dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
leto XV
9
september 1978
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
150 let tekstilne industrije
Letos mineva 150 let, odkar je pričel obratovati prvi večji tekstilni obrat na Slovenskem. V ta namen bomo tekstilci organizirali proslavo jubileja v Ajdovščini, kjer je bil obrat lociran. Tako visok jubilej nam daje pobudo, da se ozremo na prehojeno pot, ki zlasti v daljši preteklosti za delavce v tekstilni industriji ni bila lahka. Delovni pogoji so bili težki, čas dela mnogo daljši in zaslužki nizki. Stroji, ki so prihajali k nam, so bili že stari, iztrošeni in prepeljani v glavnem iz Čehoslovaške in Nemčije. Kapitalistom se je zaradi nerazvite industrije v Sloveniji to izplačalo, ker je bilo pri nas dovolj cenene delovne sile, ki so jo do skrajnosti izkoriščali. Zato ni slučajno, da so se delavci čedalje bolj organizirali ter upirali. Najpogostejša oblika odpora so bili štraj-ki, s katerimi so delavci protestirali proti izkoriščanju. O delavskem gibanju tekstilnih delavcev je napisanih precej gradiv, iz katerih je razvidna bogata vsebina naše preteklosti.
V ta namen bo ob priliki jubileja izšel Almanah, katerega bodo prejeli vsi delavci tekstilne industrije v Sloveniji. Od takrat Pa do danes se je razvoj, predvsem po drugi svetovni vojni, bistveno spremenil. Spremenila se je tehnologija in prehajamo iz delavno intenzivne v kapitalno intenzivno panogo. Avtomatizacija prinaša večjo produktivnost in zahtevnejše znanje vsega delavstva. Še večja pridobitev pa je bila izbojevana v NOV, kar nam je dalo temelj graditve novega družbenega reda, ki je imel za cilj spremeniti medsebojne človeške odnose, ki smo jih opredelili z vedno naprednejšimi ustavami in končno še z zakonom o združenem delu. Ta zakon praktično
■m.	it, lij	
\ u	rja \	
f ig		IIPII
uveljavljamo in prilagajamo našemu vsakdanjemu življenju. Danes sami odločamo o mnogih stvareh, ki imajo posledico boljšega ali slabšega stanja v posameznih DO. V tem je tudi razlog razlik, ki nastajajo. Če se
odločimo za slab program, če izdelamo malo in še to slabše kvalitete, tudi vse to sami občutimo. V naši DO se tega močno zavedamo in se zato stalno trudimo, da smo na vseh področjih uspešni, kar nam potrjujejo zaključni računi.
Med tekstilci se je v Sloveniji že pred nekaj leti razširila vest, da pač v Sloveniji tekstilna industrija nima perspektive. Te vesti so prihajale iz dokaj visokih političnih in gospodarskih forumov. Posledica tega so bili osipi na tekstilnih srednjih in visokih šolah. Te vesti so se širile, vendar je splošno ugotovljeno ter podkrepljeno z dejstvi, da bo potrebno prestruktuirati tisti del tekstilne industrije, ki ima nezahtevno proizvodnjo in je že osvojena na področjih, oziroma deželah, ki razpolagajo z zadostnimi lastnimi surovinami, lastno delovno silo in podpovprečnim nacionalnim dohodkom. Tisti del tekstilne industrije, ki v tkanino vgrajuje znanje, kreacijo in ostalo, pa ima vsekakor možnost nadaljnjega obstoja in razvoja. Torej tekstilci v Sloveniji niso »odpisani«, kar je bilo tudi ugotovljeno na zasedanju predsedstva Gospodarske zbornice, kjer smo tekstilci prejeli vso podporo, seveda v smereh, ki sem jih navedel. Danes tekstilna industrija v Sloveniji zavzema še vedno pomembno mesto, saj v tej industriji združuje delo preko 50.000 tekstilnih delavcev. To je 15,9 % vseh zaposlenih v republikL Med zaposlenimi je ca. 40.000 žensk,
to je 76 % od zaposlenih tekstilnih delavcev.
Res je, da je tekstilna industrija v dokaj nezavidljivem položaju in da so povprečni osebni dohodki dokaj nizki.
Vzrokov za to je več. Nekaj je objektivnih, drugi so subjektivni. Izdelani so programi za izboljšanje stanja, vendar bomo morali v glavnem sami prevzeti največji delež za izboljšanje stanja.
Naša DO je že danes sodobno opremljena, dobro organizirana in je s sposobnimi kadri sposobna obvladati najtežje tehnologije, ki so danes znane v svetu.
Danes sodi naša DO v sam vrh Evropske tekstilne industrije in vse pogoje imamo, da z nadaljnjo dobro poslovno politiko še hitreje napredujemo. Vzgoja kadra, razvoj tehnologije, organizacije in obvladovanje vseh ostalih področij bo naša nenehna skrb. Naši bodoči programi bodo morali biti še zahtevnejši. Ekonomična izdelava, kvaliteta in lepota naših izdelkov bo v nadalje še večje merilo uspešnosti. Nagrajevanje po delu bo v bodoče še bolj stimuliralo, tako posameznike kakor celotno DO. Naš status v družbi bo enak našim uspehom. Res je, da imamo čedalje večjo konkurenco na domačem in tujem trgu. Pohištvenih tkanin je že danes na trgu v zadostnih količinah, v bližnji bodočnosti, ko bodo aktivirane vse kapacitete naše konkurence, pa bo teh tkanin preveč. Nikdar in tudi sedaj nisem pesimist, ker zaupam v našo skupno sposobnost in prid-
Sejmi, ki so
pred nami
V propagandni službi se resno in zavzeto pripravljajo na sejme, na katerih bomo jeseni sodelovali.
Prvi bo zagrebški sejem, kjer bomo kot vsako leto razstavljali skupaj z Induplati Jarše. Razstavili bomo nekaj novih vzorcev v taslanu ter pliše, prirejene za kombinacijo z zavesami. Razstavni prostor bo isti kot lani, v paviljonu 14.
Nekaj novega blaga bo že blazinjenega na novih izdelkih pohištvene industrije.
Sejem notranje opreme v Beogradu je zahtevnejši. Ta zahteva res temeljito pripravo, zlasti glede na naše kupce na drobno.
Gospodarska zbornica organizira v Udinah razstavo, kjer bo-
nost delavcev. Tržišče tako doma kot na tujem bo priznavalo ceno -našim izdelkom, ki morajo in tudi bodo takšni, da bomo zadovoljili svoje in družbene potrebe, da bo ostalo toliko sredstev za naložbe, ki bodo zagotavljale kontinuirani razvoj, ter daljšo socialno varnost vseh, ki združujejo delo v DO. Bodočih 150 let bo svetlejših od preteklih. Proslavljali bomo 150. obletnico in s smelostjo šli naprej v svetlejšo prihodnost.
Janez Nebec
mo sodelovali s Slovenijalesom, Velano, Lipo, Meblom itd. Ta akcija je propaganden prikaz naše pohištvene industrije.
Beograjski salon pohištva v novembru je prikaz pohištvene industrije in nekateri proizvajalci nas že obiskujejo za poskusne vzorce iz nove kolekcije. Nekaj vzorcev bomo žal naredili kasneje, ker čakamo na efektno prejo.
Na vzorčnem sejmu Slovenijalesa v Ljubljani bomo prikazali svoje vzorce. Ta sejem je organiziran bolj ozko, samo za proizvajalce.
Naši propagandni službi želimo, da bi jim delo dobro uspelo, saj je uspeh nas vseh odvisen tudi od uspeha na teh razstavah in sejmih.
Načrtujemo, kako bomo delali
Komaj se je leto prevesilo v drugo polovico, smo že začeli z načrtovanjem za prihodnje leto. Sicer pa to ni prav nič preura-njeno, potreba in celo dolžnost nam je, da je planiranje naša vsakodnevna naloga, da neprestano sledimo nad planiranimi cilji bodisi tistimi iz mesečnega operativnega plana, letnega temeljnega ali srednjeročnega — petletnega plana. Zakon o družbenem planiranju nam nalaga te obveze, ki so seveda še vse širše in zajemajo povezovanje in usklajevanje planov gospodarskih z družbenimi dejavnostmi — dejavnostmi splošnega pomena. To pa vsekakor zahteva pravočasno zastavljanje ciljev, kar je edino možno s kontinuiranim — neprestanim planiranjem, ki je tudi eno od načel zakona o družbenem planiranju.
V prihodnjem obdobju bo naša dejavnost s tega področja dokaj obsežna. V pripravi je osnutek novega izpolnjenega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki ga bomo sprejemali na referendumu. Sprejeli bomo tudi popravek srednjeročnega plana 1976—1980, ker smo s tem planom začrtane naloge prehiteli, in jih s priključitvijo tozda predilnice razširili, saj smo z zakonom obvezani, da spremljamo dosega-
nje planov srednjeročnega obdobja in z rezultati obveščamo ustrezne organe. V okviru popravljenega srednjeročnega plana bomo pripravili temeljni plan za prihodnje 1979. leto. Ker so nam letni cilji dokaj jasni, mora biti ta plan zelo natančen. Obsega konkretne naloge vseh področij :
—	proizvodnje za izdelavo načrtovanega obsega proizvodnje čim bolj kvalitetno in s čim manj stroški;
—	prodaje za uspešno prodajo proizvedenih količin na domače in tuje tržišče;
—	razvoja za čim bolj sodoben, prodajen in racionalno izdelan asortiment naših izdelkov;
—	nabave za pravočasno dobavo potrebnih surovin — kvalitetnih in čim bolj poceni;
—	tehnike za dobro pripravo za proizvodnjo, realne plane, usklajevanje procesov (potreb prodaje, kapacitet proizvodnje, možnosti nabave);
—	kadrovsko splošnega področja za ustrezno kadrovsko politiko za realizacijo plana, izobraževanje kadrov, da bodo sposobni reševati probleme, ki se bodo pojavljali v procesu proizvodnje in poslovanja.
Sicer pa, kaj bi naštevali, te splošne naloge in odgovornosti —
vse te so v naših splošnih aktih zajete. Ob konkretiziranju nalog k temeljnim planom mora vsak najti svoj prispevek. Rokovnik za pripravo temeljnega plana je izdelan, to je pravzaprav najlažje v celotnem procesu, tudi nalog in zadolžitev ne bo težko do rokov izdelati. Važno pa je, da bomo potem zastavljene naloge izvršili.
Vse kaže, da bo obseg proizvodnje na nivoju letošnje, da bomo povečali proizvodnjo pliš tkanin, nekoliko zmanjšali proizvodnjo listnih in jacquard tkanin s SMIT-SOMET strojev, da bo skupni prihodek višji v skladu z dražjo proizvodnjo plišev, da bo režim delovnih dni podoben kot doslej (planirali bomo kolektivni letni dopust, v okviru praznikov predvideli še kakšen prost dan za remonte, delovne sobote planirali tako, da bodo posamezne izmene čimbolj enakovredne). Delovni koledar, osnutek proizvodnega programa in iz tega izvirajoč skupni prihodek pa je osnova za vse nadaljnje delo v zvezi s temeljnim letnim planom.
Naj bo zaenkrat to dovolj, kajti vsi bomo imeli priliko sodelovati pri konkretizaciji planskih obveznosti.
Marjana Gregorčič
Oblikovanje kataloga del in nalog
Splošno je znano, da zakon o združenem delu opušča pojem delovno mesto in ga zamenjuje s pojmom dela in naloge.
V sistemu delitve dela nam je delovno mesto doslej pomenilo predvsem organizacijski pojem, ki je delovni proces zaokroževal v organizacijsko celoto, ki smo jo lahko vrednotili z različnih vidikov. Z uveljavitvijo ZZD pa pojma delovno mesto ni več, s tem v zvezi pa je nujno tudi opuščanje sistemiziran j a delovnih mest. Zato se v ta namen predvideva razvid oz. katalog del
in nalog. V njem bo potrebno zbrati vse podatke, pomembne za opravljanje nekega dela in nalog.
Prva izmed nalog, ki jo bo potrebno storiti na tem področju, bo opis vsebine dela in nalog v tozdih in DS. Podroben opis je potreben zato, da bi delo spoznali ter ga postavili v pravilen odnos z drugim delom, torej analitično razčlenili tako, da bi lahko ugotovili relativna razmerja med preprostim in po zahtevnosti bolj sestavljenim delom. S tem v zvezi pa se nam postavlja vprašanje, kaj je delo, naloga in kaj opravilo?
Delo je nekje najširši pojem celote, ki sestoji iz večjega ali manjšega števila nalog, le-te pa iz še manjših delov tj. določenih opravil. Vsekakor pa si bomo to najbolje predstavljali na konkretnem primeru, npr. dela pravnika:
Delo pravnika so pravne zadeve, to so vsa strokovna dela, ki jih lahko opravlja pravnik z znanjem, ki mu ga daje njegova strokovna in z delom pridobljena delovna usposobljenost. V okviru pravnih zadev izvaja pravnik določene naloge, kot so zastopanje DO pred sodiščem, pripravljanje osnutkov samoupravnih splošnih aktov, izvajanje pripravljalnih postopkov za disciplinsko komisijo itd.
V okviru vsake izmed nalog pa se izvajajo določena opravila. Tako se pri nalogi »izvajanje pripravljalnih postopkov za disciplinsko komisijo« izvajajo opra-
vila, kot so: priprava predlogov obtožbe, odgovori na tožbe, nudenje pravne pomoči delavcem itd. Za vsako delo in nalogo pa bo nadalje treba zbrati podatke, ki se navezujejo na samo zahtevnost dela. Kot zahtevnost dela se smatra za delo zahtevana strokovna izobrazba oz. z delom pridobljena delovna zmožnost, vrsta odgovornosti pri delu in v zvezi z delom, napor, ki se pojavlja pri delu ter vpliv okolja oz. pogoji, v katerih se delo opravlja,
V katalogu bodo torej zbrani podatki, ki bodo služili predvsem kot podlaga za organiziranje in upravljanje delovnega procesa. Po svoji naravi bo katalog del organizacijski samoupravni splošni akt, ki bo urejal notranjo organizacijo delovnega procesa in v katerem bodo zbrani podatki kot gradivo za vrednotenje zahtevnosti dela ter drugih pogojev pri zasnovan ju delovnega razmerja.
Tako oblikovan katalog del ne bo neposredno posegel v področja, ki so na podlagi določb ZZD rezervirana za odločanje z neposrednim izvajanjem delavcev in ga bo kot samoupravni splošni akt sprejemal delavski svet tozda. Takšen način sprejemanja je primernejši zaradi ažuriranja njegove vsebine s tekočimi spremembami v delovnem procesu.
Iz gornjih ugotovitev lahko zaključimo, da bo proces nastopanja kataloga dolgotrajen, zahteval pa bo sodelovanje vseh delavcev.
Sonja Kosec
Predkongresna
dejavnost
sindikata
V tem obdobju so pred sindikalno organizacijo postavljene važne naloge. Bližamo se IX. kongresu ZSS in VIII. kongresu ZSJ in osnovne organizacije sindikata se morajo aktivno zavzeti za izvršitev nalog, ki so postavljene pred sindikalno organizacijo.
S tem ciljem se je 17. 8. 1978 sestal IO osnovne organizacije sindikata tozda Gotova tkanina in razpravljal o osnutkih kongresnih dokumentov za IX. kongres ZSS, pri čemer so bili poudarjeni predvsem problemi, ki se nanašajo na življenje in delo v naši delovni organizaciji. Pri tem velja zlasti omeniti vpliv delavcev pri uresničevanju zakona o združenem delu, od sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, do delitve dohodka. Tudi na področju varstva pri delu, družbene prehrane, športa in rekreacije je bilo že veliko storjenega. Vendar pa se moramo še bolj zavzeti za dosledno uveljavitev zakona o združenem delu in na ostalih področjih. Nadalje je IO obravnaval pregled periodičnega obračuna OD za prvo polletje letošnjega leta in finančno stanje sindikata ter prehrano v jedilnici. Prav pri tej točki je bilo največ diskusije, saj še ne moremo biti povsem zadovoljni z načinom in kvaliteto prehrane v jedilnici. Za to je več vzrokov, ki pa jih mora sindikalna organizacija s pomočjo strokovnih služb čim hitreje rešiti. Razpravljali smo tudi o razpisu vpisa v politični tečaj in obravnavali pravilnik o izdajanju glasila ter dali svoja mnenja.
Če se bomo ravnali po smernicah, ki smo jih obravnavali in naloge, ki so pred nami, uspešno reševali, bomo laže in kvalitetne-je opravljali svoje delo, kar je cilj vseh nas.
Marko Bricelj
Kršitve delovnih
Predilnica Laško
obveznosti
Delavci sami določimo v Pravilniku o odgovornosti delavcev določena dejanja, oziroma opustitve dejanja s strani delavca kot kršitev delovne obveznosti.
Tako določimo lažje in hujše oblike kršitve. Ta delitev je pomembna že zato, ker se lahko nekateri ukrepi izrečejo samo za hujše kršitve in ne tudi za lažje, in pa zato, ker je lahko delavec disciplinsko odgovoren samo za tako kršitev delovne obveznosti, ki je določena v samoupravnem splošnem aktu.
Le v nekaterih izjemnih primerih že sam zakon določa določeno ravnanje kot kršitev delovne obveznosti. Tako na primer:
—	če odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa ne seznani vsakega pred razporeditvijo na delo z varnostnimi ukrepi in ne skrbi, da jih upošteva Pri svojem delu; če stalno ne spremlja, če se delavec med delom ravna po nekaterih varnostnih ukrepih. Ce vse te obveznosti odgovorni delavec zanemarja, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti;
—	če delavec neupravičeno odkloni nočno delo (4. odstavek 119. člena zakona o delovnih razmerjih) ;
Nesreče
pri delu
V prvi polovici tega leta so se naši delavci poškodovali pri delu 44-krat, in sicer 37-krat na delovnem mestu, 7-krat pa na Poti v službo ali iz službe. Vse Poškodbe so po resnosti lažje narave. Pogostost poškodb je natanko enaka pogostosti v istem obdobju prejšnjega leta, le da se ta po tozdih in obratih nekoliko spreminja. Med obrate, ki v tem smislu izstopajo, je treba omeniti tkalnico in 17 poškodb v 6 mesecih tega leta, oz. 13 poškodb v celotnem prejšnjem letu. Pri tem mislimo na zvišanje pogost-
—	če pooblaščen posameznik, ki lahko v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu, odloča oziroma začasno odloča o posameznih delavčevih pravicah, to pooblastilo zlorablja, stori hujšo kršitev delovne obveznosti;
—	neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja DS in drugih organov samoupravljanja delavcev in sindikata, pomeni kršitev pravic delavcev.
Razumljivo pa je, da morajo biti vsa tista dejanja, ki so v samoupravnem splošnem aktu opredeljena kot kršitve delovne obveznosti, storjena na delu ali v zvezi z delom, da bi bil delavec disciplinsko odgovoren.
Če npr. delavec stori kakšno dejanje, ki je po svoji naravi kaznivo dejanje, pa nima nobene zveze z njegovim delom v TO, bo delavec za tako dejanje samo kazensko odgovoren, ne bo pa tudi disciplinsko odgovoren.
Ob takšnih pogojih in za katere kršitve je mogoče izreči ukrep ter več o samih ukrepih, ki jih lahko izreče disciplinska komisija, pa bomo govorili v naslednji številki glasila.
Štefan Veren
nosti poškodb, nikakor pa ne na dejansko stanje poškodb, ki je v tkalnici že precej boljše kot v vrsti drugih obratov. K porastu pogostosti poškodb v tkalnici je vsekakor prispevala obsežna zamenjava tkalskih strojev in tehnologije dela v zelo kratkem času, kar obenem pri zahtevnih operativnih planih ni dopuščalo dolgotrajnega poučevanja. Upoštevaje, da je inovacija strojne tehnike in strokovno usposabljanje delavcev že za nami, lahko pričakujemo, da se bo tkalnica po varnosti pri delu spet vrnila na svoje staro mesto med najboljše v tovarni in republiki.
Več pozornosti zaslužijo viri in vzroki naših poškodb pri delu. Za 37 poškodb smo imeli 19 različnih virov, od katerih po množičnosti nastopajo 10-krat vrtljivi in gibljivi deli stroja, po 3-krat ročni transportni vozički, leseni zaboji, tla delovnega prostora in tla dvorišča ter po 1—2-krat ostali vzroki, med njimi zelo nevarni viličarji, električni tok, osnovni valj, vodna para, mravljična kislina in podobno.
Najbolj množičen vzrok poškodb je še vedno podpovprečna pazljivost pri delu in neupoštevanje ukrepov za varno delo.
Eno kot drugo sta zelo nevarna pojava za nesreče pri delu, ki se jih lahko najbolj učinkovito ubranimo le z vzgojo in izobraževanjem delavcev ter nenehnim nadzorovanjem dela.
Vasilije Petronijevič
IZOSTANKI Z DELA
Izostanki z dela v tozdu se gibljejo enako kot izostanki z dela v lanskem letu. Tako je izostanek z dela v sedmih mesecih leta 1978 znašal v povprečju 10,73 odst. ali v mesecih januar 8,59 odst., februar 12,46 odst., marec 12,55 odst., april 11,07 odst., maj 9,98 odst., junij 9,80 odst. in julij 10,64 odst. Pri teh izostankih so upoštevani izostanki zaradi bolezni, nezgod na delu in nezgod na poti na delo in z dela. Seveda tu niso upoštevani porodniški dopust in drugi opravičeni in neopravičeni izostanki. Če pa k tem izostankom prištejemo še naštete, lahko ugotovimo, da je število izgubljenih ur veliko večje in znaša 5.667 delovnih dni za prvo polletje leta 1978.
Kot kaže, se izostanki v letu 1978 ne bodo zmanjšali, kar pomeni, da je kljub modernizaciji, izboljšavam tehnološkega procesa in izboljšavam pogojev dela še vedno veliko število izostankov. To tudi kaže na dejstvo, da je tekstilna industrija dodatno obremenjena s tako velikim številom izostankov.
Zanimivo je dejstvo, da porodniški dopust v našem tozdu ne narašča, kar pomeni, da je starostna struktura zaposlenih izredno visoka. Verjetno zaradi tega prihaja tudi do daljšega bolniškega staleža posameznih delavcev.
Ravno tako je mogoče razbrati, da se je v mesecih, ko so dela v tkalnici šla h koncu, tudi bolniški stalež povečeval. Tako se je ta gibal v februarju 11,64 odst., marcu 13,45 odst., aprilu 7,03, maju 10,14 in juniju 10,31 odst., kar jasno govori, da zbeganost in negotovost povečuje bolniški stalež. Sedaj ko so te delavke razporejene na dela in naloge v predilnici in ko je socialna varnost, se bolniški stalež normalizira. Jasno je razvidno, da od aprila naprej, ko so bili delavci razporejeni v druge obrate, v tkalnici odstotek izostankov pade, da bi proti koncu ponovno naraščal.
Torej problematika izostankov še vedno obstaja. Obstajajo tudi
Kje so zaščitni čevlji tega delavca?
(v pravilniku o varstvu pri delu)
Kje je vodja?
(organizira, vodi in nadzoruje varno delo)
sumi koriščenja bolniškega staleža in zdravljenja v času bolniškega staleža. Zelo težko je pri nas vzdrževati stike z zdravstvenim domom, in določiti le eno ambulanto za naše delavce, tako da bo tudi kontakt med zdravniki in kadrovsko službo tesnejši in bi se nekateri bolniški sta-leži lahko skrajšali oz. do nekaterih bolezni ne bi prihajalo, posebej do tistih, ki so posledica dela ali izvirajo iz dela. Ravno tako bi morali narediti tudi občasne kontrole bolnikov na domu.
Božo Šola
VARNOSTNA OCENA
Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite usmerjajo v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbori sprejemajo na osnovi smernic in stališč delovnih svetov program samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov.
Osnova za te programe in ukrepe so varnostne ocene, ki jih izdela in sprejme vsaka tozd oziroma DSSS.
V varnostni oceni je treba zajeti elemente:
—	oceniti obstoječo varstveno problematiko;
—	ugotoviti vzroke za nastale varnostne probleme;
—	opredeliti predloge za nadaljnje izvajanje nalog.
Na osnovi teh elementov je treba opredeliti:
—	problematiko varstva temeljev samoupravne socialistične družbe;
—	kriminaliteto;
—	mimo in varno počutje delavcev;
—	varnost delavcev in premoženja;
—	požarno varnost;
—	fizično in tehnično zavarovanje;
—	varstvo okolja in ostalo varnostno problematiko.
Pred nami je pomembna naloga, v katero bodo morale biti vključene vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ter vsi delavci kot nosilci dejavnosti na področju družbene samozaščite.
Vladimir Kočevar
20 LET V DEKORATIVNI
IVAN TEKAVEC o svojem dolgoletnem delu v naši DO pripoveduje takole:
»1. 1. 1958 sem prišel v Dekorativno v vezilno pletilni in bobinet oddelek za mojstra. Takrat je bilo življenje umirjeno, počasno. Pletilnica in vezilni oddelek sta delala v dve izmeni, bobinet pa v tri izmene. Delo je bilo zanimivo in pestro. Delal sem v dveh izmenah. Ljudje so bili zelo prijetni in imam lepe spomine na tiste čase. Bistvenih težav ni bilo.
S prehodom na specializacijo, da bo Dekorativna delala samo pohištveno blago, so se pletilnica, vezilnica in bobinet ukiniti; to je bilo 1961. leta. To leto sem se vpisal na TŠSS, kjer sem izredno študiral. Postavljen sem bil za obratovodjo vzdrževalnih delavnic. Delovno območje je bilo zelo široko in pestro, ker je obsegalo obrat A in B. Z vztrajnim delom in sodelovanjem s so-
V	pripravljalnici dela naša sodelavka Milena Petrovič. Ni še dolgo med nami in vprašali smo jo, kako se vključuje v novo okolje. Takole pripoveduje:
Nimam stikov z mnogimi sodelavci, le s tistimi, s katerimi delam, z vodilnimi in z inštruk-torko.
Z vsemi se dobro razumem. Tremo imam, da ne bi kaj narobe naredila. Cel dan mislim na službo, da bi bilo vse dobro.
Izmensko delo me ne moti, tudi zaspana nisem, kadar delam ponoči. Malica mi je zelo všeč, pa tudi poceni se mi zdi.
V	mladinsko organizacijo me še niso povabili, pa bi se rada vključila v delo, čas imam, nisem nič vezana. Drugače so mladi prijazni, nihče ni nesramen.
Delo je dobro, všeč mi je, da stroj ni umazan, ni mi treba nič težkega dvigovati in se ne utrudim v osmih urah.
delavci smo dosegli lepe rezultate. Dela je bilo zelo veliko, posebno še, ko smo začeli z izdelavo tkalskih strojev. Potem je bila izvršena selitev iz obrata B v obrat A, v tem času sem naredil višjo šolo za organizacijo dela v Kranju.
Z rekonstrukcijo starih in zidavo novih prostorov se je tudi večal obseg in zahtevnost dela, katerega smo reševali s sodelavci po najboljših močeh. Vseskozi sem se dobro počutil v delovni sredini in v celotnem podjetju.
Z razvojem samoupravljanja in zakonom o združenem delu se je podjetje razdelilo v tozde, kjer mi je bila zaupana naloga individualnega poslovodnega organa tozd Energetika in vzdrževanje. Z modernizacijo delovne organizacije se bo treba v tozdu C stalno prilagajati, tako pri vzdrževanju, kot pri energetiki. Vsak posameznik se bo moral strokovno usposabljati in dopolnjevati, da bomo kot celota tudi v bodoče uspešno opravljali svoje delo.
Če se ozrem nazaj, se je v 20 letih s plodnim delom veliko naredilo. Koliko so se morali ljudje odpovedati, da smo prišli do tega, kar imamo danes!
S sredstvi, ki jih imamo, dobro opravljamo in gospodarimo, včasih pa imam občutek, da še premalo spoštujemo to, kar smo ustvarili.«
Poleg svojega dela je tovariš Tekavec opravljal tudi naslednje funkcije: leta 1968/69 — predsednik sindikata, leta 1973 — predsednik upravnega odbora DO, 2-krat član upravnega odbora DO, od 1971—1974 je deloval v upravnem odboru sindikata, bil je član delegacije SIS, med drugim je deloval tudi v raznih komisijah.
Tovarišu Tekavcu želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Tomaž Jurejevčič
MARIJA SOKLIČ
V Dekorativno sem prišla 1957. leta v obrat B na Titovi cesti. Vsa leta delam na tkalskih strojih in mi je to delo všeč. Imela sem velike težave s prevozom, vsak dan sem se vozila 52 km
V letošnjem letu smo na referendumih in delavskih svetih sprejeli vrsto samoupravnih splošnih aktov, katere usklajujemo z zakonom o združenem delu in prilagajamo naši notranji organiziranosti.
Prav sedaj so v javni obravnavi: pravilnik o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu, pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, pravilnik o poslovni tajnosti, pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu in pravilnik o samoupravni delavski kontroli.
Pravilnik o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu zajema predvsem naslednja področja:
—	organizacija izobraževanja;
—	planiranje izobraževanja;
—	strokovna usposobljenost za dela in naloge;
—	splošno, strokovno in družbenopolitično izobraževanje;
—	financiranje in odsotnost z dela zaradi izobraževanja;
—	štipendiranje;
—	usposabljanje pripravnikov in učencev v gospodarstvu.
Pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ureja zlasti naslednja vprašanja:
—	obrambni načrt;
—	zaščita in reševanje;
—	vzgoja in izobraževanje za LO in DSZ;
—	varovanje tajnosti;
—	požarna varnost;
—	odstranitev nevarnosti v posebnih okoliščinah;
—	fizično zavarovanje premoženja.
Pravilnik o poslovni tajnosti zajema:
—	kaj je poslovna tajnost;
—	sporočanje podatkov;
—	način zavarovanja.
Pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu zajema predvsem naslednjo vsebino:
do tovarne, delala pa sem v štirih izmenah. Potem sem leta 1973 dobila stanovanje. Bila sem sama z majhnim otrokom, pa me nihče ni vprašal, kam ga dam, ko delam v štirih izmenah. Danes bolj gledajo na matere z otroki, lahko se pogovorijo, da delaš tako, da je za otroke prav.
Morali bi poostriti disciplino za vse, za delavce in za nadrejene. Premalo pristnih človeških stikov imamo med seboj, nimaš nikogar, da bi mu povedal, kar te teži.
Marsikatera stvar bi se lahko z malo truda uredila, pa bi bili ljudje bolj zadovoljni.
V obratu B je bilo to bolje urejeno. Mogoče zato, ker nas je bilo manj, laže si se pogovoril. Bili smo vsi kot ena družina in smo z veseljem hodili delat.
Nočna izmena me zelo moti, nisem več stara 15 let. Če bi vsi delavci delali ponoči, bi vedeli, da ni tako lahko in bi več naredili za to, da bi se nočno delo ukinilo.
Upam, da bom zmogla še ta leta, ki jih moram narediti do pokojnine.
—	delovne dolžnosti;
—	odgovornost za kršitev delovnih dolžnosti;
—	disciplinski postopek;
—	obravnava kršitev;
■— ugovori;
—	odstranitev delavca z dela ali iz temeljne organizacije;
—	materialna odgovornost.
Pravilnik o samoupravni delavski kontroli opredeljuje:
—	vsebino delovanja;
—	in način njenega delovanja.
Pozivamo vse delavce, da dobro pregledajo osnutke samoupravnih splošnih aktov in s svojimi predlogi in pripombami prispevajo k oblikovanju takšnih aktov, da bodo resničen odraz naših samoupravnih obveznosti in pravic.
Vladimir Kočevar
Naši novi sodelavci
Interna zakonodaja
IZGRADIVA ZA 10. KONGRES ZSMS
Vloga in naloge ZSMS v nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja.
Razvoj samoupravljanja, kot osnova, naše družbene ureditve je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij. Med mladino moramo razvijati tako aktivnost, da bomo prisotni na vseh področjih naše družbe. Z aktivnostjo na vseh področjih naše družbe želimo povečati številčno moč ZSMS, opredelitev mladih za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in krepiti enotnost in enakopravnost vseh narodov in narodnosti SFRJ.
Z uresničevanjem zakona o združenem delu se ustvarjajo pogoji za večji vpliv mladih. Izboljšanje njihovega družbenoekonomskega položaja (stanovanja, otroško varstvo, izobraževanje, itd.) je osnovna naloga ZSM in celotne družbe.
Aktivnost ZSM se mora priključiti k širši družbeni akciji povečanja produktivnosti, ekonomičnosti in gospodarjenja, kar je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj naše države.
Da bomo nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja razumeli in da se bomo zavedali svojega vpliva v družbi, se moramo idejnopolitično in akcijsko usposabljati.
Jadran Stevanovič
Komandat: Nikar ne žvižgaj pri delu!
Brigadir: Je že v redu, saj ne delam.
Po delu na trasi:
— Kaj je lepšega od čaše mrzlega piva?
— Dve čaši.
Pred disciplinsko komisijo:
— Ali lahko kaj navedeš kot olajševalno okoliščino?
— Kaznovan sem bil že velikokrat, pa to ni pomagalo.
IZ STATUTA ZSMS
Pravice in dolžnosti člana ZSMS:
—	da sodeluje v vseh oblikah samoupravljanja;
—	da aktivno dela v OO ZSMS;
—	da se idejnopolitično izobražuje ;
—	da dela na področju kulture, športa, tehnike itd.
—	da sodeluje v družbeni samozaščiti in krepi obrambno pripravljenost naše družbe.
AKCIJA NAS DRUŽI
Brigado in brigadirsko življenje sem dolgo poznala le iz pripovedovanja drugih, zato sem se odločila, da bom tudi jaz odšla na delovno akcijo v Brkine. Prijavila sem se v četrto izmeno, ki se je začela 6. avgusta.
Prišli smo iz treh krajev Slovenije. V začetku smo se gledali bolj po strani, potem pa smo postali prijatelji. Združila nas je akcija, mladost, združili so nas skupni napori, veselje in delo. Postali smo velika družina, ki stopa soncu in novim uspehom nasproti. Imeli smo se radi, kajti biti na akciji pomeni pomagati drug drugemu, si prizadevati doseči čim več pri graditvi naše domovine. Akcija je edina prava šola samoupravljanja. Naenkrat spoznaš, da nisi sam, da so tu tvoji novi prijatelji, ljudje, ki jih še nikoli nisi videl. Ustavljaš se ob predmetih, ki ti v navadnem življenju ne pomenijo veliko, pa vendar so zdaj postali vodilo našega življenja. Nikoli ne bi niti pomislili, da je mogoče kaj takega. Pa vendar je res. Zares, postali smo ena velika družina in v nas bo še dolgo živel spomin na akcijo, na žulje in na srečo, ki je sijala v nas brigadirjih. Tito, partija in mi bomo ostali ne-razdružljivo uresničevanje graditve naše lepe domovine.
Milica KOPORC
Kdor ribice lovi, je za hrano brez skrbi
OBISK NEMŠKIH MLADINCEV
Mestna konferenca ZSMS Ljubljana že vrsto let sodeluje s pobratenim mestom Zahodne Nemčije Wiesbadnom. Kot vsako leto so tudi letos prišli k nam v Slovenijo predstavniki tega mesta. To so bili predvsem dijaki in študentje, ki svoje počitnice preživljajo pri nas. Med drugimi zanimivostmi so si ogledali tudi našo delovno organizacijo. Bili so zelo zadovoljni z obiskom, pri nas so se dobro počutili, naredili smo jim prijetno vzdušje, ki jim je tako ugajalo, da so komaj odšli od nas, mislili smo že, da bodo kar pri nas ostali. Razkazali smo jim nekatere prostore v delovni organizaciji, prav zanimivo jih je bilo opazovati, kako so gledali in motrili vsak stroj posebej. Potem smo jim povedali še marsikaj o poslovanju, proizvodnji, delovanju mladinske organizacije; bili so silno radovedni in so hoteli vse na enkrat zvedeti o
DO, tov. Kočevar je z veseljem odgovarjal na njihova vprašanja.
Ko smo jim pokazali športno igrišče — našo jamo, so bili kar takoj za to, da bi zaigrali »fut-ball.«
Očarala jih je tudi naša prodajalna, vsak si je kupil par copat in še kaj. Z obiskom v naši DO so bili zelo zadovoljni, dejali so, da bodo še prišli prihodnje leto, nas pa so povabili v Wies-baden. Ta njihov obisk pa je spremljala po naši delovni organizaciji tudi ekipa ljubljanskega RTV. Cilj njihovega obiska pri nas je bil seznaniti se z delom v DO, s proizvodnim programom, zanimala jih je tudi višina osebnih dohodkov, predvsem pa spoznati čim več ljudi in navezati prijateljske stike.
L. L.
16. 8. 1978 smo organizirali javno razpravo o dokumentih za X. kongres ZSMS. Prisotnemu tovarišu z OK — ZSMS Ljubljana-Šiška smo podali poročilo o dosedanjem delu obeh OO ZSMS v Dekorativni.
S. J.
V ponedeljek, 21. 8. 1978, so nas obiskali vojaki V. P. 1132. Sprejeli smo jih v dvorani nad jedilnico, kjer jim je tov. Kočevar predstavil našo delovno organizacijo. Vojaki so pokazali veliko zanimanja za organizacijo in poslovanje naše tovarne. Po ogledu tovarne smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Organizirali bomo tekmovanje v šahu, nogometu in streljanju.
S. J.
— V četrtek, 24. 8. 1978 se je predstavnik KS ZSMS naše DO, udeležil sestanka na občini. Govora je bilo o KS ZSMS, njihovem predkongresnem delovanju in na splošno o delu v DO. Razširjeni osnutek o poteku dela KS bomo še dobili iz OK. Na OK jih je zanimalo, kakšna je pri nas povezanost med OO ZSMS in KS, kako poteka delovanje KS in posameznih OO ZSMS, kakšna je povezanost z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Poleg tega jih je zanimalo še, kako KS dobi denar za svoje potrebe in kako je pri nas urejeno informiranje.
Glavno je to, da je KS pobudnik za vse akcije, za delovanje v OO ZSMS, da se vse naloge izvršijo! OO ZSMS pa morajo vse svoje predloge posredovati KS, ki jih skupno rešuje.
PREJELI SMO:	mo lahk<« koristno porabili pri
Iskreno se vam zahvaljujemo našem delu, so nam pisali iz VVZ za podarjeni material, ki ga bo- »Štefke Majnik« Idrija.
ANGELCI V SLOVO
Ko smo prihajale v ponedeljek, 21. 8. zjutraj v službo, je visoko na drogu žalostno plapolala črna zastava, ki je naznanjala, da nam je kruta usoda zopet nekoga iztrgala iz naše sredine, da pa je iztrgala družini, svojcem, sodelavkam in sodelavcem našo Angelco Čarman, ki smo jo čakale, da se zopet vrne med nas, nismo mogle verjeti. Bila je dobra, vedno nasmejana sodelavka.
Nekaj nas je tudi med nami, ki smo preživljale skupaj sproščene, zadovoljne dopuste, katerih smo se čez leto spominjale.
V času njene bolezni smo jo obiskovale, težka je bila njena bolezen, vendar je bila Angelca vedno nasmejana in polna upanja, da se čimprej vrne med nas. Med obiskom smo se pogovarjale, kaj je novega v tovarni, rada je slišala vse, kar se je tikalo DO. Vse jo je zanimalo, saj je toliko let delala z nami. Usoda je bila kruta, močnejša od njene volje in naših želja — zapustila nas je za vedno.
Spominjale se je bomo take kot takrat, ko je odšla na zdravljenje — ko je še upala, da se kmalu vrne med nas.
Sodelavke
pripravljalnice
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in skrbnega očeta JERNEJA ZAJCA se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Dekorativne za izkazano pomoč v teh težkih trenutkih, za pismeno in ustno sožalje, za darovano cvetje ter tov. Tomcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospemili na njegovo zadnjo pot.
Žena Ivanka z otrokoma
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD »Surova tkanina:
Cvijanovič Lazar — barvama preje
Elkasovič Mustafa — priprav. Petruša Josip — tkalnica
TOZD »Gotova tkanina«
Mikuljan Bruno — šivalnica Pišek Janez — skl. got. blaga Plauš Ljiljana — šivalnica Letič Mirjana — šivalnica Baltič Rasema — apretura Durakovič Kasan — apretura Hočevar Darko — šivalnica Sakan Dubravko — skl. got. blaga
Čilovič Mahija — skl. got. bi. Novak Mihaela — skl. got. bi. Culic Velimir — šivalnica Horvatin Josip — šivalnica
TOZD »Energetika in vzdrževanje«
Nuždič Miroslav — zunanji transport
TOZD »Predilnica« Laško
Mravlje Mirko
—	navijalnica Mangefic Enes
—	vzdrževalni obrat Gligič Drago
—	predilnica Vergič Jovo
—	predilnica Nagode Branko
—	predilnica
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD »Surova tkanina«
Strnad Dušan — tkalnica — hujša kršitev delovnih obvez. Mehle Anica — tkalnica — izjava delavca
Kličič Jasminka — priprav.
—	izjava delavca
Zajc Jernej — tkalnica — umrl
Čarman Angelca — pripravljalnica — umrla Kocen Ivana — tkalnica — počitniško delo
Stevanovič Dragan — priprav. — JLA
TOZD »Gotova tkanina«
Cvetanovič Aca — šivalnica
—	izjava delavca
Gutič Behram — apretura — izjava delavca Gutič Orhan — apretura — izjava delavca
Šlosar Marija — šivalnica — upokojena
DSSS
Orehek Edo — EOP — izjava delavca
Lozar Nevenka — tehnična služba — počitniško delo
TOZD Predilnica Laško
Puh Marija
—	družinska upokojitev Zajc Jože
—	invalidska upokojitev Ulaga Franc
—	hujša kršitev obveznosti
Gligič Drago
—	sporazumno Snur Bogomil
—	sporazumno Pavšek Amalija
—	sporazumno Brunšek Ivana
—	starostna upokojitev Kačur Jože
—	služenje vojaškega roka
DELOVNNUBILEJI
V	SEPTEMBRU
10 let
Čagljevič Gavro, Zajc Marija, Celorec Marija, Elezovič Pepca, Božič Marija.
15 let
Čuzela Karmela, Gorše Franc, Igličar Stane, Pirjevec Ljuba, Bremec Roza, Drešar Betka, Zupan Jože, Cesar Stane, Bratkovič Angela.
20 let
Premk Nuška, Štrus Marjan.
DELOVNI JUBILEJI
V	AVGUSTU:
TOZD Predilnica Laško
25 let
Šeško Antonija
30 let
Pokleka Vilma Kasun Ivan
POROKE
Pustovrh Marjana — por. Jankovec Horvat Katarina — por. Vugrinec Brezovšek Marija •— por. Halapir
Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče in medsebojnega razumevanja!
ROJSTVA
Gajanovič Branko — hči Kneževič Vojislav — sin Truden Nada — Slavko — hči
Vsem staršem iskreno čestitamo, otrokom pa želimo veliko zdravja!
JERNEJU V SLOVO
Za vedno smo se poslovili od Jerneja Zajca, tekstilnega mojstra v tkalnici.
Jernej je vstopil v naš kolektiv leta 1963 kot mlad vzdrževalec strojev, vendar mu to delo ni bilo neznano, z mnogimi strokovnimi sodelavci se je že prej srečaval na raznih strokovnih izpopolnjevanjih in tečajih, ki smo jih skupaj obiskovali. Zato se Jerneju ni bilo težko vključiti med strokovne delavce v tkalnici, saj smo ga večina že poznali, bili smo že prej dobri tovariši.
Jernej je pri nas veliko let uspešno vzdrževal klasične tkalske stroje.
Pri modernizaciji tkalnice je bilo potrebno, da se strokovni kader priuči in osvoji novo tehnologijo tkanja. Jernej je svojo nalogo po vsej svoji zmožnosti skušal čim bolje opravljati. Tako je vzdrževal tudi nove moderne brezčol-nične statve. Svojim sodelavcem je bil dober tovariš in prijatelj.
Ko ga je zadnja leta spremljala bolezen, ni opustil veselja do vzdrževanja strojev in je težavam navkljub z vso prizadevnostjo sodeloval z ostalim kadrom.
Svoje težave je zadrževal zase, le redko je o tem govoril z nami. Ni nas hotel obremenjevati s svojo boleznijo.
Tako je sredi dela tiho omahnil v smrt.
Sodelavca Jerneja bomo ohranili v lepem spominu.
Delavci tkalnice
ZAHVALA	
Ob bridki izgubi	naše
drage	mame	MARIJE DOBNIKAR, se zahvaljuje-	
mo vsem, ki ste	se je
spomnili na njeni	zadnji
poti, ter za izrečeno	soža-
Ije in cvetje, ki je njen zadnji dom.	zasulo
Športno tekmovanje ob 150-Ietnici tekstilne industrije Slovenije
PREJELI SMO
ZOPER PRETIRANO UPORABO ANTIBIOTIKOV
Čebelja lekarna
Kot vam je znano že iz prejšnje številke našega glasila, je bila Dekorativna nosilec predtekmovanja za športno tekmovanje, ki bo 14. in 15. 9. 1978 v Ajdovščini.
Predtekmovanja smo imeli 19. 8. 1978 na naših športnih prostorih v jami, in sicer v odbojki, tekmovanje v streljanju smo izvedli v kasarni »Boris Kidrič«, kegljanje pa na kegljišču »Hidro« v Medvodah.
Na tekmovanje smo	vabili 13
delovnih organizacij s	področja
tekstila, vendar se jih žilo samo 6.	je udele-
Po posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati:	
Kegljanje: Moški 6 X 100	
1. Dekorativna	kegljev
	2348
2. Tkalnica Vižmarje	2316
3. Julon	2244
4- Tekstilna Medvode	2198
5- Rašica	1854
Ženske 4 X 100 1- Tekstilna Medvode	1393
ZA OKTOBER
Prvi dve tretjini suho jesensko vreme. Zadnja tretjina mrzla m neprijetna.
Začetek meseca bo sličen septembru, s prehodnimi pooblačit-vami, samo da bo hladnejši. Niz-zračni tlak, ki se bo širil iz Sredozemlja bo povzročil vetrov-no vreme s padavinami. V glav-nem do 9. oktobra lepo jesensko vreme.
Okrog 10. oktobra prehodno Poslabšanje vremena, ki se posebno odraža v srednji Evropi.
umiku nevihtne fronte se bo vzpostavilo zopet lepo jesensko vreme, ki se bo obdržalo do 20. oktobra, pri čemer bo okrog 18. oktobra doseglo najvišjo temperaturo za ta čas.
2. Rašica	1389
3. Dekorativna	1320
Streljanje:	
Moški:	točk
1. Dekorativna	596
2. Tkalnica Vižmarje	420
Ženske:	
1. Dekorativna	332
Odbojka — moški:
Dekorativna : Pletenina 2:0
V	finalno tekmovanje, ki bo 14. in 15. 9. 1978 v Ajdovščini, so se uvrstili:
Kegljanje moški: Dekorativna Kegljanje ženske:
Tekstilna Medvode Odbojka moški: Dekorativna Streljanje moški: Dekorativna Streljanje ženske: Dekorativna
V	vseh panogah, kjer smo se uvrstili v finale, bomo tekmovali v Ajdovščini, prijavili pa smo tudi šahovsko ekipo, za kar ni bilo predtekmovanja.
Vsem udeležencem želimo čimveč športnih uspehov.
S 19. oktobrom padec temperature, ki se bo stopnjevala do 25. oktobra, ko bo zapadel prvi sneg v planinah.
Po izravnavanju zračnih pritiskov se bo vreme umirilo in temperatura se bo zopet dvignila. 31. oktobra vetrovno do viharno.
A. J.
Lani je umrlo za lakoto 100.000 ljudi, več kot 400 milijonov pa je stalno podhranjenih.
če bi jih postavili v vrsto, ramo ob rami, bi se 5-krat ovili okoli ekvatorja in tri mesece bi lahko z brzovlakom (lOOkm/h) drveli od začetka do konca tega grozljivega zbora.
Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, sa je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«.
Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom.
Svetovno raziskovalno gibanje
V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam.
Uspehi domačih strokovnjakov
Raziskovalca slovenskega mi-
krobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memo-randa« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila:
»Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom delujejo tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta anti-virusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost ...« Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost ...«
Poskusi razvozljali razmerje
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOM-PLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 : 100.000.
Čebele niso zdravniki
O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic.
Jože Vetrovec
M. B. i
Uporaba ročnih gasilskih aparatov
Minila je glavna sezona dopustov, počasi se prilagajamo na normalno delo v podjetju in tako je pred nami, kot že veliko let nazaj, pregled znanja zaposlenih o uporabi ročnih gasilnih aparatov.
V septembru se bova s tov.
Grumom oglasila na vašem delovnem mestu ter se bomo pogovorili o njihovi uporabi.
Aparati, o katerih bomo go-'orili, so vedno v vaši bližini in so vsi polnjeni z CO2. Gašenje z njimi je zelo preprosto in ni nevarno, zato je prav, da si ga, kadar vam čas dopušča, ogledate in preberete navodila, ki so na aparatu.
Naše podjetje se stalno širi, vedno je več novih prostorov, predvsem skladišč, kjer je mnogo dragocenega blaga in za katerega skrb morajo imeti v prvi vrsti predvsem delavci, ki so zaposleni na tem delovnem mestu.
Skrbeti moramo, da do požara sploh ne pride, da poskrbimo predvsem, da ne hodimo na nedovoljenih mestih, da ne mečemo ogorkov, kamor pač padejo, da skrbimo za čistočo in red. Vedeti moramo, da je lažje pogasiti začetni požar, in to je tudi naša dolžnost, kot pa gasiti, ko plamen zajame večje površine.
Če se zavedamo, da je podjetje naše, da tukaj služimo kruh, potem je prav, da vsak izmed nas skuša po svojih močeh pogasiti vsak začetni požar, predvsem pa storiti vse, da do tega sploh ne pride.
Dosedanje izkušnje takšnega načina preventive dokazujejo dokaj visoko znanje zaposlenih o uporabi ročnih gasilnih aparatih
Leta 1954 smo se preimenovali iz prostovoljne gasilske čete v gasilsko društvo. Sledil je zbor naših gasilcev
Zanesljivo je, da bi vloga žene — gasilke v Dekorativni zahtevala prav posebno obdelavo o njeni vlogi in aktivnosti. Veliko začetnih požarov so pogasile prav ženske. Fotografije nam prikazujejo strokovno usposobljene gasilke — častnike in gasilke
in da je bilo večino začetnih požarov pogašenih s strani zaposlenih na delovnem mestu.
Iztok Kavčič
Mešana tekmovalna desetina. Tu so naše žene enakovredno — če ne še bolj aktivno — sodelovale v občinskem tekmovanju. Dosegli so prvo mesto. K tej zmagi so pripomogle danes že upokojene gasilke tov. Mašilo Slavica in tov. Verbič Angela
In na občinskem tekmovanju smo dosegli prvo in drugo mesto. V vitrinah gasilske shrambe je veliko priznanj, diplom, pokalov
gasilski
kotiček
To pot je naš gasilski kotiček ilustrativen. Besednega dela bo zelo malo. Nekateri ljudje pravijo, da nam fotografija včasih več pove kot beseda. Seveda beseda, če ni pravilno postavljena. Pa si oglejmo naše fotografije iz zgodovine gasilskega društva Dekorativna.
Fotografija nam prikazuje gasilce, kako hitijo na kraj šolskega požara
Varnost v prometu
Porast števila in posledice prometnih nesreč zavzemajo že zaskrbljujoče razsežnosti. Stotine in stotine mrtvih in več kot 11.000 telesno poškodovanih ljudi v prometu v enem samem letu v SRS pomeni več kot ogromno izgubo narodno gospodarskih dobrin, pomeni izgubo človeških življenj, pomeni, da daje skupnost oziroma družba letno že več kot 120 milijonov dinarjev za zdravljenje poškodovanih ljudi v prometnih nesrečah. To pa je samo majhen del družbene škode, ker pri tem ni upoštevana škoda, ki nastaja zaradi odsotnosti ljudi v proizvodnem procesu in osebnih tragedij, ki jih prinašajo s seboj prometne nesreče.
Spričo dejstva, da so prometne nesreče in seveda s tem njih posledice v nenehnem porastu je dolžnost slehernega udeleženca v prometu, da prav v vsaki prometni situaciji in okoliščinah, v katerih se znajde ravna skrajno previdno, defenzivno. Ravnati defenzivno pomeni, da se mora vsekakor držati prometnih predpisov, toda v okviru dovoljenega ima »defenzivni« voznik velike možnosti in celo nekatere »svoboščine«, ki si jih neroden in nevešč voznik ne sme privoščiti. Po drugi strani pa se zna dober voznik pravočasno odpovedati sicer dovoljenim manevrom; ker zna predvideti kritične situacije, ki jih utegne povzročiti nespreten voznik.
Posebno vlogo v zvezi s popularizacijo in širjenjem družbeno-samozaščitnega osveščanja na področju prometne varnosti imajo zlasti nekatere institucije, delovne organizacije nasploh, posebno Pa je to stalna naloga tiska, radia in TV. Sredstva javnega obveščanja so že ogromno doprinesla k širjenju prometne kulture m s tem prometne varnosti. Vendar razvoj prometa in prometne varnosti opozarja na to, da bo treba tu še marsikaj storiti. Zavedati se moramo, da imamo vedno nove in nove generacije udeležencev v prometu: od šolskih ?trok, se pravi pešcev in kolesarjev do mladih voznikov motornih vozil, kjer so na žalost žrtve prosta takorekoč najštevilnejše. Vedno znova je treba opozarjati na že znane, a vedno ponavljajo-Se se nevarnosti, ki so posledica človekove lahkomiselnosti, nepri-la§ajanja trenutnim prometnim razmeram, podcenjevanje tujih S*. Precenjevanje lastnih vozniških izkušenj in sposobnosti, kot tudi nepoznavanje oz. neupoštevanje določenih prometnih uredi-tev ali predpisov in znakov.
Vozila in ceste sodijo med najsodobnejše dosežke znanstvenih in tehničnih stvaritev. Človek jih je namenil v svoj prid. Promet se je uvrstil med najpomembnejša torišča civilizacije, kjer se porajajo novi odnosi. Sodobno življenje na prometnih površinah zahteva tedaj od vsakega posameznika kvalitetne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Zato si moramo mi vsi, ki se kakorkoli vključujemo v prometno življenje, prizadevati, da se bomo vedno in povsod držali omenjenih načel etike in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in vse družbene skupnosti.
Navajamo nekatera vprašanja, ki so najpogosteje povezana s prometno varnostjo v taki ali drugačni obliki. Na primer:
—	predvidevanje razvoja in nastanka drugačnih prometnih okoliščin;
—	defenzivno ravnanje v vsakem primeru — v prednostni ali neprednostni situaciji;
—	prilagajanje hitrosti vožnje, voznotehničnim, prometnim in drugim razmeram;
—	ne vozimo ne normalno počasi tako, da bi s tem ovirali normalno hitrost drugih vozil;
—	nikdar ne vozimo na meji svojih sposobnosti;
nikoli ne prehitevajmo drugega vozila, če nismo prepričani, da je to potrebno, dovoljeno in možno;
—	vozimo vedno v zadostni varnostni razdalji;
—	posebno pozornost posvečajmo varnosti pešcev, še posebno pa otrokom, starejšim ter nemočnim osebam v prometu;
—	nikoli ne upravljajmo vozila pod učinkom alkohola ali mamil;
—	posebno previdno vozimo po slabo oziroma nezadostno osvetljenih naseljih in mestih;
—	tudi pri prehitevanju ni dovoljeno prekoračiti dovoljene hitrosti vožnje;
—	paziti je treba, da vedno dobro vidimo in da smo dobro vidni;
—	vsa svetlobna telesa na vozilu naj bodo vedno čista;
—	vedno pravočasno prižgimo na vozilu ustrezne luči;
—	vedno pravočasno zasenčimo luči in ne čakajmo, kdaj bo to storil nasproti vozeči voznik;
—	megla je najhujši sovražnik prometa;
—	izogibajmo se vožnje v hudih nalivih, vendar ne ustavljajmo vozila na vozišču;
—	v zimskem času opremimo vozilo s predpisano zimsko opremo;
—	dolge nočne vožnje so utrujajoče in nevarne;
—	vožnja z avtomobilom v najhujši poletni pripeki ni priporočljiva;
—	utrujenost in zaspanost voznikov sta stalna spremljevalca v neizogibno prometno nesrečo;
—	komaj mokre ceste so zelo nevarne;
—	aqa planing ali »vodni klin« se na dodobra mokrih cestah pojavi že pri hitrosti 80 km na uro;
—	če smo občutljivi na vremenske spremembe, se odpovejmo vožnje z avtomobilom;
—	v mestih se izogibajmo ne nujnih voženj z osebnim avtomobilom. Namesto tega uporabljajmo vozila javnega mestnega prometa.
—	vedno pravočasno zavarujmo ustavljeno vozilo zaradi okvare na cesti z varnostnim trikotnim znakom;
—	vozilo parkirajmo tako, da zavzame čim manj prostora in da ni v napoto drugim;
—	priključeno prikolico vleči-mo tako, da je v sorazmerju s težo avtomobila;
—	v službo odhajajmo pravočasno in se v prometu izogibajmo časovne stiske;
—	upoštevajmo navodila zdravnika glede upravljanja motornega vozila po zavžitju zdravil oziroma sploh medikamentov. Vedno poglejmo navodilo o uporabi in učinku zdravil;
—	izogibajmo se kajenja med vožnjo;
—	tudi pravilna prehrana voznika veliko pripomore k varnejši vožnji;
—	dosledno uporabljajmo varnostni pas, tudi pri mestnih vožnjah;
—	otroke vozimo vedno na zadnjem sedežu v avtomobilu;
—	priporočljivo je opremiti sprednje sedeže z naslonjalom za glavo;
—	imejmo v vozilu aparat za gašenje požara;
—	redno dopolnjujmo uporabljeno opremo (žarnice, prvo pomoč ipd.);
—	nikoli ne odlašajmo z nakupom novih avtomobilskih gum, češ »saj jih je še za lmm«;
—	nikoli v zaprti garaži ne imejmo motorja v pogonu;
—	vozniki, ki morajo voziti z očali, naj imajo še ena rezervna in to stalno v predalu avtomobila;
—	z vozilom ne povzročajmo odvečnega hrupa;
—	čuvajmo čistost in varnost okolja;
—	vsako najmanjšo tehnično hibo na vozilu sproti odpravimo.
Za varnost pešcev v prometu
—	na cesti, ki ima pločnik ali druga za pešce namenjeno površino oz. površino ob vozišču, ki je primerna za pešce, morajo pešci hoditi po taki površini;
—	kadar gredo po vozišču, na katerem varnost prometa to terja, zlasti pri slabi preglednosti ceste, zmanjšani vidljivosti ali gostem prometu, morajo hoditi pešci drug za drugim;
—	pešec, ki hodi po vozišču na cesti zunaj naselja, mora hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje;
—	izjemoma sme hoditi pešec ob desnem robu vozišča samo tedaj, kadar je to zanj varneje — nepregleden ovinek, prepad, usek, plaz ipd.;
—	na cesti, ki ima zaznamovane prehodne ali posebej napravljene prehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu;
—	zunaj prehoda za pešce sme pešec prečkati cesto, če je najbližji prehod oddaljen več kot 100 m;
—	na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in tudi ne z znaki, ki jih daje pooblaščena oseba, mora pešec predno stopi na prehod paziti na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo;
—	nasploh je za varnost pešca koristno, da ponoči, v mraku in ob slabi ali zmanjšani vidljivosti nosi nek svetlobno odbojni predmet, če drugače ne naj hodi oblečen v svetlejša oblačila;
—	posebno previdno naj pešci prečkajo železniške prehode in upoštevajo opozorilne znake.
Otroci v prometu
—	največ prometnih nesreč otrok se zgodi ob nenadnem prihodu na cesto, posebno izza nepreglednih mest izven prehodov za pešce;
—	zelo nevarna je hoja po desni strani ceste, če cesta nima pločnika ali posebne površine za pešce. Ta nevarnost je še mnogo večja ponoči in ob slabi vidljivosti;
—	otroci naj se samostojno vozijo s kolesom šele potem, ko so se naučili osnovnih pravil vožnje in prejeli zato na šoli kolesarsko izkaznico;
—	starši in odrasli naj nikoli ne dajejo zgled nediscipliniranega udeleženca v prometu. Njih bodo enako posnemali otroci in prometne nesreče otrok se bodo vrstile kar naprej.
Pismo
naše
upokojenke
Sedaj, ko odhajam v pokoj, se v mislih vračam v čas, ko sem se vključila v našo delovno skupnost. Nova okolica, nove delovne navade, v katerih sem se znašla, so me prijetno presenetile. Tovariški odnosi med sodelavci, skupni napori za doseganje boljših delovnih uspehov so mi dajali pobudo za ustvarjalno delo.
Čas je hitel — danes se mi zdi prehitro, prinašal je s seboj vesele, včasih pa tudi neprijetne dogodke. Veselili smo se uspehov, s skupnimi napori premagovali težave ter vsak po svojih sposobnostih prispevali k ustvarjanju boljših delovnih pogojev in napredka tovarne. Mislim, da smo v vsem uspevali. Prepričana sem, da bo kolektiv nadaljeval pot, po kateri hodi.
Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem svojim sodelavcem in sodelavkam za pomoč, ki so mi jo nudili pri delu in premagovanju drugih težav, zahvaljujem se za darilo ob odhodu v pokoj.
Vsem članom kolektiva želim mnogo zadovoljstva pri delu in nadaljnih delovnih uspehov.
Štefka Drempetič
Zelo sem se trudil, da bi si privoščil malo dopusta, pa so me v časopisu tako ozirali, da nisem imel niti pet minut mirnih, kar bi sicer še prenesel, potem pa me je ena naših vrlih snažilk zbezala s svojo vsemogočno metlo iz mojega skrivališča — in sedaj sem spet tu, pa če vam je prav ali ne.
Zadnjič sem se nekoliko skorajžil, da sem se upal sam po naši tovarni (ki je tako velika, da se človek lahko zgubi v njej), ter imel kaj videti. Veselje je bilo pogledati našo novo pliš tkalnico. Stroji so postrojem, kot vojska. Toda, kljub napredku, ki ga imamo, se bo treba zelo potruditi na vseh fazah dela v naši tovarni, da bomo ohranili renome, ki ga imamo, kajti konkurenca na domačem tržišču narašča z veliko naglico. Predvsem bomo morali paziti da bomo naše kupce zadovoljili s kvalitetnimi tkaninami, da bodo dobave v dogovorjenih rokih, predvsem pa, da bomo stremeli za novimi vzorci in boljšo kvaliteto.
V	nadaljevanju mojega klepeta pa tudi ne morem mimo tega, da so v naši tovarni tudi ŠPORTNIKI. Veliko imamo tudi navijačev, predvsem ljubiteljev odbojke, ki so bili prisotni na tekmi v soboto v naši »Jami«. Dobili smo precej pritožb s strani naših sosedov, kot npr. »Javor«, da so tako bučno navijali za reprezentanco Dekorativne, da sploh niso mogli delati. (Naj povem, da na tej tekmi ni bilo niti enega navijača.) Pa ne samo to, da imamo ljubitelje odbojke. O, ne. Imamo tudi dobre strelce. Prišli so oboroženi do zob (beri z zobmi, saj drugega orožja sploh imeli niso). Torej bati se nam ni prav nič treba, da bi se nam kaj zgodilo, saj imamo korenjake med nami.
V	naši JEDILNICI se ob času malice nabere včasih takšna vrsta, da misliš, da dajejo zastonj. Mnogokrat je toliko izbire, da ne veš, kaj bi pojedel za malico, kar me nadvse močno zjezi. Morda je prav zato vzrok dolgih vrst delavcev. Včasih pa mi ne preostane drugega kot da si vzamem klobaso. Morda so naši jedilniki le nekoliko premalo naštudirani. Sicer pa lahko rečem, da jaz nisem iz vrst izbirčnih janezov in jem prav vse, le to je, da sem že ugotovil, kaj naše kuharice skuhajo dobro, oziroma kaj ne prismodijo in kaj jim »rata«, kot rečemo temu.
Naš CAJTUNG se mi zdi kar v redu, le kritiki so večkrat zelo prizadeti (če mački na rep stopiš... saj veste tisto). Tako moram včasih pisati tudi v rokavicah.
DOPUSTI so, vsaj upam, mimo in začeli smo s polno paro. Samo kaj... Močno se bojim, da nam bo ostala navsezadnje samo kritika, kajti konkurenca je takšna na jugoslovanskem tržišču, da se nam bo močno bliskalo pred očmi za svoj obstoj.
Naše PARKIRIŠČE je tako polno (beri prazno), da moramo parkirati svoje konjičke na drugi strani ceste. Pa ne zato, da bi jih kazali, koliko delavcev ima avtomobile v naši DO, ampak preprosto zato, da šofer našega avtobusa zjutraj in ob dveh pokaže svoje kvalifikacijske sposobnosti pri obračanju avtobusa med parkirano pločevino. Naš pajek bi lahko koristno uporabil svoje ime na račun nekdanjega bavbava Ljubljane ki je bil strah in trepet vseh šoferjev, kadar so narobe parkirali.
Po pisarnah pričakujejo, da se bo povečal odstotek BOLNIŠKIH, saj so mnogi v tem letošnjem »vročem« poletju zmrzovali. Ste se bali, da bo vaš pajkec v svojem safariju zmrznil, kajti dnevi so bili občutno premrzli za takšna oblačila v letošnji sezoni? Vidite, pa se ne dam!
Oni dan sem se hotel S KOLESOM odpeljati iz službe, pa sem bil nadvse presenečen, ko sem uvidel, da mi je neka »dobra duša« namazala kolo oz. ročaje na balanci. še sedaj mi ni jasno, ali pa sem tako zabit, da ne vem, da se bicikl maže v ročaje, nakar pa steče olje dol po vseh delih bicikla. Morda pa je to tudi nova zaščita tako kot za avtomobile »Di-nitrol«. Vsekakor je moje kolo sedaj zaščiteno. Toda imam še eno problematično vprašanje. Zakaj je taista oseba demon-tirila luč z mojega kolesa. Pa ne samo z mojega, če bi luč odmontiral samo z enega bicikla, bi človek mislil, da jo je potreboval, ker je pač ni imel na svojem.
Tako pa si ne znam predstavljati, kam je dal ostale luči.
Nehote bi celo pomislil, da je bil morda nekdo zmed mož naših delavk, ki se je hotel na vsak način znebiti svoje žene na lep način. Najbrž je računal, da je tako več možnosti, da bi jo zbil avto na cesti, ko ne bi imela luči na svojem biciklu.
Kot pa mi je do zdaj znano, se mu želje niso uresničile, ker so naše delavke kljub temu, da niso imele luči, prišle domov brez zapletov, pa še policaja ni nobena srečala. Res sreča, kaj?
'Neznanemu ljubitelju luči pa naj bo svetla prihodnost.
Lep pozdrav
vaš Pajek
Sta tazaedtLLG
—	Ja, Tone, zakaj pa držiš roko gor, saj je že konec sestanka?
—	Vem, pa sem se tako navadil, ko sem na morju stalno klical natakarja, da ne morem drugače.
Vsak pač po svojih možnostih
Hierarhija
Naše vrste za malico so včasih tako dolge, da človek nehote pomisli, da čakajo v vrsti za nove avtomobile.
Delavec pride k šefu: Ali lahko dobim novo samokolnico?
Šef začudeno: Zakaj ?
Delavec mirno: Ker cvili.
Šef: Kako pa cvili?
Delavec pove, da njegova samokolnica dela piju ... piju ...
Šef pravi delavcu, da je odpuščen iz službe.
Delavec: Zakaj?
Šefov odgovor je bil kratek: Naše samokolnice ne delajo piju... piju ... temveč piju, piju, piju, piju.
Prav gotovo se vsak dan na različnih delovnih mestih po tovarni dogajajo zabavne, vesele, smešne stvari
Zakaj ne bi mi vsi zvedeli tistega, čemur ste se vi nasmejali?
Vabimo vse delavce DO, da nam take dogodke sporočajo, da bo zadnja stran našega časopisa pestrejša.
Lahko vržete samo na roko napisan papir v skrinjico pri vratarju (nanjo ste vsi kar pozabili!) in vaša zamisel bo priromala v časopis. Veliko korajže za to pa res ne potrebujete!
Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo!
Uredništvo