kabli
—	koaksialni kabelski sistem Maribor—Murska. Sobota III. faza,
—	koaksialni kabelski sistem Ljubljana—Kranj (kabelski del)
RR postaje in sistemi:
— RR postaja Nanos (razširitev)
— RR postaja Trdinov vrh
— RR postaja Krvavec
— RR sistem (Zagreb)—Boč—Pohorje—Avstrija
— RR sistem Ljubljana—Boč (Zagreb)
— RR sistemi Nanos—Koper, Nanos—N. Gorica, Nanos—Postojna;
— RR sistem Ljubljana—Nanos,
— RR sistem Ljubljana—Maribor; z odcepom aa Trbovlje in Mursko Soboto.
Visokofrekvenčna oprema — Linijski sistemi in VF multipleksna oprema:
—	zamenjava obstoječega linijskega sistema na KK Ljubljana—Celje—Maribor—avstrijska meja;
—	zamenjava obstoječega linijskega sistema na KK Ljubljana—Postojna—Kozina—Koper—italijanska meja;
—	linijska oprema za kabelski del objekta KK sistema Ljubljana—Kranj;
— VF multipleksna oprema na postajah: Ljubljana. Nanos, Koper, Nova Gorica, Postojna. Kozina, Kranj. Celje, Maribor. Murska Sobota, Trbovlje;
—	povečanje spojnih TATC Ljubljana—druge TATC in TATC Ljubljana—MATC;
—	povečanje spojnih poti 1981—1985 (GATC Ljubljana—GATC in prečne zveze)
Ostali telekomunikacijski objekti:
—	sistem funkcionalnih zvez.
2.	Glavne telefonske centrale v Sloveniji:
Glavne telefonske centrale:
Koper, Kranj (razširitev), Ljubljana, Maribor, Murska Sobota (razširitev) Nova Gorica, Novo mesto (razširitev) in Trbovlje.
3.	Prenosni sistema med glavnimi in vozliščnimi telefonskimi centralami:
—	prenosni'sistemi med glavnimi in vozliščnimi telefonskimi centralami na območju posameznih glavnih telefonskih central.
4.	Vozliščne telefonske centrale vključno z rajonskimi telefonskimi centralami;
—	vozliščne in rajonske telefonske centrale na območju posameznih glavnih telefonskih central.
5.	Prenosni sistemi med vozliščnimi in končnimi telefonskimi centralami:
—	prenosni sistemi med vozliščnimi in končnimi telefonskimi centralami na območju posameznih glav- • nih telefonskih central.
6.	Glavni poštni center v Ljubljani in poštni centri v Sloveniji:
—	glavni poštni center v Ljubljani (pripravljalna dela).
—	poštni centri: Celje (pripravljalna dela), Koper, Kranj, Ljubljana (pripravljalna dela), Murska Sobota (razširitev) in Novo mesto.
7.	Ptt informacijski sistem:
—	razvoj ptt tehnologije in pospešeno naraščanje potreb po ptt storitvah narekujeta modernizacijo ptt poslovanja Zlasti denarno-hranilnega in plačilnega prometa. Zato je potrebno nabaviti nov računalnik z ustreznimi terminali ter z možnostjo povezovanja z drugimi ptt naročniki v Jugoslaviji, Poštno hranilnico v Beogradu, poslovnimi bankami in drugimi informacijskimi sistemi v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji.
8.	Objekti posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	objekti posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so dogovorjeni s; ' posebnimi dogovori oziroma sporazumi.
9.	Ptt objekti na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih (del. ki ni zajet v točkah 1 dc 8 tega člena).
9.	člen
Zaradi zagotovitve skladnejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij, ki so kot taka opredeljena z ustreznimi republiškimi predpisi se' udeleženci sporazuma dogovore za uspešen razvoj ptt zmogljivosti na teh območjih v naslednjem obsegu:
4 Skladnejši regionalni razvoj ptt prometa
Kazalci razvoja	1SS0	ms	Indeks 1985/1980
1. Ptt enote (z izpostavami)	143	184	94
2. Teleks naročniki	108	111	103
3. Priključki krajevnih telefonskih central	20.010	30.524	153
4. Telefonski naročniki	13.620	17.832	131
5. Telefonske govorilnice	193	231	120
10.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da so nosilci izgradnje posameznih objektov ptt zmogljivosti iz 8. in 9. člena tega sporazuma teritorialno pristojne temeljne oziroma delovne organizacije ptt prometa Slovenije.
m. USKLAJEVANJE RAZVOJA IN EKSPLOATACIJE SISTEMOV ZVEZ MED PTT ORGANIZACIJAMI TER DRUGIMI NOSILCI SPLOŠNIH IN FUNKCIONALNIH SISTEMOV ZVEZ TER USKLAJEVANJE PLANOV MED PTT ORGANIZACIJAMI IN PROIZVAJALCI OZIROMA DOBAVITELJI OR-REME IN MONTAŽNIMI ORGANIZACIJAMI
11.	člen
Udeleženci sporazuma se dogovore, da se medsebojni odnosi med ptt organizacijami ter drugimi nosilci splošnih in tunacionalnih sistemov zvez ter med ptt organizac.jam: ih proizvajalci oziroma dobavitelji ptt opreme in montažnimi organizacijami, ki izhajajo predvsem iz nujnosti ekonom, čnsjše.. skladnejše n družbeno racionalnejše gradnje sistemov zvez v Sloveniji kot celoti, iz nujnosti zagotovitve enotnih in sodobn'h tehničnih reš tev. uvajanja nove tehnologije ter pfMvo>asne dobave 'n montaže opreme urejajo v smislu zakonikih določil s posebnimi sporazumi, ki se sklepajo na nivoju samoup^ revne interesne skupnosti ptt prometa Slovenije oziroma ZO PTT Slovenije.
12.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju Skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez (Uradni list SRS, št. 29/78) urejajo ptt organizacije ter drugi nosilci splošnih in funkcionalnih sistemov zvez v obdobju 1.981—1985 zlasti:
—	usklajevanje planiranja sistemov zvez;
—	izgradnjo skupnih sistemov zvez;
—	združevanje finančnih sredstev za skupno izgradnjo in vzdrževanje;
—	izkoriščanje skupno zgrajenih zmogljivosti;
—- vzdrževanje skupno zgrajenih zmogljivosti,
13.	člen
S posebnimi sporazumi med ptt organizacijami ter proizvajalci oziroma dobavitelji opreme in montažnimi organizacijami urejajo udeleženci sporazuma v skladu s sporazumom o dolgoročnem medsebojnem poslovndtehničnem sodelovanju med ptt organizacijami in proizvajalci ptt opreme in montažerji (PTT vestnik 6/79) v obdobju 1981—1985 zlasti:
—	vprašanja skupnega pomena pri razvoju ptt prtifneta ih domače proizvodnje ptt opreme ih naprav;
—	obseg potreb po ptt opremi ter dinamiko dobav in montaž;
—	dolgoročno politiko cen, pogoje ddbave ter izvajanje gradbenih montažnih del;
—	medsebojne sodelovanje na področju razvoj-tiega ia raziskovalnega dela.
IV.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
14.	člen
Udeleženci sporazuma soglašajo, da je v skladu s sprejeto politiko podružbljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite v srednjeročnem obdobju 1981—1985 treba:
—	usklajevati obrambne priprave in načrte ZO PTT Slovenije in drugih dejavnikov- (industrije, funkcionalni sistemi, DPS),
—	prilagajati obstoječi in v projekciji predvideni sistem ptt zvez hi funkcionalnih sistemov zvez za delovanje v vojnih in izrednih razmerah, ih sicer z nabave poštnih telekomunikacijskih naprav in sredstev, ki so prilagojena za delo v takih razmerah ter s smotrno izgradnjo omrežja z vidika obrambnih priprav;
—	nadaljevati izgradnjo odhodnega rezervnega sistema žičnih in RR zvez ter zgraditi radijski in radiotelefonski sistem mobilnih zvez;
—	nadaljevati izgradnjo žičnih zvez v obmejnih in nerazvitih področjih;
—	posodobiti sistem zavarovanja prevoza poštnih pošiljk, ptt objektov m delavcev;
—	rtadaljevati z uvajanjem sistemov za prenos alarmnih s gnalov za zavarovanje družbene lastnine.
'Naloge, -navedene v prvem odstavku tega člena. urešAčujejd udeleženci v skladu z zakoni ter na osnovi posebnih dogovorov in sporazumov.
V.	KADRI
15.	člen
Izhajajoč iž obstoječega števila in strukture zaposlenih ptt delavcev ter novih potreb, ki jih narekuje nadaljnji razvoj ptt prometa, udeleženci sporazuma soglašajo, da je v razdobju 1981—1985 potrebno:
—	pravočasno zagotoviti ustrezno število delavcev, zlasti za tako imenovane deficitarne poklice;
—	do konca leta 1985 izboljšati strokovno strukturo ptt delavcev, da bo dosežena raven, ki jo zahteva sodoben in tehnično-tehnološko razvit ptt sistem.
16 člen
Porast delavcev mora biti usklajen z rastjo ptt storitev, razvojem ptt zmogljivdsti ter izboljšanjem kvalitete opravljanja ptt storitev.
Potrebno število novih delavcev je treba zagotoviti zlasti:
—	š predstavitvijo in popularizacijo ptt stroke javnosti m šolam ter s tem povečati zanititanje za zaposlitev v poklicih ptt dejavnosti;
—	z izboljšanjem delovnih razmer;
—	z doslednim izvajanjem sistema delitve osebnih dohodkov po delu oziroma rezultatih dela;
—	z reševanjem vprašanj družbenega standarda (Stanovanja, družbena prehrana, otroško varstvo, ipd )
VI.	OBSEG INVESTICIJSKIH VLAGANJ, STRUKTURA VIROV FINANCIRANJA IN POTREBNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV REALIZACIJE PROGRAMA RAZVOJA PTT ZMOGLJIVOSTI
1.	Globalni obseg investicijskih vlaganj 17. člen
Da bi dosegli predvidene osnovne cilje razvoja ptt prometa Slovenije, opredeljene v 5., 6., 7., 8 in 9. členu tega sporazuma, se udeleženci dogovorijo, da je potrebno v obdobju 1981—1985 vložiti v razvoj ptt zmogljivosti Slovenije skupno 9.843 mio din (po cenah leta 1980).
Od celotnih vlaganj se nameni za razvoj zmogljivosti:
	mio din ali	
— poštnega prometa	1.334	13,5
— telegrafskega prometa	274	2.8
— telefonskega prometa	7.834	79,6
— drugih dejavnosti	401	4,1
Skupaj:	9.843	100
18. člen		
V okviru celotnih vlaganj znašajo vlaganja v razvoj ptt škega pomena 6.152 mio din, in	v višini 9.843 mio din zmogljivosti republi-sicer:	
Vrsta zmogljivosti		Znesek v mio din
1.	Mednarodne, magistralne in tranzitne tt
zmogljivosti	988
2.	Glavne telefonske centrale v Sloveniji 1.068
3.	Prenosni sistemi’ med glavnimi in voz-
liščnimi telefonskimi centralami	497
4.	Vozliščne telefonske centrale vključno z
rajonskimi telefonskimi centralami	1.083
5.	Prenosni sistemi med vozliščnimi in končnimi telefonskimi centralami	'	541
6.	Glavni poštni center v Ljubljani in poštni centri v Sloveniji	405
7.	Ptt informacijski sistem	208
8.	Objekti posebnega pomena za splošno
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito	916
9.	Ptt objekti na manj razvitih območjih
in manj razvitih obmejnih območjih (del, ki ni zajet v točkah 1. do 8. tega člena)	446
Skupaj:	6.152
19.	člen
Vlaganja v razvoj ptt prometa na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih bodo v skladu z 9. členom tega sporazuma znašala 861
mio din (po cenah leta 1960).
2.	Struktura virov financiranja
20.	člen
Sredstva za financiranje planirane izgradnje objektov in naprav v ptt prometu Slovenije kot celote se v razdobju 1981—1985 zagotavljajo iz naslednjih virov:
Vir sredstev	Višina	v mio	Struktura mn	,/e
1. Lastna sredstva	3.217	32,7
2. Združena sredstva	2.952	30,0
3. Krediti skupaj	3.246	33,0
od tega		
poštna hranilnica	1.441	14,7
poslovne banke	886	9,0
komercialni in drugi krediti	919	9,3
drugi viri sredstev	428	4,3
Skupaj	9.843	100,0
21. člen Razvoj ptt zmogljivosti republiškega		pomena bo
zagotovljen s sredstvi' iz naslednjih virqv:		
Viri sredstev	Višina	v mio din Struktura	
1. Lastna sredstva	2.072	33,7
2. Združena sredstva	1 378	22,4
3. Krediti skupaj	2.339	38,0
od tega:		
poštne hranilnice	855	13,9
poslovne banke	820	13,3
komercialni in drugi krediti	664	10,8
drugi viri sredstev	363	.	5,9
Skupaj	6.152	100,0
22.	člen
Sredstva za financiranje planirane izgradnje ptt objektov na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih se zagotavljajo iz naslednjih virov: Lastna in združena sredstva 57 °/», krediti 42 °/<i, od tega znašajo krediti Poštne hranilnice 253 mio din, krediti poslovnih bank 61 mio din in komercialni krediti 50 mio din, ter drugi viri sredstev P °/o.
3.	Združevanje sredstev izvajalcev in uporabnikov ptt storitev
23.	člen
Izvajalci ptt storitev se obvezujejo, da bodo združevali potrebna lastna sredstva za izgradnjo "mednarodnih magistralnih in tranzitnih tt zmogljivosti ter za izgradnjo ptt informacijskega sistema v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo združevali potrebna združena sredstva uporabnikov ptt storitev za izgradnjo objektov v prvem odstavku tega člena.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo združevali potrebna sredstva za izgradnjo ptt objektov na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih v skladu s posebnim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v okviru območnih in republiške SIS samoupravne interesne skupnosti za ptt promet in skladno z realizacijo ukrepov, navedenih v tretji in četrti alinei 26. člena tega sporazuma.
24.	člen
Upolabniki ptt storitev kot udeleženci sporazuma se s' tem sporazumom obvezujejo, da bodo v okviru območnih samoupravnih interesnih skupnosti za ptt promet za planirani razvoj ptt zmogljivosti v obdobju 1981—1985:
—	zagotavljali sredstva v višini 20°/o vrednosti impulza zaradi zagotovitve izboljšanja regionalne, republiške, državne in mednarodne tt mreže:
—	zagotavljali sredstva v višini 30% vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika zaradi zagotovitve predvsem hitrejšega razvoja krajevne telefonije oziroma gradnje telefonskih priključkov.
Udeleženci sporazuma ugotavljajo, da znaša višina 30 n/o vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika po cenah leta 1980 21,500 din
Znesek iz predhodnega odstavka se ztf leti 1981 in 1985 spremeni, če analiza izvršitve plana, pokaže.' da je zaradi bistvenih in trajnih sprememb pogojev za izvršitev sprejetih planskih nalog, uresn'čevanje temeljnih ciljev tega sporazuma onemogočeno.
25.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da se z razvojem ptt zmogljivosti izboljšujejo pogoji pridobivanja dohodka v celotnem združenem delu. ustvarjajo pogoji za splošen dvig produktivnosti dela. izboljšujejo živ-Ijenske in delovne rgzmere delovnih ljudi in občanov ter pospešuje razvoj proizvajalnih sil celome družbene skupnosti.
Izhajajoč iz ugotovitev prvega odstavka tega člena imajo uporabniki, ki po 24. členu tega sporazuma zagotavljajo sredstva, pravico odločati o:
—	razporeditvi uporabe zagotovljenih sredstev in o prioritetnih namenih njihove uporabe;
—	dinamiki realizacije razvojnih programov;
—	načinu gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi z zagotovljenimi sredstvi.
4.	Ostali ukrepi za zagotovitev realizacije planiranega razvoja ptt zmogljivosti
26.	člen
Izvajalci in uporabniki ptt storitev, združeni v samoupravnih interesnih skupnostih za ptt promet, se zavezujejo, da se bodo v okviru svojih pristojnosti Prizadevali za uresničevanje naslednjih pogojev:
—	rast cen ptt storitev skladno s cenami dru-gih storitev in blaga oziroma s cenami ptt opreme in gradbenih del in upoštevanjem ekonomizacije cen Ptt stontev, ki ne pokrivajo lastne cene;
—	do leta 1985 postopno vključiti sredstva uporabnikov v višini 20% od vrednosti impulza po 24. členu tega sporazuma v ceno telefonskega impulza;
—	znižanje stopnje obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin tako, da ne bi znašala več kot 1 °/o, s tem da se ta sredstva v okviru samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije usmerjajo za skladnejši razvoj in za razvoj ptt prometa na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih v skladu s posebnimi sporazumi;
—	zagotoviti 75 "/o sredstev zbranih hranilnih vlog in vrnjenih anuitet pri Poštni hranilnici s področja Slovenije za razvoj ptt zmogljivosti in od tega 20% nameniti za razvoj ptt zmogljivosti na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih;
—	zagotovitev kreditov poslovnih bank za izgradnjo ptt omrežja in kapacitet pod pogoji, ki veljajo za infrastrukturo;
—	zagotovitev kreditov dobaviteljev opreme;
—	zagotovitev udeležbe iz sredstev za komunalno urejanje prostora za izgradnjo krajevnih ptt zmogljivosti (primarnega iri sekundarnega telefonskega omrežja, izgradnje telefonskih govorilnic, zgradb za nove ptt enote itd.).
27 člen	•
Izvajalci in uporabniki ptt storitev se zavezujejo storiti vse ostale ukrepe in aktivnosti, potrebne za realizacijo postavljenih planskih ciljev in nemoteno delovanje ptt. prometa, med katerimi je treba navesti predvsem naslednje:
—	zagotovitev vloge in položaj ptt prometa kot splošnega in osnovnega sistema za prenos informacij;
—	usklajevanje razvoja telekomunikacijskih zmogljivosti med ptt organizacijami ter drugimi nosilci splošnih in funkcionalnih sistemov zvez;
—	vključitev razvoja in izgradnje ptt zmogljivosti kot ključnega dejavnika za splošni družbeni razvoj v urbanistične plane in urejanje prostora;
—	pospešeno zagotavljanje in izdajanje investicijsko tehnične dokumentacije pri pristojnih organih, zlasti za ptt objekte, ki posegajo v urejanje urbanega prostora;
—	ureditev nerešenih vprašanj ključnega pomena za razvoj in delovanje ptt sistema z republiškim zakonom;
—	urejanje in razreševanje drugih ključnih vprašanj, ki bi jih nakazale tekoče analize spremljanja in izvrševanja srednjeročnega plana.
VH. SPREMLJANJE IZVAJANJA SPORAZUMA
28 člen
Udeleženci sporazuma bodo spremljali uresničevanje in izvajanje tega sporazuma in sprejeli vse potrebne ukrepe za njegovo realizacijo.
Organ za spremljanje izvajanja sporazuma- sta predsedstvo in komisija za družbenoekonomske odnose SIS za ptt promet Slovenije.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za sprejem sporazuma.
30.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica članic Samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije.
31.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
1348.
Na podlagi 6 člena zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet (Uradni list SRS, št. 24/75) in 2. točke
23.	člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije je skupščina na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 12. maja 1983 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se skladno z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije (v nadaljnjem besedilu:	republiška
skupnost) urejajo zlasti naslednja vprašanja:
—	ime in sedež republiške skupnosti
—	delovno področje republiške skupnosti
—	samoupravna organiziranost
—	način dela skupščine, zborov, predsedstva in delovnih teles
—	usklajevalni postopek med zboroma
—	nadzor . nad delom republiške skupnosti
—	reševanje sporov
—	javnost dela
—	opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del za republiško skupnost.
2.	člen
Ime republiške skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije.
Sedež republiške skupnosti je: Ljubljana, Cigaletova 15. Telegrafski naziv republiške skupnosti je: SIS ptt Slovenije.
3.	člen
Republiška skupnost ima štampiljko, ki je okrogle oblike z besedilom: Samoupravna interesna skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije. V sredini Štampiljke je očrt Slovenije z znakom ptt.
4.	člen
Republiška skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi republiške skupnosti, drugih samoupravnih splošnih aktov republiške skupnosti.
Republiška skupnost odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema v pravnem prometu z drugimi, z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
5.	člen
Republiško skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti iba njegov namestnik ali član predsedstva.
6.	člen
Delo republiške skupnosti in njenih organov je javno.
II DELOVNO PODROČJE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
7.	Člen
Delovno področje republiške skupnosti je zlasti uresničevanje naslednjih nalog:
—	ugotavljanje in usklajevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju ptt prometa,
:— sprejemanje planskih aktov, s katerimi še določajo politika in cilji družbenega razvoja na področju ptt prometa,
—	usklajevanje skupnih osnov delovanja in razvoja ptt prometa ter drugih sistemov zvez,
—	usklajevanje politike razvoja ptt omrežja na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih z razvojem gospodarstva ih drug'h področjih družbenega življenja,
—	določanje obsega in načina opravljanja nalog ptt prometa za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju Slovenije,
—	natančnejše razčlenjevanje meril ža. oblikovanje Čeh,
—	vplivanje na oblikovanje cen in sodelovanje pri določanju politike cen ptt storitev, razen cen ptt storitev, ki se v skladu z zakonom določajo enotno v merilu Jugoslavije oziroma cen, ki veljajo samo ha območju območnih skupnosti,
—	določanje posebnih pogojev za opravljanje ptt storitev na območju Slovenije,
—	sporazumevanje o drugih zadevah določenih z zakonom in samoupravnim splošnimi akti republiške skupnosti.
IH. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
8.	člen
Republiška skupnost ima naslednje organe:
—	skupščino
—	predsednika skupščine
—	odbor za samoupravni nadzor.
\	Skupščina
9.	člen
Organ upravljanja republiške skupnonti je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članov republiške skupnosti.
Skupščino sestavljata dv^a zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščina določi s posebnim sklepom število delegatov, ki jih posamezna območna samoupravna interesna skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet (y nadaljnjem besedilu: območna skupnost) oziroma druga članica delegira v zbor.
10.	člen
Zbor uporabnikov skupščine ima 41. delegatskih mest. Delegate v zbor delegirajo zbori uporabnikov območnih skupnosti ter delegati delegacij nosilcev 'splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov zvez ter večjih organizacij združenega dela oziroma njihovih združenj, za katere ptt organizacije opravljajo pit storitve po sporazumih in pogodbah.
11.	člen
Zbor izvajalcev skupščine ima 35 delegatskih mest. Delegate v zbor delegirajo zbori izvajalcev v območnih skupnostih ter delegati delegacij ptt - delovnih organizacij skupnega pomena.
12.	člen
Mandatna doba delegatov obeh zborov skupščine traja 4 leta.
13.	člen
Skupščina odloča:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	na ločenih sejah obeh zborov, na katerih odločata oba zbora enakopravno,
—	na seji posameznega zbora, na kateri zbor odloča samostojno.
14.	člen
Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	določi predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi republiške skupnosti,.
2.	sprejema statut republiške skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter njihove spremembe in dopolnitve,
3.	določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti,
4.	sprejema finančni plan in zaključni račun republiške skupnosti,
5.	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika,
6.	imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito,
7.	imenuje in razrešuje komisijo za samoupravni sistem, komisijo za družbenoekonomske odnose in druge stalne ali občasne organe in delovna telesa skupščine ter določi, katera funkcija se opravlja poklicno,
8.	sklepa o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
9.	imenuje delegacijo za Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za ptt promet Jugoslavije in ji daje smernice za njeno delo,
10.	sklepa pogodbo z delovno skupnostjo Združenih ptt organizacij Slovenije (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost ZO PTT) o opravljanju administrativno, strokovnih, pomožnih in tem podobnih del za republiško skupnost,
11.	opravlja še druge zadeve, določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom ter tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti republiške skupnosti.
15.	člen
Skupščina na ločenih sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	sprejema dolgoročni plan republiške skupnosti,
2.	sprejema srednjeročni plan republiške skupnosti,
3 sprejema letni planski' akt republiške skupnosti.
4.	sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
5.	vpliva na oblikovanje cen in sodeluje pri določanju politike cen ptt storitev, razen cen ptt storitev, ki se v skladu z zakonom določajo enotno v merilu Jugoslavije, oziroma cen, ki veljajo samo na območju območnih skupnosti.
16.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno volita predsednika zbora in njegovega namestnika ter komisije in druga delovna telesa zborov.
17.	člen
Delegat v skupščini ima pravico In dolžnost:
—	soodločati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	izjasniti se in glasovati o posameznih vprašanjih v skladu s stališči zbora območne skupnosti, ki ga je delegirala ozaroma ostalih članov republiške skupnosti,
—	usklajevati med sprejemanjem skupnih odločitev stališča z drugimi delegati,
—	zahtevati stališča zbora območne skupnoeti, ki ga je delegirala oziroma drugih članov republiške skupnosti, ki so ga delgirali, če ni dobil smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih se odloča na sejah.
—	predlagati na seji skupščine In obeh zborih skupščine svoja stališča in sklepe,
—	predlagati v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov,
__ sodelovati pri delu skupčšine in obeh zborov in
redno spremljati delo republiške skupnosti.
18.	člen
Delegati so lahko odpoklicani pred iztekom mandata, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti in če je tako določil zbor območne skupnosti, ki jih je delegiral oziroma drugi člani republiške skupnosti, ki so jih delegirali.
IV. NAČIN DELA SKUPŠČINE, ZBOROV, PREDSEDSTVA IN DELOVNIH TELES
19.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če'je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Na sktipni seji obeh zborov sprejema skupščina odločitve v zadevah po 14. členu tega statuta z večino glasov vseh delegatov obeh zborov. Na ločenih sejah obeh zborov sprejema skupščina odločitve v zadevah po 15. členu tega statuta z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora, kar velja tudi za odločanje o zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno po 16. členu tega statuta.
20.	člen
Predsednika in njegčvega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine za dobo 4 let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupne seje, skrbi, da posluje skupščina po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi republiške skupnosti, tem statutu, poslovniku ter podpisuje samoupravne splošne akte, sklepe in druge odločitve, ki jih je sprejela skupščina razen v tistih zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno, in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom.
Seje skupščine, predsednik sklicuje:
—	na lastno pobudo
—	na predlog predsedstva skupščine
—	na predlog delegatov ene območne skupnosti
—	na predlog odbora za samoupravni nadzor
—	po sklepu skupščine posameznega zbora
—	na predlog odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V odstotnostr nadomešča predsednika njegov namestnik. .........
2	den
Vsak zbor ima predsednika in namestnika predsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora ža dobo 4 let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene in samostojne seje zbora, podpisuje akte, sklepe in druge odločitve zbora, ki jih ta sprejema samostojno, skrbi, da posluje zbor po tem statutu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi republiške skupnosti, poslovniku ter zakonu in opravlja druge zadeve po poslovniku.
V odstotnosti nadomešča predsednika njegov namestnik.
22.	člen
Predsednik zbora sklicuje sejo zbora:
—	na lastno pobudo
—	na predlog predsedstva skupščine
—	na predlog ene območne skupnosti
—	na predlog odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito
—	na predlog odbora za samoupravni nadzor
—	po sklepu skupščine.
23.	člen
Vabilo za sejo skupščine in obeh zborov ter predlog dnevnega reda in gradivo zanj morajo biti poslani najmanj 30 dni pred sejo območnim skupnostim in ostalim članicam republiške skupnosti.
Gradivo mora jasno opredeljevati vprašanja, o katerih se bo odločalo na seji, m mora vsebovati podatke, razloge in obrazložitve, ki so potrebne za odločitev.
Gradivu je praviloma priloženo tudi stališče ustrezne komisije ali drugega telesa skupščine.
Predsednik skupščine in predsednika obeh zborov lahko izjemoma skličeta seje v krajšem roku, kot jč določeno v prvem odstavku tega člena. Razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi.
24.	člen
Podrobnejša določila o delu skupščine oziroma posameznega zbora se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina oziroma zbor.
Predsedstvo
25.	člen
Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo:
- .	i
—	predsednik skupščine
—	namestnik predsednika skupščine
—	predsednika obeh zborov skupščine
—	predsednik komisije za samoupravni sistem
—	predsednik komisije za družbenoekonomske odnose.
Seje predsedstva sklicuje predsednik skupščine oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik.
Stalni organi skupščine
26.	člen
Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina naslednje stalne organe:
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
—	komisijo za samoupravni sistem
—	komisijo za družbenoekonomske odnose.
Skupščina lahko po potrebi imenuje tudi druge stalne ali občasne organe in delovna telesa.
27.	člen .
Podrobnejša določila o delu organov skupščine vsebuje poslovnik.
28.	člen
Organi skupščine delajo in odločajo na sejah.
Seje organov skupščine sklicujejo predsedniki organov, v njihovi odsotnosti pa njihovi namestniki.
a) Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
29.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in 8 članov.
Predsednik skupščine je predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po položaju.
Odbor imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov.
Mandatna doba članov odbora je 4 leta.
30.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predlog obrambnega in varnostnega načrta republiške skupnosti -in ga predlaga v sprejem skupščini,
—	imenuje vodjo, namestnika vodje ter upravitelja obrambnega načrta,
—	usklajuje obrambne priprave republiške skupnosti z organi družbenopolitičnih, skupnosti oziroma drugimi pristojnimi organizacijami in organi,
—	predlaga obrambne elemente planskih aktov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter način in vire zagotavljanja za uresničevanje teh nalog ih ukrepov za pripravo na obrambo države ter za opravljanje temeljnih dejavnosti, v vojnih razmerah,
—	organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za varovanje družbenega premoženja pred škodljivimi dejanji, in vplivi,
—	opravlja druga dela pri obrambnih in samoza-
ščitnih pripravah in ukrepih na podlagi ustave in zakona.	- •
b) Komisija za samoupravni sistem
31 člen
Komisija za samouprav n sistem ima predsednika m 8 članov. Komisijo imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in 4 člane izmed delegatov zbora uporabnikov, 4 člane pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
Mandat komisije je "4 leta.
32.	člen
Komisija ima zlasti naslednje naloge:
—	daje v javno razpravo osnutke samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov ter zbira pripombe, predloge za spremembe in dopolnitve iz javne razprave in oblikuje predloge teh samoupravnih splošnih aktov ter jih posreduje v nadaljnji postopek skupščini,
—	obravnava predlog pogodbe z delovno skup-
nostjo ZO PTT o opravljanju administrativno-stro-kovnih, pomožnih in tem podobnih del za republiško skupnost,	,
—	daje pobude, predloge in mnenja s področja normativne dejavnosti,
—	proučuje in obravnava druge zadeve po sklepu skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine.
c)	Komisija za družbenoekonomske odnose
33.	člen
Komisija za družbenoekonomske odnose ima predsednika in 8 članov.
Komisijo imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika :n 4 člane izmed delegatov zbora uporabnikov, 4 člane pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
Mandat komisije je 4 leta.
34.	člen
Komisija ima zlasti-naslednje naloge:
—	daje v javno razpravo osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti, dolgoročnega in srednjeročnega plana ter letne planske akte, zbira pripombe in predloge za spremembe in dopolnitve iz javne razprave, oblikuje predlog teh planskih aktov ter jih posreduje v nadaljnji postopek skupščini,
•-=— obravnava problematiko območnih skupnosti, ki se nanaša na razvoj ptt zmogljivosti na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih Slovenije,
—	obravnava predlog finančnega plana in zaključnega računa,
—	pripravlja predlog politike cen ptt storitev za
skupščino,	-v
—	proučuje in obravnava druge zadeve po sklepu skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine.
V.	USKLAJEVALNI POSTOPEK MED ZBOROMA
35.	člen
Ce odločitev, Id jo sprejemata enakopravno na ločenih sejah oba zbora, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma.
36.	člen
Usklajevalni postopek opravijo stalni organi skupščine.
Za uskladitev stališč lahko skupščina imenuje posebno- usklajevalno komisijo, ki šteje 9 članov in sicer 5 iz zbora uporabnikov, 4 pa iz zbora izvajalcev. Predsednik je iz zbora uporabnikov. Usklajevalni organ sam določi postopek usklajevanja stališč.
37.	člen
Usklajevalni organ deluje na sejah.
Usklajevalni organ ima nalogo, da vsestransko prouči zadevo, glede katere ni prišlo do soglasne odločitve med zboroma in z usklajevanjem stališč pripravi predlog za ponovno odločanje. Usklajevalni orgar. posreduje predlog v roku, ki ga določita zbora.
38.	člen
Ce zbora na ločenih sejah pri ponovni obravnavi ne sprejmeta predloga usklajevalnega organa v enakem besedilu, predsednika obeh zborov odstopita zadevo predsedniku skupščine. Predsednik skupščine zadevo predloži na skupno sejo obeh zborov z namenom, da se doseže odločitev večine delegatov posameznega zbora.
Ce tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, ki je za področje ptt dejavnosti posebnega družbenega pomena in od katerega je bistveno odvisno delo republiške skupnosti, predsednik skupnosti obvesti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
VI.	NADZOR NAD DELOM REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
39.	člen
Nadzor nad delom republiške skupnosti in izvajanjem sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo:
—	člani republiške skupnosti neposredno
—	skupščina in njeni organi
—	odbor za samoupravni nadzor.
40 člen
Neposredni nadzor opravljajo člani republiške skupnosti zlasti s tem, da obravnavajo poročila o delu republiške skupnosti, opozarjajo njene organe na nepravilnosti pri njihovem delu in s tem, da določajo pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov za njihovo delo v organih republiške skupnosti.
41.	člen
Skupščina nadzoruje izvrševanje svojih sklepov in drugih odločitev, zlasti pa delo predsedstva skupščine in drugih svojih organov.
42.	člen
Nadzor nad izvajanjem sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov v republiški skupnosti, skladnost sklepov republiške skupnosti s
samoupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih sklepov, delom strokovnih služb, smotrno in namensko uporabo sredstev ter obveščanjem članov republiške skupnosti o zadevah pomembnih za odločanje, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
43.	člen
V odbor za samoupravni nadzor republiške skupnosti delegirajo po enega delegata skupščine območnih skupnosti.
Mandat je stalen in traja 4 leta.
VII.	REŠEVANJE SPOROV/
44.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih republiške skupnosti in njenih delovnih telesih.
45.	člen
Za reševanje sporov med članicami, ki jih ni mogoče rešiti na sporazumen način v republiški skupnosti, so v skladu z zakonom pristojna sodišča združenega dela
VIII.	JAVNOST DELA
46.	člen
Delo republiške skupnosti in njenih organov je javno.
Republiška skupnost in njeni organi so dolžni obveščati javnost tako o pripravah in sprejemu aktov, kot tudi o izvrševanju nalog iz njenega delovnega
področja.
Oblike in načini obveščanja so zlasti: sredstva javnega obveščanja, tiskovne konference, posebna poročila in glasila republiške skupnosti' ali organizacij združenega dela ptt prometa.
Republiška skupnost obvešča svoje člane o stanju in problemih praviloma po njihovih delegatih v skupščini.
Člani republiške skupnosti imajo pravico postavljati vprašanja, dajati predloge in pobude s področja-dela republiške skupnosti.
Organi republiške skupnosti so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti.
IX.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH,
ADMINISTRATIVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA REPUBLIŠKO SKUPNOST
47.	člen
Za republiško skupnost opravlja strokovna, ad-mistrativna, tehnična, pomožna in druga tem podobna dela delovna skupnost ZO PTT na podlagi pogodbe.
Republiška skupnost ima sekretarja, ki’ ga imenuje skupščina za dobo 4 let in je za svoje delo odgovoren skupščini republiške skupnosti.
48.	člen
Stroške delegatov za udeležbo na sejah organov republiške skupnosti ter stroške .na strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela za republiško skupnost, ki jih opravlja delovna skupnost ZO PTT Slovenije, krijejo ptt organizacije na način, kot velja za pokrivanje stroškov delovne skupnosti ZO PTT Slovenije.
Stroške za izdelavo posebnih elaboratov in študij, ki jih naročajo organi republiške skupnosti in drugi stroški, se krijejo na način, ki ga določi skupščina.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina na skupni seji obeh zborov.
50 člen
Ta statut začne < eljat: osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, potem ko je k rij emu dal soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije
Emil Tomažič L r.
Samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije
SKLEP 6 DOLOČITVI ŠTEVILA DHI.EOATSKTH
mest, ki jth članice delegirajo v posamezna zbora skupščine
A. Uporabniki ptt storitev, združeni v območnih skupnostih (18., 19. člen sporazuma 'r 1.0 člen statuta)
Merilo za določitev števifa delegatskih mest uporabnikov ptt storitev v območnih skupnostih je količina ptt storitev in sicer tako, da pripada za:
—	150,666.000 ptt storitev ali del teh 2. delegatski mesti
—	150—300,006.000 ptt storitev 3 delegatska mesta
—	od 300—400,000 000 ptt storitev 4 delegatska mesta
—	dd 400—500.000 666 ptt storitev 5 delegatskih mest
—	od 500—600,000.000 ptt storitev 6 delegatskih mest
—	nad 600,000.000 ptt storitev 7 delegatskih. mest.
Po navedenem kriteriiu pripada uporabnikom ptt storitev, ki šo še združili v območne skupnosti, naslednje število delegatskih mest:
Uporabniki ptt storitev združeni v območne skupnosti	Število ptt storitev v letu 1982 (v mio kom)	Število delegatskih mest
Celje^	296.	3
Koper	269	3
Kranj	286	3
Ljubljana	1217	'7
Maribor	469	5
Murska Sobota	108 , .	2
Nova Gorica	152	3
Novo mesto	'r‘	185	, ‘	
Trbovlje	50	- ,2 . ,
Skupaj	3032	31
B. Organizacije po določilih 19. člena sporazuma in 10. člena statuta, ki imajo pravico do samostojnega delegatskega mesta
1. Nosilci splošnih in pomembnejših, funkcional-
nih sistemov zvez
— Radiotelevizija Ljubljana	1
— Železniško gospodarstvo Ljubljana	1
— Združena cestna podjetja	Slovenije	1
— Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor	- 1
— Oborožene sile SFRJ	1
— Organi notranjih zadev	1
2.	Večje 'organizacije združenega ’ dela oziroma njihove asociacije, za katere ptt promet opravlja storitve po sporazumih in dolgoročnih pogodbah
— Služba družbenega knjigovodstva v SR Slovenije, podružnica Ljubljana	1
-— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	1
— Združenje bank Slovenije	1
— Splošno združenje grafične, grafično-predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije	1
Skupaj A -f- B	10
Orientacijski pregled delegatskih mest, ki pripadajo v zboru izvajalcev ptt storitev republiške skupnosti ptt delavcev, združenih v območnih . skupnostih, oziroma delavcem ptt delovnih organizacij skupnega pomena.
A. Delavci združeni y območnih skupnostih 20. člen sporazuma in 11. člen statuta
število
Območna skupnost	' delegatskih
mest
Celje	3
Koper	4-
Kranj	5
Ljubljana	8
Število
B. Delovne ptt organizacije skupnega pomena
Območna skupnost	delegatskih ,	mest	Delovne ptt organizacije skupnega pomena	Število delegatskih
			mest
Maribor	6	PTT elektronski računski center	i
Murska Sobota	1	PTT srednješolski center	i
Nova Gorica	1	PTT inženiring Ljubljana	i
Novo mesto	3	Skupaj	3
Trbovlje	1	Skupaj A + B	35
ORGANI IN ORGANIZACUE V OBČINI
1349.
LJUBLJANA
Na podlagi 16. člena pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Uradni list SRS, št. 20/80) je delavski svet TOZD Plinarna na 139. redni seji dne 28. septembra 1983 in s soglasjem sveta Skupnosti za cene mesta Ljubljane, ki ga je dala s sklepom na seji dne 13. oktobra 1983 sprejel
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Plinarna Ljubljana je na seji dne 28. 9. 1983 sprejel sklep o ceni plina iz omrežja, ki je v njenem upravljanju. Cene plina iz omrežja so naslednje:
zmesna cena plina iz Omrežja je 2.663.05 din/MWh zgornje kalorične vrednosti pri 00 C in 1,01325 bara,
SKLEP	cena za Im3 oziroma kWh plina pri odjemnih po-
o ceni	plina iz omrežja, ki ga upravlja organizacija Plinarna Ljubljana		temeljna	gojih za nje šo:	posamezne vrste	plina in kategorije potroš-
	din/MWh	Mestni plin 4,884 kWh/m*	Zemeljski plin 11,163 kWh/m*	Mešani plin 15,116 kWh/m3 4	Uparjeni plin 32,558 kWh/m3	*
kuha	4.260,88	20.80 din/m3 4,260 din/kWh	47,55 din/m3 4,260 din/kWh	64.40 din/m3 4,260 din kWh	138.70 din/m3 4,260 din/kWh
kuha topi. v.	3,461,97	16,90 din/m3 3,462 din/kWh	38,65 din/m3 3,462 din/kWh	52.35 din/m3 3,462 din/kWh	112,70 din'm3 3.462 din/kWh
cel. oskrba	1.997,29	9,75 din/m3 1,997 din/kWh	22,30 din/m3 1,997 din/kWh	30,20 din/m3 1,997 din/kWh	65,00 din/m3 1.997 din/kWh
ostalo	3.461,9^	16,90 din/m3 3,462 din/kWh	38,65 din/m3 3,462 din/kWh	52,35 din/m3 3,462 din/kWh	112,70 din/m3 3,462 din/kWh
2.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Plinarni Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1983 in veljajo toliko časa, dokler ne bodo spremenjene. ,
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni Mst SRS, št. 15/83).
4.	«ee
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem
Kstu SRS.
Ljubljana, dne 13. oktobra 1983.
Predsednik delavskega sveta DO Energetika TOZD Plinarna Ljubljana Peter Brmee mr. L r.
1350.
Na podlagi 61. člena pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 20/80) stn delavski svet TOZD KEL na svoji 13. izredni seji dne 28. septembra 1983, ter Skupnost za cene mesta Ljubljane na svoji seji dne 13. oktobra 1983 sprejela
SKLEP
o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem ie omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana
1.	člen
Delavski' svet TOZD Komunalna energetika Ljubljana je na svoji 13. izredni seji dne 28. 9. 1983 sprejel sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki je v njenem upravljanju.
Cene za dobavljeno toplotno energijo so nasled
nje:
1.	Za odjemalce s pavšalnim obračunom povprečna prodajna zmesna cena
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	ogrevanje poslovnih prostorov
2.	Cena za odjemalce tople potrošne vode (obračun po vodomeru)
—	za gospodinjstva	'
—	za ostale odjemalce
3.	Cena za odjemalce s toplotnimi števci povprečna cena za variabilne stroške -
—	po števcu
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	ogrevanje poslovnih prostorov
—	ogrevanje potrošnje vode na 60° C
—	za gospodinjstva oziroma
—	za ostale odjemalce . oziroma
—	ogrevanje stanovanjskih površin in potr. vode
na 600 C	■
—	ogrevanje poslovnih prostorov in potr. vode na GO" c
povprečna cena za priključno moč
—	fiksni stroški stanovanjski prostori
—	ogrevanje prostorov
—	ogrevanje prostorov in potrošne vode na 60° C
poslovni prostori
—	ogrevanje prostorov
—	ogrevanje prostorov in potrošne vode na 60° C
Cene za priključno moč-fiksni stroški se obraču-. na vaj o porabnikom mesečno, tj; v dvanajstinah.
2.	člen
TOZD KEL Ljubljana zaračunava dobavljeno toplotno energijo iz vročevodnega omrežja po cenah iz
1.	člena tega sklepa z dnem uveljavitve teh cen.
3.	člen
S cenami iz 1. člena' tega sklepa so TOZD Komunalna energetika Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1983 in veljajo toliko časa, dokler ne bodo spremenjene z novim sklepom.
4.	člen
Za odjemalce toplotne energije kot so: Javno higiensko kopališče in Javne sanitarije, ki jih upravlja
1.894,05 din/MWh 1.818,03 din/MWh 1.970,53 din/M\Vh
132,45 din/m3 171,11 din/m3 4
1.633,36 din/MWh 1.571,17 din/MWh -1.697,15 din/MWh
1.462,66 din/MWh 102,00 din/m3 1.894,42 din/MWh 132,32 din/m3
1.580,39 d-in/MWh
1.721,24 din/MWh
403.548,12 din/MW/L
359.453,72 din/MW/L 363.768,36 din/MW/L
449.682,76 dih/MW/L 458.726,12 din/MW/L
Komunalno podjetje Ljubljana, ter javna kopališča (bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan
31.	12. 1979.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana (Uradni list SRS, št. 15/83).
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem lis’tu SRS.
Ljubljana, dne 13. oktobra 1983.
Predsednik
delavskega sveta TOZD KEL
Peter Bergman, dipl. inž. 1. r.
IDRIJA
1351.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji' zbora združenega dela dne 27. septembra in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1983 sprejela
ODLOK
• spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju
sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V odloku o zagotavljanju' in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se v 3. členu spremeni stopnja posebnega občinskega prispevka iz osebnega dohodka in sicer iz 0,6 Vi na 1 Vo prispevka.
2.	člen
■ Z dnem ko začne veljati ta sprememba odloka, preneha veljati oalok o sprememb, odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za .ntervene-je v proizvodnji nrane v oodobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 13/83).
3.	člen
.Ta odlok, začne , veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem.listu SRS.: . .
v - • :
St. 320-6/82
Idrija, dne 27, septembra 1983.
-	v.-; ■
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stane Brelih L r.
1352.
Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št 22/79 in 11/81) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 27. septembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1983 sprejela
ODLOK.
o prispevku za gospodarjenje s komunahrmi objekti in napravami skupne rabe v letu 1983
1.	člen -
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Idrija in delovni ljudje, ki niso podpisali. SS o temeljih plana SKIS za obdobje 1981—1985 in na območju občine Idrija samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, so dolžni plačevati v letu 1983 prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 8,22 •/« od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka.
3.	člen'
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevek iz dohodka po 8,22 °/o stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavee.v, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davka Iz osebnega dohodka delavcev.
4.	člen
Prispevek se odvaja na zbirni račun samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objava v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. novembra 1983.
St. 420-11/83
Idrija, dne 27 septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija ,
Stane Brelih 1. r.
1353.
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona o splošni ijudski obrambi ,n družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35;82) ter 206. člena statuta občine lidrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 26 septembra 1983 zbora združenega dela dne 27. »iptembra išSv zbora krajevnih skupnosti dne 27 septembra 1988 spre j ela
ODLOK
o zakloniščih ua območju občine Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se morajo na območju občine Idrija graditi zaklonišča
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka.
2	člen
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji in obliki ižpolhje1 vati pogoje, ki so določeni s tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so: kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zakloni, ki se preuredijo ali gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo praviloma kot dvonamensM objekti, za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki in možnostjo uporabe objektov v miru za namene in pod pogoji, ki' jih določajo zakonski predpisi in ta odlok.
4.	člen
Glede na odpornost in uporabo se gradijo zaklonišča osnovne močnejše in dopolnilne zaščite.
Zaklonišča morajo izpolnjevati pogoje, ki šo do-določeni s tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
V zaklonišča dopolnilne 'zaščite se prilagodijo v skladu s tehničnimi normativi tudi obstoječi objekti oziroma prostori.
5.	člen
Zaklonišča delimo po namenu: javna zaklonišča, zaklonišča temeljnih m drugih organizacij združenega dela, hišna ter skupna zaklonišča.
Javna zaklonišča se gradijo v skladu z razvojnim programom gradnje javnih zaklonišč, ki ga na predlog sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sprejme Skupščina občine Idrija.
Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča gradijo investitorji zgradb, vzdržujejo pa, jih lastniki, hišni sveti ali samoupravna stanovanjska skupnost.
Skupna zaklonišča gradijo družbeni investitorji in zasebni graditelji, če je to v skladu s tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sred-, sredstev ter programom gradnje zaklonišč.
6.	člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine. Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter zaščitnih objektih skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadalj1 njem besedilu: investitorji), imetniki pravice uporabe ?n lastniki teh stavb.
II. GRADNJA ZAKLONIŠČ
7	člen
Zaklonišča se gradijo na območjih in objektih, v skladu s tem odlokom ter programom gradnje zaklonišč. -ki je sestavni del tega odloka in aktov o urejanju prostora.
Program gradnje zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zakianjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za SLO in DS občinske skupščine na podlagi stališč in usmeritev Predsedstvu SR Slovenije. Svet za SLOV in DS občinske skupščine na tej podlagi določi območja in naselja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno-tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zakianjanje prebivalstva in drugih dobrin.
8.	člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 :25.000, ki je sestavni del tega odloka.
Priloga iz prvega odstavka t=ga člena je označena s stopnjo zaupnosti »Ljudska obramba«, »Uradna tajnost«, »Zaupno« in se javno ne objavi, hrani pa se skupno s programom gradnje zaklonišč pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo ter pri
Razvojno projektivnem centru TOZD Atelje za projektiranje Idrija.
9.	člen
Investitorji so dolžni pri graditvi, pr izid a vi, nadzidavi in adaptacijah stanovanjskih, poslovnih ih industrijskih stavb ko gre za spremembo namembnosti objekta in novo pridobljeno uporabno površino, za kar je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, s svojimi sredstvi graditi zaklonišče, če gradijo na območjih, ki so ogrožena.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo pomožni, improvizirani in odprti objekti, V katerih se ne bodo zadrževali ljudje ter objekti, ki se postavljajo in gradijo za obdobje do petih let.
10.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno varstvenih zavodih in zdravstvenih organizacijah, do» movih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 8. člena tega odloka
Svet za SLO in DS občinske skupščine lahke Izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni in drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali če je ogtožehbst objekta majhna.
11.	člen
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali neposredni bližini zadostne zaklo-niščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. V teh primerih je investitor dolžan plačati prispevek za zaklonišče.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda obči nsld upravni organ za ljudsko obrambo, po predhodnem mnenju sveta za SLO in DS Skupščine občine Idrija.
12.	člen
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov V ta hamen opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
13.	člen
Občinski upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
14.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 60 •/» stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 50 m2 razvite bruto površine računa eno zakloniščnd mesto.
Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot sa tri osebe.
15.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne zgraditi zaklonišča za svoje delavce ter obiskovalce in sicer:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, ki delajo v dveh ali več izmenah za dve tretjini zaposlenih v naj večji delovni izmeni in za vse obiskovalce;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, ki delajo v eni izmeni za dve tretjini zaposlenih;
—	v hotelih, samskih in dijaških domovih, najmanj za 50 °/o celotnega števila ležišč in za dve tretjini zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zgradbah s trgovinskimi lokali za dve tretjini zaposlenih v naj večji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zgradbah z gostinskimi lokali ža 50 “/o števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v šolskih stavbah in v vzgojnovarstvenih zavodih za 2/3 varovancev, učencev, dijakov in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zdravstvenih zavodih v skladu z vojno nalogo zavoda in v dosegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti;
—	v domovih za starejše občane za 100 Vo števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni;
—	na avtobusnih postajah za "enourno povprečno število potnikov na postaji in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v kulturno-prosvetnih organizacijah, v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi, v skladu z odločitvijo sveta za SLO in DS občine Idrija.
16.	člen
Največja dopustna razdalja med najbolj oddaljenim uporabnikom zaklonišča in zakloniščem je 250 m s tem, da se navpična pot računa trojno.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
17.	člen
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljala financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojilni sredstvi.
18.	člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira Skupščine občine Idrija iz sredstev za javna zaklonišča.
Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet za SLO in DS Skupščine občine Idrija.
Za obračun in plačilo prispevka za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke, v okviru svojih pooblastil
19.	člen
Investitorji, ki so oproščeni gradnje zaklonišča na območjih, kjer je obvezna gradnja zaklonišč morajo plačati prispevek za zaklonišča v višini 4°/« od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami (električno, vodovodno, kanalizacijsko, centralno ogrevanje, ipd.), brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbene dokumentacije in ni starejši od enega leta.
Tako ugotovljen prispevek za zaklonišče pri gradnji objektov, kjer je manjše število zaposlenih delavcev, ne more presegati stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko gradili zaklonišče. Prispevek se v teh primerih obračuna po dnevni ceni zakloniščnega mesta v javnem zaklonišču in sicer za ugotovljeno število zakloniščnih mest.
Prispevek plačajo investitorji v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
20.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 “/o skupne letne stanarine oziroma najemnine.
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 °/o od osnove, ki jo tvori vrednost objekta, ugotovljene v postopku za odmero davka od stavb.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena plačuje:
— samoupravna stanovanjska skupnost za zavezance iz prvega odstavka štirikrat letno do konca trimesečnega obračunskega obdobja.
Za poslovne prostore in stavbe je šteti vse prostore in stavbe, kot je to določeno v zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74).
21.	člen
Prispevek iz 19. In 20. člena se ne plačuje, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni zgraditvi že plačan prispevek za zaklonišče kot tudi ne, če je investitor že zagotovil z lastnimi sredstvi zadostne zakloniščne zmogljivosti.
22.	člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb obračunavajo prispevek sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunavanja in o zbranih sredstvih redno poroča upravne-n^i organu za ljudsko obrambo.
Glede obračunavanja in pobiranja prispevkov se
uporabljajo določila zakona o davkih občanov.
V.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
23.	člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Idrija oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Idrija.
Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega deia upravljajo m vzdržujejo te organizacije.
Hišna zaklonišča upravljajo in vzdržujejo lastniki ali upravljale! hiš.
24.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo tako, kot velja za tekoča in investicijska vzdrževanja objekta, sorazmerno na vse koristnike.
25.	člen
Navodila za vzdrževanje zaklonišč predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
VI.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM ČASU
26.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela in hišna zaklonišča se lahko v mirnem času uporabljajo v druge namene pod naslednjimi' pogoji:
—	da se v njih ne opravijo adaptacije, ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča in spremembo osnovnega namena;
—	da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi, ter razsuti materiali;
—	da jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah.
Prostorov, ki so potrebni za uskladiščenje zaklo-niščne opreme in prostorov z napravami za zaklonišče ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
27.	člen
Pogodbo o oddaji' zaklonišča v najem sklene up-ravljalec zaklonišča, ko dobi soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja preneha veljati najemna Pogodba.
28.	člen
Dohodki dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se Pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč.
Dohodki dobljeni z oddajo javnih zaklonišč v Pajem se zbirajo na Posebnem računu za. zaklonišča Skupščine občine Idrija.
VII.	NADZOR
29.	člen
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajata medobčinski inšpektorat in upravni organ za ljudsko obrambo.
30.	člen
Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče po potrjeni investicijski-tehnični dokumentaciji, pa sta upravni organ oziroma medobčinski inšpektorat ugotovila, da zaklonišče ni zgrajeno oziroma ni zgrajeno v skladu za odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo plačati prispevek za zaklonišče.
Višina prispevka se odmeri po ceni zakloniščnega mesta v javnem zaklonišču. Število zakloniščnih mest se ugotovi tako kot to določata 14. in 15. člen tega odloka.
Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od šest mesecev.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno ah malomarno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
IX.	PREHODNE IN KONČNE .DOLOČBE
32.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o zakloniščih občine Idrija (Uradni list SRS, št. 9/77).
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-10/83
Idrija, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stane Brelih 1. r.
-	1354.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 297. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 27. septembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom, civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne dejavnosti po 7. členu zakona o geodetski službi, štejejo:
1.	parcelacija zemljišč
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov. ki jih vzdržuje geodetska služba
3.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
4.	zakoličbe stavb in objektov
5.	izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda
6.	druga geodetska dela.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:
din
—	za	terensko	uro	gedetskega	strokovnjaka	400
,— za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka	350
—	za pisarniško uro drugih delavcev geodetske	uprave	250
—	za	uro pomožnega	delavca	—	figuranta	200
Materialni in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Prihodki, ki se ustvarjajo z dejavnostjo iz
2.	člena tega odloka, so prihodek proračuna občine Idrija.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve na območju občine Idrija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 22/81.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-11/81
Idrija, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stane Brelih 1. r.
KAMNIK
1355.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 19., 32., 43. in 44. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. '9/82), na seji zbora združenega dela, dne 26. septembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, ki se lahko postavljajo, gradijo in opravljajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila
1.	člen
Za pomožne in druge objekte ter naprave po 19 členu zakona o urbanističnem planiranju, za katere m potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak le urbanistično potrdilo, se štejejo:
1.	drvarnice, kokošnjaki, čebelnjaki, vrtne ute: in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetije — vse le do površine 20 m2 in 0,80 m2 na gospodarski panj;
2.	svinjaki, steljniki, ovčnjaki, seniki in drugi pomožni gospodarski objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki služijo osnovni dejavnosti obstoječih gospodarstev posameznih občanov — vse do 40 m2 površine;
3.	enojni kozolci in enojni kozolci z nadstrešnico;
4.	odprti in zaprti bazeni za vodo do 30 m3 prostornine, kapnice, požarni bazeni, greznice, gnojnične jame in gnojišča;
5.	silosi za krmo, višine max. 8,00 m nad terenom;
6.	tople grede in zaprti cvetličnjaki do 30 m2 površine;
7.	postavitve medposestnih ograj do višine 0,8Qm;
8.	kioski, telefonske govorilnice;
9.	jaški za cisterne do 5 m3 prostornine, ob obstoječih objektih;	i
10.	oporni in podporni zidovi do višihe 1 m, ki niso ob javnih prometnih površinah;
11.	vse komunalne naprave in objekti, ki jih ne štejemo za primarne in sekundarne;
12.	preureditve notranjosti objektov;
13.	nadstrešnice na avtobusnih postajališčih;
14.	reklamni objekti in izveski;
15.	spominska obdeležja in skulpture, ki ne zahtevajo dodatne zunanje ureditve terena;
16.	postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije;
17.	ureditev primarnih vlek, ki se gradijo strojno in gravitacijskih žičnic, ki imajo dolgoročni značaj gospodarjenja v gozdovih;
18.	za nasipavanje ali odkopavanje zemljišč do višine oziroma globine 1 m nad oziroma pod koto sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav;
19.	odstranitev obstoječih objektov in naprav do
površine 40 m2.
2.	člen
Priglasitev po tem odloku je obvezna za vsa območja.
3.	člen
Investitor, ki namerava postaviti qli zgraditi objekte po 1. členu tega odloka, mora postaviti oziroma graditev priglasiti občinskemu upravnemu organu pristojnemu za urbanizem na podlagi 19. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Vlogi za priglasitev je treba priložiti:
—	opis objekta, ki ga investitor namerava postaviti ali zgraditi;
—	opis zemljišča, na katerem namerava postaviti ali graditi objekt;
—	situacijsko skico z lokacijo objekta;
—	zemljiškoknjižni izpisek;
—	v posameznih primerih potrebno soglasje pristojnih organov in organizacij;
—	za objekte, ki se uporabljajo za potrebe kmetijstva je potrebno pridobiti potrdilo Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kamnik, da ima investitor status kmetijskega proizvajalca;
—	za gradnjo čebelnjaka je potrebno vlogi priložiti potrdilo, da je investitor član čebelarskega društva;
—	idejni projekt s statično presojo v M = 1 :100.
5.	člen
Na podlagi pismene vloge iz prejšnjega člena mora občinski upravni organ pristojen za urbanizem v r 15 dni izdati urbanistično potrdilo ali odločbo o tvi vloge.
investitor ne sme začeti priglašenih del brez potrdila iz prejšnjega odstavka.
Potrdilo izgubi svojo veljavnost, če investitor ne začne priglašenih del v enem letu po prejemu potrdila.
6.	člen
Kazenske določbe se smiselno uporabljajo Iz 43. in 44. člena zakona o urbanističnem planiranju.
7.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Kamnik.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 2-II/75).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-20/83
Kamnik, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1.
1356.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), na seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik
L člen
21.	člen odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št 5-344/78) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Odmiki med objekti, ki niso določeni z zazidalnimi načrti in ki se po zakonu o graditvi objektov štejejo za gradbene objekte, morajo biti od sosednjega objekta najmanj osem metrov oziroma od posestne meje najmanj štiri metre.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko odmik objekta od posestne meje in objekta tudi manjši, če je glede na sanitarne, požarnovarnostne in druge predpise to dopustno, če s tem niso prizadete javne koristi in če se lastniki — uporabniki sosednjih zemljišč s predlaganimi odmiki strinjajo.
2.	člen
Določila ne veljajo v strnjenih zazidavah (vrstne hiše in mestno območje in v zazidavah, kjer so sedanji odmiki manjši).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-18/83
Kamnik, dne 27. septembra 1983.
I
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Tvan Justinek 1. r.
1357.
Na podlagi 51. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 193. člena statuta občine Kamnik je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1983, zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1983 in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju občine Kamnik
1.	člen
Skupščina občine Kamnik pooblašča Mestno upravo inšpekcijskih služb MUIS (v nadaljnjem besedilu: uprava), da opravlja naloge inšpekcijskega nadzora iz občinske pristojnosti na območju občine na naslednjih področjih:
1.	elektroenergetske inšpekcije— 3'dni na mesec
2.	gozdarske inšpekcije — 5 dni na mesec
3.	inšpekcije parnih kotlov — 1 dan na mesec
4.	lovske in ribiške inšpekcije — 2 dni mesečno.
Pri izvajanju pooblastila iz prvega odstavka tega »člena mora uprava zagotavljati učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzora.
2.	člen
Za opravljanje nalog iz prejšnjega člena je uprava odgovorna Skupščini občine Kamnik.
3.	člen
Uprava bo opravljala inšpekcijski nadzor v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in po sprejetem letnem programu dela, pri tem pa bo skrbela tudi za izvajanje sprejete politike, sklepov, smernic in priporočil Skupščine občine Kamnik.
4.	člen
Uprava izdela vsako leto najkasneje do 1. decembra letni program dela, v katerem navede vse naloge, ki jih bo opravila na območju občine Kamnik in to po posameznih področjih.
5.	člen
Uprava mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Kamnik oziroma njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovila pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva in o svojih ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejmeta Skupščine občine Kamnik oziroma njen izvršni svet.
6.	člen
Skupščina občine Kamnik zagotavlja upravi sredstva z^ opravljanje inšpekcijskih nalog iz 1. člena na podlagi predračuna, ki ga v skladu s programom dela iz.prejšnjega člena pripravi uprava.
V	okviru sredstev iz prejšnjega odstavita zagotavlja Skupščina občine Kamnik sredstva za materialne stroške, sredstva opreme, sredstva za posebne namene in sredstva za dohodek delovne skupnosti.
7.	člen
V	sporazumu med Izvršnim svetom Skupščine občine Kamnik in upravo se podrobneje uredijo vprašanja zagotavljanja sredstev iz prejšnjega člena, druga vprašanja v zvezi z opravljanjem inšpekcijskega nadzora na območju občine Kamnik ter pogoji za prenehanje opravljanja nalog iz 1. člena na območju občine Kamnik.
K sporazumu iz prejšnjega člena da soglasje Izvršni svet Skapščjrne mesta Ljubi jan
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-34/83
Kamnik, dne 28. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
LAŠKO
1358.
Na podlagi 617. in 618. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76) ter 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva 'samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1983 sprejela
SKLEP
o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »BOR« Laško
I
Skupščina občine Laško nastopa na podlagi predloga Izvršnega sveta Skupščine občine Laško z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »BOR« Laško zaradi motenj v samoupravnih odnosih in oškodovanja družbenih interesov po 619. in 620. členu zakona o združenem delu.
II
DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »BOR« Laško se izrečejo naslednji začSsni ukrepi družbenega varstva:
1.	odstavi se individualni poslovodni organ
2.	začasno se omejijo samoupravne pravice delavcev:
—	pri odločanju p delovnih razmerjih:
—	sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje delavcev, delovni čas, odmori, dopusti, počitki, varstvo pri delu in odgovornosti za delovne obveznosti;
—	o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
—	pri sprejemanju planskih splošnih aktov, določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje;
' — o varstvu pravic delavcev;
3.	imenuje se začasni organ upravljanja.
Začasni ukrepi iz 2. in 3. točke se izrečejo za čas
do 1. 7 1984.
—it------------------
III
Za začasni kolegijski poslovodni organ se imenujejo:
Jože Sadar, ekonomist, predsednik
Božo Sola, pravnik, elan
Bojan Šparovec, dipl. inž., član
V času trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva zastopa in predstavlja TOZD Lesno industrijo »BOR« Laško predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa.,
Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa ter odločanje o vseh tistih zadevah, za katere so začasno omejene samoupravne pravice delavcev.
IV
Začasni kolegijski poslovodni organ mora do izteka svojega mandata izvesti postopek imenovanja individualnega poslovodnega organa.
V
Izvršni svet Skupščine občine Laško je pooblaščen za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega varstva m je dolžan o tem poročati občinski skupščini.
Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan sproti obveščati izvršni svet o rezultatih pri odpravljanju razlogov, zaradi katerih so izrečeni začasni ukrepi družbenega varstva.
VI
Upravičeni predlagatelji lahko občinski skupščini predlagajo, da izrečeni začasni ukrepi družbenega varstva prenehajo pred 1. 7. 1984, če prenehajo razlogi, zaradi katerih so izrečeni.
VII
Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe začasnih ukrepov družbenega varstva po tem sklepu, nosi TOZD Lesna industrija BOR Laško.
Osebni dohodki predsednika in članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa se refundirajo organizacijam združenega dela, kjer člani združujejo svoje delo in sicer v višini osebnih dohodkov, ki jih Prejemajo v teh organizacijah združenega dela, če opravljajo to delo v rednem delovnem času in če to ta organizacija združenega dela zahteva. Izvršni svet Skupščine občine Laškp lahko na podlagi ocene uspešnosti začasnega kolegijskega poslovodnega organa Predsedniku in posameznim članom s sklepom poveča osebni dohodek do 20 odstotkov.
VIII
Zoper ta sklep lahko vložijo prizadeti, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja v roku 15 dni zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
IX	’	* =
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj.
St. 428-4/83-1/2
Laško, dne 1. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Laško
Franc Lipesiavšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 135».
Na podlagi 30. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 28/79) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 16. seji zbora združenega dela, dne 21. 9. 1983, 15. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 21. septembra 1983 in 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1983 sprejela
PRAVILNIK
e ravnanju z gradivi zaupne narave
I. SPLOŠNE DOLOČBE ' I. člen
S tem pravilnikom se ureja način ravnanja z akti in drugimi gradivi (v nadaljnjem besedilu: gradivo), ki vsebujejo podatke zaupne narave.
Kot podatki zaupne narave se štejejo gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnost ali vojaška tajnost, oziroma gradiva, ki jih kot taka označi Skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
Podrobnejša navodila o pisarniškem poslovanju z gradivi iz prejšnjih odstavkov predpiše, sekretar skupščine občine.	t
2.	člen
Kot državna, uradna ali vojaška tajnost se smatrajo gradiva take vsebine, katere odkritje bi utegnilo škodovati varnosti države, ljudski obrambi in oboroženim silam, ali bi ogrozilo izvajanje politike Skupščine SFR Jugoslavije oziroma Skupščine SR Slovenije, ali občinske skupščine, oziroma bi lahko povzročilo škodljive politične in gospodarske posledice.
S posebnim splošnim aktom bo določeno katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe.
3.	člen
Uporabniki gradtiv zaupne narave so dolžni varovati državno, uradno oziroma vojaško tajnost, za katero so Izvedli iz gradiv iz 2. člena in so dolžni ukreniti vse, da gradiva ne pridejo v roke nepooblaščenih oseb.
Dolžnost varovanja tajnosti in zaupnosti trajata
dotlej, dokler organ, ki je prfpravil oziroma predložil gradivo, s posebnim sporočilom v pisni obliki ne
sporoči, da gradivo ni več zaupne narave, če že ob pripravi oziroma predložitvi gradiva ni določil rok, po katerem gradivo izgubi značaj tajnosti oziroma zaupnosti.
II. VRSTE TAJNOSTI IN STOPNJE ZAUPNOSTI ZA GRADIVA, KI SE PRIPRAVLJAJO V OBČINSKI SKUPŠČINI
4.	člen
Gradiva zaupne narave iz 2. blena tega pravilnika se razvrščajo, glede na vrsto tajnosti na državno tajnost, uradno tajnost m na vojaško tajnost. Gradiva, ki so uradna ali vojaška tajnost pa se glede na stopnjo zaupnosti razvrščajo na strogo zaupna in na zaupna gradiva ter na gradiva za interno uporabo.
Qradiva označena kot državna tajnost ali kot uradna tajnost strogo zaupno, ali kot vojaška tajnost strogo zaupno, morajo biti oštevilčena.
5.	člen
Gradiva, označena kot državna tajnost, so tista gradiva, ki so z vidika ljudske obrambe, državne varnosti ip zunanjepolitične dejavnost: taka gradiva, da bi odkritje njihove vsebine lahko imelo težke posledice za varnost in obrambo države.
6.	člen
Za uradno tajnost se Štejejo gradiva s podatki, katerih odkritje bi imele hude posledice za obrambne, politične ali gospodarske koristi družbene skupnosti, oziroma podatki, ki so z zakonom ali drugimi predpisi, splošnim aktom ali s sklepom pristojnega organa razglašeni za uradno tajnost.
7.	člen
Vojaška tajnost so podatki o oboroženih silah, o načrtih in pripravah oboroženih sil, o sredstvih oborožitve in vojaški opremi, o vojaških objektih in napravah, ter vsi drugi podatki, ki se nanašajo na dejavnost oboroženih sil, za katere se oceni, da bi imeli škodljive posledice za oborožene sile in njihove priprave za obrambo države, če bi bili odkriti.
8	člen
§tppnja zaupnosti posameznih gradiv,1 ki so uradna alt vojaška tajnost, se dolpči glede na njihovo naravo, njihov pomen za varnost in obrambo države, za politične in gospodarske interese države in glede na škodljive posledice, ki bi nastopile, če bi za vsebino gradiv zvedele nepooblaščene osebe.
9.	člen
Vrste tajnosti in stopnja zaupnosti gradiv se določi, ko se začne s pripravo gradiv.
Vsako gradivo, ki predstavlja državno tajnost, uradno tajnost ali vojaško tajnost se mora označiti z odgovarjajočo označbo, ki vsebuje vrsto tajnosti in Stopnjo, zaupnosti.
Gradiva, ki so zaupna, ker vsebujejo za ljudsko obrambo pomembne podatke morajo poleg vrste taj-
nosti in stopnje zaupnosti iz prejšnjega odstavka biti še označena z oznako »Ljudska obramba«.
Vrsta tajnosti in stopnja zaupnosti se označujeta v desnem zgornjem kotu gradiva.
10.	člen
Za gradiva, ki se pripravljajo v skupščini občine, oziroma v zborih skupščine občine, določijo vrsto thjnpsti in stopnjo zaupnosti predsednik skupščine m predsednik; zborov skupščine, vsak iz svojega delovnega področja.
Predsednik skupščine oziroma predsedniki zborov odločajo o spremembi vrste tajnosti in stopnje zaupnosti, kakor tudi o prenehanju tajnosti gradiva, kolikor njso o tem že odločili, ko se je začeio 9 pripravo takega gradiva.'
11.	člen
Vsak, ki pripravlja in uporablja gradivo, ki je državna, uradna ali vojaška tajnost mora v okviru svojih pravic in dolžnosti skrbeti, da so ta gradiva v postopku izdelave, razmnoževanja, evidentiranja, odpošiljanja in shranjevanja ustrezno zavarovana.
Osebe iz prvega odstavka tega člena so se dolžne ravnati po določilih tega pravilnika in po navodilih o pisarniškem poslovanju z gradivi zaupne narave. Ce ugotovijo da so bila določila obeh aktov kršena, so dolžni ukrepati oziroma predlagati vse potrebne ukrepe za zavarovanje gradiv in za ugotovitev odgovornosti.
12.	člen
Za označevanje gradiv zaupne narave, ki se pripravljajo v skupščini občine in za zavarovanje njihove tajnosti v smislu določb tega pravilnika in splošnega akta, ki določa, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe in navodil o pisarniškem poslovanju, so odgovorni sekretar skupščine občine in tajniki zborov, v katerih delovno področje spada zadeva.
III.	RAVNANJE Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE
13.	člen
Gradiva, ki jih Skupščini občine posredujejo v obravnavo druge družbenopo’;Mčne skupnost', oigani in organizacije kot državno tajnost, kot uradno tajnost ali kot vojaško tajnost, ohranijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti vse dotlej, dokler družbenopolitične skupnosti, organi oziroma organizacije to ne spremenijo s posebnim sporočilom v pisni obliki, če niso že ob predložitvi določili rok, po katerem gradivo izgubi značaj zaupnosti oziroma dotlej, dokler predlagatelj tega gradiva ne objavi javnosti.
14.	člen
Gradiva zaupne narave, ki so poslana na Ime funkcionarja občinske skupščine, sprejema in odpira naslovnik.
Gradiva zaupne narave, naslovljena na skupščino občine oziroma na zbore skupščine sprejema in odpira sekretar skupščine oziroma oseba, ki jo pooblasti sekretar.
Sekretar skupščine določi nadaljnji postopek z gradivi zaupne narave.
15.	člen
Gradiva, ki	jih	pošiljajo	skupščini	druge druž-
benopohticne skupnosti, organi, ali organizacije kot državno tajnost — strogo zaupno, se ne smejo razmnoževati brez	poprejšnjega	soglasja	predlagatelja
gradiva.
Ce se s-predlagateljem gradiv doseže sporazum, o razmnoževanju gradiv iz prvega odstavka tega člena, je potrebno vsak izvod takega gradiva posebej oštevilčiti.
Gradiva, ki	jih	pošiljajo	skupščini	druge druž-
benopolitične skupnosti, organi in organizacije kot uradno ali vojaško tajnost z oznako zaupno, se ne smejo razmnoževati	brez poprejšnjega	soglasja se-
kretarja skupščine.
IV.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE GRADIV ZAUPNE NARAVE
16.	člen
Ukrepi za zavarovanje gradiv zaupne narave obsegajo:
1.	poseben način seznanjanja delegatov z gradivi zaupne narave,
2.	posebne predpise za sprejemanje, evidenco, uporabo. razmnoževanje, obl avnavo, pošiljanje, hrambo in uničevanje gradiv, ki so državna ali uradna tajnost.
17.	člen
Gradiva, ki imajo značaj državne tajnosti oziroma uradne ali vojaške tajnosti s stopnjo strogo zaupno • in so obravnavana na sejah zborov m njiho vih delovnih teles, se ne navedejo v dnevnem redu sklica seje, kolikor o tem predsedstvo skupščine ne odloči drugače.
18.	člen
Z gradivom, ki je državna tajnost se seznanilo delegati, katerim je namenjeno, v določenih prostorih skupščine občine. Delegat prejme gradivo proti Podpisu.
Gradivo iz prvega odstavka tega člena morajo delegati po uporabi vrniti pooblaščenemu delavcu sekretariata skupščine, ki ga zato določi sekretar skupščine.
Če je izjemoma potrebno poslati gradivo iz prvega odstavka tega člena določenemu funkcionarju skupščine ali delegatu skupščine izven prostorov skupščine, se tako gradivo pošlje v zapečateni ovojnici po kurirju.
Gradiva iz prvega odstavka tega člena ni mogoče Pošiljati po pošti:
19.	člen
Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stop-nio strogo zaupno in je namenjeno delegatu, ki se bo udeležil sej zborov skupščine, se pošlje po kurirju in proti podpisu predsednikom konferenc za zbor združenega dela in vodjem delegacij za zbor krajev-
nih skupnosti ali pa se delegati z njimi seznanijo v prostorih skupščine.
Delegatom družbenopolitičnega zbora ge gradivo pošlje po kurirju; gradivo mora biti vročeno osebno naslovniku proti podpisu.
20.	člen
Predsedniki konferenc delegacij oziroma vodje delegacij, ki so jim bila poslana gradiva iz prejšnjega člena o tem seznanijo delegate delegacij oziroma konferenc delegacij. Takoj po njihovi obravnavi jih morajo vrniti sekretarju skupščine oziroma za to pooblaščenemu delavcu. Sekretar skupščine odredi komisijsko uničenje gradiva. O tem se sestavi zapisnik.
21.	člen
Delegati, ki se udeležujejo sej delovnih teles skupščine občine praviloma prejemajo gradiva o delovnih telesih skupščine.
Takoj po njihovi obravnavi jih morajo vrniti sekretarju skupščine oziroma za to pooblaščenemu delavcu.
22.	člen
Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo strogo zaupno in je namenjeno delegatom, ki se bodo udeležili sej zborov republiške skupščine oziroma delovnih teles Skupščine SR Slovenije, sprejema sekretar skupščine. Sekretar skupščine ravna z gradivi skladno z navodili, določenimi z ustreznim pravilnikom Skupščine SR Slovenije.
23.	člen
Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo zaupno ali za interno uporabo in bo obravnavano na sejah zborov in njihovih delovnih teles, se pošlje po pošti predsednikom in članom delovnih teles, delegatom družbenopolitičnega zbora, predsednikom delegacij zbora KS in predsednikom konferenc delegacij za ZZD, v toliko izvodih, kolikor delegatskih mest ima. konferenca.
Gradiva iz prejšnjega odstavka se pošlje po pošti priporočeno v zapečateni ovojnici oziroma v vrednostnem pismu, odvisno od tajnosti pa tudi s povratnico. Gradivo je treba na seji zbora oziroma delovnega telesa vrniti sekretarju skupščine ali pooblaščenemu delavcu.
Gradiva iz tega člena se lahko dajo v prostorih skupščine občine na vpogled predstavnikom sredstev
javnega obveščanja za njihovo osebno informacijo
24.	člen
Kadar se delegat posvetuje o gradivu zaupne narave, mora tistega, s katerim se posvetuje opozoriti, da gre za podatke zaupne narave in jih je potrebno varovati.
Razgovori o gradivu zaupne narave ne smejo potekati preko tehničnih komunikacijskih sredstev.
25.	člen
Gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnost ali vojaška tajnost, se smejo obravnavati na sejah zborov ali na sejah delovnih teles samo brez navzočnosti
javnosti in brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
Izjemoma so iahko navzoči na taki seji predstavniki sredstev javnega obveščanja, če tako sklene zbor ali delovno telo. O tem vprašanju pa smejo predstavniki sredstev javnega obveščanja dajati le tako obvestilo, za katero tako sklene zbor oziroma delovno telo.
26.	člen
Obravnave gradiv zaupne narave na sejah zborov in na sejah delovnih teles ter magnetogrami, stenogrami in zapisniki, poročila in druga gradiva s teh obravnav imajo isto vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti kot gradivo, ki je obravnavano.
Če se na isti seji poleg drugih javnosti dostopnih gradiv, obravnavajo tudi gradiva zaupne narave, je potrebno v obravnavi takega gradiva sestaviti poseben zapisnik.
V.	ODGOVORNOST ZA KRŠITEV VAROVANJA TAJNOSTI
27.	člen
V skladu z načeli družbene samozaščite je vsak delegat in delavec v sekretariatu skupščine občine odgovoren za izvajanje določb tega pravilnika, splošnega akta, ki določa, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe in navodil o pisarniškem poslovanju glede poslovanja z zaupnimi gradivi.
Kršitev tega pravilnika ima za delavce v sekretariatu skupščine posledice disciplinske odgovornosti skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti sekretariata skupščine in kazensko odgovornost v skladu s predpisi, ki določajo kazniva dejanja.
Postopek za ugotovitev odgovornosti zaradi kršitev tega pravilnika prične za delegate skupščine občine oziroma druge prejemnike gradiv predsednik skupščine oziroma predsedniki zborov, za delavce delovne skupnosti sekretariata skupščine pa sekretar skupščine.
VI.	KONČNA DOLOČBA
28.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 21. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljani Bežigrad
Emil Šuštar L r.
LJUBLJANA CENTER
1360.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št 2/78 in 35/81) in 3. člena
zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela dne 22. septembra 1983 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V	1. členu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se besedi »posebni davek« nadomesti z besedo »prispevek«.
2.	člen
V	2. členu odloka se besedi »posebni davek« nadomesti ž besedo »prispevek«.
3.	člen
V	3. členu odloka se besedilo »usmerjajo v samoupravni sklad« nadomesti z besedilom »zbirajo v samoupravnem skladu«.
4.	člen
5.	člen se črta.
5.	člen
Dosedanji 6. člen postane 5. člen ter se spremeni tako, da se glasi:
»Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Obračunava in plačuje se na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83), določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.«
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1983.
St. 402-2/82
Ljubljana, dne 22. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r.
1361.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni Ust SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela dne 22 septembra 1983 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 22. septembra 1983 sprejela
. ODLOK
o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike
1. člen
Za zgodovinske spomenike se razglasijo naslednji spomeniki delavskega gibanja, NOV in socialistične graditve: (glej tabele).
2.	člen
, Varstveni režim I. stopnje je najstrožji režim in varuje ter ohranja neokrnjene ali izvirne vse spomeniške lastnosti, kulturne vrednosti, pa tudi vso snov, ki je z njimi povezana (1. člen). Vsi posegi se podrejajo spomeniški izvirnosti in funkciji.
Varstveni režim II. stopnje je blažji režim in varuje ter ohranja neokrnjene ali izvirne le pomembne spomeniške lastnosti, kulturne vrednosti, pa tudi snov, ki je z njimi povezana (1. člen).
Pri varstvenem režimu I. in II. stopnje so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenikov. Izjemni posegi so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine
3.	člen
• Vplivno območje spomenikov se opredeli in ureja s prostorskimi deli družbenih planov občine ih prostorskimi izvedbenimi akti.
I
sSl
n«
šff
£ o, Z? G uS
S5 2
£ o ci
2
3
s
S
0)
c
<8
<D
„ S
<8 a$ *^7 M
O CQ
S s? žiS
<D
d
eri
d)
ti
J8
j
S
"to
o
•d
s
d) ti .
S
s *
El
ti H
3
s
o
* to
^ £ Q S
o
ju
S
s

s
<D u	<y O	o	O	0>	0)	O U	O	U	u	u
g	ti	<8	(8	<8	C8	<0 ti	ti	ti	ti	ti . ,	- —-	- —-	. —<
DL obč DL obč		aoaoaSpod-o
4
S-5
M V
S S ■S'§£
3 > M
H ^ <U
^ ° tiO T3 'O .
O
To
o
ti,
I
.s
2?
■d
2 S > š S1
£ £
| S §
S. cq Q
jS	'C
O	E
.s
ho c
^	E	>
2	”	S
>	S	>	E	O*
£	ro	^	xo
M	.S	M	m	2
E
S
4.	člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, v primeru premične dediščine pa Mestni muzej Ljubljana.
5.	člen
Komite za družbene dejavnosti mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spmremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti ter kulturne in zgodovinske vrednosti' spomenikov.
o
$
E
2
S
E
N o,
1|” • 2 » ►J O M
O
O
ti.
O
s
_o
to
<u
E
S
CD
H
CD
C8
c
>u
KO
>
O
Tl
<
c c-	m cd oa
cn n	»h cc rje cm ea
CO CD	T-l CD MC m
o
' ca C
■o
<
CD
Irt
ca
6. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb.
7.	člen
Upravni organ, zadolžen za premoženjske zadeve, poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-3/83
Ljubljana, dne 22. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust L r.
e
a
13
a
O
ti, .
s-
E
O
O
o
T3
§)
|
xj
o
3 g
-13 5
M* > 2
fc-E 1 ”
O
-hd
>
J6
O
>
O
i
C8
fr-1! 1113 -
c *o >
O	-ti
ti,	>
o
•p 6C >
ti	co
__ »r-* 4*
N CO O
* 8 > -g *=
O
%
«
s
S s
•3
™	5 2
S E S -g. >g S 2
•I "i 1 5 > §
"sl > ^
£ 1 % Q E
g « g
N >
Iti
3
‘5
<D
s
c
c,
=^,N-§
lig.!
£	£	£	<8	E
o	C6	o	ti	o	>	o
o,	ti	o	o,	£	ti
w	Jz	w	o	m	M	a?
i3S:iii
ti C8	,—. -- --
C/D ti dl > W 10 i
aši
^ -s
a
Sg a c
P. o
- e S g g 2 5 o =- 3 S
n v ^
11!
o £ "> ti 3 <v c/D E-< ti
i-i ci cd	^ to cb	od
Spomenik revoiueije HSk Trgu revolucije
J d
S g1 c 'S •§ °« J M S S
d
<8
8
to
O
|i
H *
O N
05
$
C
_re
8
i
o
O
§ g ti 2 >-3 5 a o o m
J?
13
S
o
d.S
1
iliišiifi
O —1 h-^ M .><D^£;-d
s-.5gii».i0S'
= ° JžsiSai r -2 Š r
S
C
<u
U
:	ia.X-Pl'pd.- s
-iltil
aSS aSSsS a-§tQ2,3 go g ai
E
O
H
S
0)
u
cti
.S
i
i
s
60
e>
50
5
C5
• S
$8
>
O
T?
<
1
!
2
o
H
a o o o q ■s o
■a
m-g
I	n S o C ^
u E
N
as ■£
s v
II
o "■ u £ cs > >M 'g ^ ? as v
. -C $h > ra <u
2 ^
n "S -5
-3 | f I I | g^ig 1.1
S E S 5
I 2
m S 5 «0 1 'S S §
s
s
'S
1
iS,
<
s
c
I
.5
O
a
co N
s ^ § s
> E
ra o
■s
<u
-E
?
a
o
m
c
ID
2
a
6
m
c
E
<y
>u
>M
>
T5
i
£2
o ra m ra
p šg |
< « & « a » <
S «=
co
Tt«
3
hfl
S
ra
fl
0
1
3
is
s
I	š a'E
ra S
e S
ra ra o rr! •3 ti
II
3
"5j
ti
0 Eh
1	O
o H
E
U
S
3
S
N
ra
i?
ti
5
c
o
(U
o;
s s
5S
Is
O 3
a
w >
‘E
^ 60 >63 ”
•° i
> s Srs
ra H
| i
■Si -
a 5 cu
ie
im t-3
° S
O. M
ti O co C
.E 2 E <2
o c o, o m X
i!
t/2 ^
S)
ra
ec
S
c
o
E
<u
OJ
U
a E |2l
3 1 a	5 E
ŠS	£
^ c 1 ii 3 M	!Te § S
s
ti
i
5
c«
ti
L
C Sl
—'
CQ m >u C
O ž a g
ti -
SŠ
I!
ITI A
I?-*
s
co
o
dD
ra
H
f i
| g's .E ” ro
'Ji
:p
s.s
f£| 111 ^ i s g
liil
o? n^N
I ^
£ ■ S
.54
K
_aj
c
ra
2
ti % o *tcT5 a '■£> "S
d 2
Isl
51 il
H ra
T '5
ec
CD
> ti
g :|31
-ra ti E -5 ^4 ra ,
•5 s s g
>CO N iti
e S o -5 S E ,g o 3 S O E
$-4 o; ra
T5 > ti ti
SEVNICA
1362.
Na podlagi 172. člena statuta občirie Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) m 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/75) je Skupščina občine Sevnica na Seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. oktobra 1983 spre j ela
občine Sevnica, 50 %> teh sredstev se uporabi namensko za razvoj oziroma opremo geodetske službe v občini po programu, ki ga potrdi izvršni svet skupščine.
6.	člen
Ko začne veljati ta Odlok, preneha veljati odlok o 'cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št 21/82).
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene za geodetske storitve občanom, državnim organom, društvom in civilno pravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redpe upravne dejavnosti, in ki ne podležejo plačilu geodetskih taks. se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba
3	zakoličba stavb in objektov
4.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
5.	izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda
6.	povečava in pomanjšava načrtov in kart ter njihdvO razmnoževanje
7.	druga geodetska dela
7; člen
Ta odlok začne vpijati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRŠ.
St. 38-9/82-1
Sevnica, dne 4. Oktobra 19S3.
Predsednik Skiipščipe občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
1363.
Na podlagi 3 člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (krr.. tijI (Uradni list SRS, številka 26-237/73) so Kmetijska zemljiška skupnost Sevnica, ter krajevne skupnosti občine Sevnica, Skupščina občine Sevmca na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica dne 4. oktobra 1983 sprejele
ODLOK
o dorolriitvi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme ijskih gospodarstev (kmetij)
Cena
Znašajo
3.	člen
geodetskih storitev iž 2. člena tega odloka
din
— za terensko uro geodetskega strokov-
njaka	250
—	za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka	220
—	ža	urd	geodetskega čisarja	170
—	za	uro	figuranta	130
Materialni stroški in upravni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi v skladu z veljavnimi predpisi.
1. člen
Prvi stavek prvega odstavka 4. člena odloka o določitvi kmetij za katere velja pOsebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 23/76 in 13/78) se dopolni tako, da se glasi:
»Seznam zajema 629 kmetij in sicer od zaporedne številke 1. do 629.
2.	člen
Ta odlok velja osmi dan pO objavi v Uradnem listu SRS.
4. člen
St. 465-3/83-1
Izvršni svet občinske skupščine še pooblasti za valorizacijo cen geodetskih storitev.
5.	člen
Prihodki ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev po 2. členu tega odloka so prihodki proračuna
Sevnica, dne 4. oktobra 1983.
Predsednik skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1364.
Na ' podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih - skupnosti, dne 27, septembra 1983, sprejela
ODLOK
e spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrta »Nova vas'—Crnolica«
1.	člen
Odlok o zazidalnem načrtu »Nova Vas—Crnolica« (Uradni list SRS, št. 43/73), se spremeni in dopolni po lokacijski dokumentaciji Zavoda za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko K-68/83 z dne 16. maja 1983.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/83-1
Šentjur pri Celju, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
1365.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 88., 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79 in 6/83) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 19'82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. septembra 1983 sprejela
ODLOK
e ureditvi določenih vprašanj s področja obrti
SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen
S tem odlokom se določijo pogoji za opravljanje naslednjih dejavnosti:
—	prodaja izdelkov izven poslovnega prostora
—	sprejemanje gostov na prenočišče in hrano /
—	prodaja na drobno
—	opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic
—	opravljanje gospodarske dejavnosti z dopolnilnim detem drugih oseb.
PRODAJA IZDELKOV IZVEN POSLOVNEGA
PROSTORA
5. člen	»
Samostojni obrtnik, oziroma samostojni gostinec sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa,
pristojnega za obrt in gostinstvo (v nadaljevanju: pristojni organ) prodajati svoje izdelke oziroma opravljati gostinske storitve tudi zunaj poslovnega prostora in na raznih prireditvah, zborovanjih in ob drugih priložnostih, če ima zagotovljen prodajni prostor ter izpolnjuje predpisane sanitarno-tehnične pogoje in pogoje zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili.
3.	člen
Šteje se, da ima samostojni obrtnik oziroma gostinec zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor oziroma, če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo dopolnjuje prireditev.
Prodajni prostor mora biti označen s firmo obratovalnice.
4.	člen
Pristojni organ lahko dovoli samostojnemu obrtniku oziroma samostojnemu gostincu prodajati svoje izdelke oziroma opravljati gostinske storitve zunaj poslovnega prostora za določeno daljše časovno obdobje in na večih krajih oziroma prireditvah, če so za to izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena tega odloka
5	člen
Za prodajo izdelkov na trgih, sejmih in razstavah samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka.
6	člen
Pridelovalec sadja in zelenjave ali drugih kmetijskih pridelkov lahko proda svoje pridelke na območju občine Šentjur na mestih, ki jih določi vsaka krajevna skupnost za svoje območje
Prodajo kmetijskih pridelkov po prejšnjem odstavku tega člena mora pridelovalec priglasiti pri pristojnem organu.
SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE x	IN HRANO
7.	člen
Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah sprejemajo goste na prenočišče ter nudijo gostom zajtrk, vendar morajo to dejavnost urejevati le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko turističnih društev.
8	člen .
Način posredovanja gostov iz prejšnjega člena se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju.
9	člen
Kmet lahko v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste tor nudi gostom in abonentom hrano in pijačo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da je kmetija kmetijsko in turistično urejena
1— da ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za kmetijsko in turistično dejavnost s pri stojno OZD
—	da izpolnjuje minimalne, tehnično in sanitarno-higienske pogoje ter pogoje zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili
—	da ima vsaj en član gospodinjstva strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke ali uspešno končan ustrezni tečaj.
Izjemoma lahko kmet, pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, nudi v svojem kmečkem gospodarstvu organiziranim skupinam izletnikov tudi samo hrano in pijačo.
Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko kmet sprejema goste tudi na kampiranje in jim nudi hrano in pijačo, če ima za to urejen prostor v skladu z drugim odstavkom 98. člena obrtnega zakona.
10.	člen
Pogodba o poslovnem sodelovanju iz 8. in 9. člena tega odloka mora vsebovati:
—	obveznosti, glede potrjevanja cen in izobešanja potrjenih cenikov
—	način vodenja evidenc, , prijavljanja gostov ter plačevanja turistične takse
—	višino provizije za posredovanje gostov.
Pogodba iz 9. člena tega odloka pa mora vsebovati tudi obveznosti nudenja pretežno domače hrane in pijače.
Pogodbo iz 8. in 9. člena tega odloka je potrebno predložiti pristojnemu organu pred izdajo dovoljenja.
PRODAJA NA DROBNO
11.	člen
Občani lahko opravljajo prodajo na drobno vseh proizvodov, ki so našteti v obrtnem zakonu, na celotnem območju občine Šentjur pri Celju pod pogoji, ki jih določajo obrtni zakon, zakon o blagovnem prometu ter ta odlok.
Pred izdajo obrtnega dovoljenja za prodajo na drobno mora pristojni organ pridobili mnenje krajevne skupnosti, kjer se nahaja obratovalnica ter zainteresiranih trgovskih organizacij. Obrtno dovoljenje, za prodajo na drobno se lahko izda samo v primeru, če so vsa mnenja pozitivna. Kolikor so mnenja različna, odloči o tem izvršni svet skupščine občine.
OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
12.	člen
Delovni ljudje in občani, s stalnim bivališčem v občini Šentjur pri Celju, lahko skladno z določbami obrtnega zakona in tem odlokom opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
Obrtna dejavnost kot postranski poklic se lahko opravlja, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
—	da gre za obrtne storitve
—	da se pri dejavnosti ne uporabljajo avtomati ali drugi visoki produkcijski stroji in naprave.
Kot postranski poklic se lahko izdelujejo tudi izdelki domače obrti.
13.	člen
Ne glede na določbe 12. člena tega odloka se kot Postranski poklic ne morejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti:
—	storitve z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali, avtovleko ter viličarji
—	opravljanje javnega prevoza oseb in blaga
—	izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov, razen mlinarstva
—	prodaja blaga na drobno
—	gostinska dejavnost v bifejih in barih
—	žagarske - storitve za krajevne potrebe
—	pridobivanje gramoza, kamna, mivke, gline in peska.
14.	čle^
Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev lahko izda občinski upravni organ samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji:
1.	da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli) izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročil itd.) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela,
2.	da ima primerno urejene poslovne prostore in, da ima zagotovljeno higiensko-tehnično varstvo delavcev,
3.	da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi,
4.	da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti.
Pod pogoji, navedenimi v 2., 3. in 4. točki prejšnjega člena, lahko izda občinski upravni organ dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ 10 delavcev samostojnemu gostincu, ki se pretežno ukvarja s pripravo in s strežbo tople hrane, oziroma sprejema goste tudi na prenočevanje.
15.	člen
Pred izdajo dovoljenja, s katerim upravni organ dovoli povprečno število zaposlenih pri samostojnem obrtniku, si mora pridobiti mnenje Občinskega sveta zveze sindikatov Šentjur pri Celju.	'
KAZENSKE DOLOČBE ,	18. člen r
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
17. a««
Z denarno kaznijo do 5.900 din se kaznuje za prekršek:	. .
1.	kdor brez dovoljenja pristojnega organa pro-
daja svoje izdelke ali opravlja gostinske storitve izven poslovnega prostora, razen v primerih iz 5. plena tega odloka,	.
2.	kdor prodaja kmetijske pridelke na mestih, ki
niso za to določena ali, če toke prodaje ni priglasil pristojnemu organu,	r
3.	kdor ae označi prodajni prostor iz 3. etena tega odloka s Sirno obratovalnice,
4.	kdor sprejema goste na prenočišči oziroma kampiranje ali hudi gostom hrano in pijačo in nima sklenjene ustrezne pogodbe o poslovnem sodelovanju,
5.	kdor sprejema goste na prenočišče oziroma kampiranje ali nudi gostom hrano in. - pijačo v nasprotju s sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18 člen
Obstoječe Obratovalnice so dolžne svoje poslovanje uskladiti z določbami tega odloka v roku šest mesecev od njegove uveljavitve.
Pristojni organ mora v roku devet mesecev od uveljavitve tega odloka izdati dkt 6 prepovedi nadaljnjega obratovanja za obratovalnice, ki svojega poslovanja niso uskladile v roku iz prejšnjega odstavka tega člena.
19. člen
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju, na predlog krajevnih skupnosti in po predhodnem mnenju delovne organizacije s področja gozdarstva določi potrebno število žag za posamezna območja, ki lahko opravljajo žagarske storitve za krajevne potrebe.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na predlog Obrtnega združenja občine Šentjur do1 oči, kaj se šteje kot uspešno končan ustrezen tečaj iz ~9. člena tega odloka.
20 člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pogojih pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposlit1' več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev (Uradni list SRS, št 12'79) odlok o ugotovitvi družbenega interesa za opravljanje določenih obrtnih in drug’h gospodarskih dejavnosti ha'območju občme Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 43,73) ter odlok o opravljanju obrtne dejavnosti kot postranski poklic (Uradni list SRS, št. 43/73).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 313-73/83-1
Šentjur pri Celju, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
VRHNIKA
1366.
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82). ter 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje' in razporeditev delovnega časa v občinskih upravnih organih in organu za kaznovanje prekrškov.
2.	člen
Delovni čas v občinskih upravnih organih in v občinskem organu za kaznovanje prekrškov traja:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure
—	v sredo od 7.00 do 17.00 ure.
■ Funkcionar upravnega organa lahko v izjemnih primerih odobri zgodnejši oziroma kasnejši prihod na delo in z dela.
3.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so v:
—	v ponedeljek in petek od 7.30 do 14.30 ure
—	v sredo pa od 7.30 do 12.00 ure in od 13 00 do 16.30 ure,
4.	člen
Ne glede na odločbo 3. člena tega odloka so dolžni sprejemati stranke vse delovne dni ves delovni čas:
—	sprejemna pisarna
—	prijavno-odjavna služba
—	matična služba
5	člen
Delovni čas oskrbnika stavbe In snažilk določi funkcionar komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo.
6	člen
Odmor med delovnim časom trsi a vsak delovni dan od 10 00 do 10 30 oziroma 10.30 do 11.00 ure. V sredo pa od 12.00 do 12.20 oziroma 12 30 do 13.00 ure
7.	člen
Določbe o razporeditvi delovnega časa veljajo tudi za enoto temeljnega sodišča in temeljnega tožilstva. za družbenopolitične organizacije, za družbenega pravobranilca samoupravljanja in za zavod za načrtovanje.
8.	člen
Delovni čas, zlasti pa uradne ure strokovnih služb SIS kakor tudi organizacij združenega dela. ki opravljajo PTT promet "in bančne storitve oziroma organizacij, ki pri izvrševanju javnih pooblastil neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani naj bi se uskladili z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov.
9.	člen
Razpored delovnega časa In uradnih ur upravnih organov mora biti objavljen in na primeren natin označen v prostorih upravnih organov.
10.	člen
Ta uredba začne veljati 15. oktobra 1983.
St. 2/1-14-01/68-82
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole, Inž. L r.
POPRAVEK
V samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26-1154/83 z dne 29. julija 1983 so naslednji popravki:	t i
v drugem odstavku 48. člena se za besedami četrta spolna bolezen dodata besedi »in druge«;
v drugem stavku 55. člena se za besedo velja doda beseda »tudi«;
v 59. členu se za besedo Črnomelj doda beseda » Krško <?;
v 62. členu se za besedo Črnomelj doda beseda »Krško«;
v 63. členu se za besedo Krško doda beseda »Trebnje«;
v 24. tqčki priloge k sporazumu se 6. točka pravilno glasi:. »6. za začasne (imediatne) totalne in parcialne proteze šest mesecev«.
Predsednica skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije Tatjana Kosovel 1. r.
, POPRAVEK
V spremembah, in dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 30-1254/83 z dne 22. 9. 1983) se pri občini Šentjur doda alinea
— v stolpcu 18 stopnja 26,355 nadomesti s stopnjo 25,42.
Št. 420-15/82
Ljubljana, dne 30. septembra 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1338. Odredba o višini minimalnih življenjskih stroškov 1983
1333. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1983
1310. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplače\ranje zbirnih stopenj dav-ko\' in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih . dejavnosti	1984
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1341.	Odločba o razveljavitvi določb odloka Skupščine občine Mozirje o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in odpravi sklepa o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah	19*5
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJ L
1342.	Sklep o ugotovitvi poprečnega izplačanega meseč-
nega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SK Sloveniji za obdobje januar—junij 1983	3586
1343.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in pla-
izobraževalnim skupnostim za obdobje januar—sep-izobraževalnim skupnostim za obdobje januar-sep-tember 1983	1991
1344.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo iz dohodka Raziskovalne skupno- / sti Slovenije in posebnim raziskovalnim skupnostim
za obdobje januar—september 1983	1991
1345.	Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnih aktov
skupščina SIS za ptt promet Slovenije	1991
1346.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
interesne skupnosti sa poštni, telegrafski in telefonski promet Slpvenije	199*
1347.	Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja
ptt prometa Slovenije za obdobje 1981—1985	199?
1348.	Statut samoupravne interesne skupnosti za poštni,
telegrafski in telefonski promet Slovenije	2004
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1349.	Sklep o ceni plma iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana	3019
1350.	Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo od-
jemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana	~	391*
1351.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in
usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1983—1985 (Idrija)	3011
1352.	Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu
1983 (Idrija)	2*12
1353.	Odlok o zakloniščih na območju	občine	Idrija	2*12
1354.	Odlok o cenah za	geodetske	storitve	(Idrija)	201$
1355.	Odlok o določitvi pomožnih objektov, drugih ob-
jektov in naprav ter del, ki se lahko postavljajo, gradijo in opravljajo na podlagi pridobivanja urbanističnega potrdila	(Kamnik)	201*
1356.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o novela-
ciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik	2017
1357.	Odlok o pooblastitvi Mestne uprave za inšpekcij-
ske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju občine Kamnik	3017
1358.	Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega var-
stva v DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija BOR Laško	2018
1359.	Pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave
(Ljubljana Bežigrad)	201*
1360.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za-
gotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Center)	3022
13*1. Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske	spomenike (Ljubljana	Center) 20K
13*2. Odlok o cenah za geodetske storitve (Sevnica)	2025
13*3. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij za katere velja potebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev	(kmetij) (Sevnica)	2028
1364.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za-
zidalnem načrtu »Nova vas—črnolica« (Šentjur pri Celju)	2*3*
1365.	Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja
obrti (Šentjur pri Celju)	3*8*
136*. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih
organih (prečiščeno besedilo)	(Vrhnika)	2*8*
—	Popravek samoupravnega sporazuma o uresniče-
vanju zdravstvenega varstva (Zdravstvena skupnost Slovenije)	2*2*
—	Popravek sprememb in dopolnitev pregleda stopenj
davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitivnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto	1*18	2*28
Investicije in ocena njihove družbenoekonomske upravičenosti
V	času gospodarske stabilizacije je usklajevanje investicijskih odločitev s temeljnimi cilji preobrazbe slovenskega gospodarstva zelo pomembna naloga, ki jo spremljajo vedno strožji pogoji investiranja, uveljavljanje novih ukrepov ekonomske politike in novi predpisi. Vsaka nova investicija se ocenjuje po zelo strogih kriterijih družbenoekonomske upravičenosti in zato so tudi priprave predlogov investicijskih odločitev zelo zahtevne. Da bi investitorji lahko pripravili vsestransko utemeljene predloge investicijskih odločitev, sta avtorja Zdravko Praznik in Boris Majaron pripravila pregled kriterijev, metodologijo, predpisov in drugih dokumentov, ki so pomembni za ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti investicijskih naložb.
V	prvem delu priročnika sta avtorja obdelala družbenoekonomske predpostavke upravičenosti naložb, značilnosti, vlogo, vsebino in uporabnost razvojnih kriterijev, način ocenjevanja, evidentiranje, spremljanje in kontrolo naložb. Nato sledi obširno poglavje o postopkih, dokumentaciji in opravilih za pripravo predloga investicijske odločitve (pravna ureditev; preliminarne študije; pripravljalna dela; ocena investicijske zasnove; investicijski program; investicijsko-tehnična dokumentacija; ocena družbenoekonomske upravičenosti investicije; pridobitev dopolnilnih sredstev in garancij; zagotavljanje finančnih sredstev; prijava investicije pri SDK). V to poglavje je vključen tudi tabelarični pregled aktivnosti in pravne ureditve za pripravo investicij. Na koncu je še poglavje o izračunavanju predvidenih podražitev (način in praktični primer izračuna eskalirane vrednosti naložb).
V	prilogi je objavljena vrsta predpisov in pripomočkov za pripravo predloga investicijske Odločitve v skladu s postopkom ocenjevanja družbenoekonomske upravičenosti naložb.
Ta priročnik ki vsebuje vrsto praktičnih napotkov in primerov, bo nepogrešljiv pripomoček ne le strokovnjakom, ki pripravljajo predloge investicijskih odločitev, ampak tudi delegatom oziroma članom delegacij v delavskih svetih in drugih organih upravljanja, ki bodo sprejemali investicijske odločitve, nadalje članom komisij za oceno investicij, občinskim upravnim organom, SDK, inšpekcijskim službam, skratka vsem, ki so kakorkoli vključeni v proces investicijskih vlaganj.
Cena: 350 din
Naročala sprejema:
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12,
p. p. 3t9
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VU — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 2ii 814 — Žiro račun 50100-603-40323. — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72