OsvobodltelfMaoborati Dne 26. julija je presenetila Maribor^ tužna vest, da )e preminul v Uncu pri Rakeku naš slovenski general g. Rud. Maister — osvoboditelj Maribora in ob prevratu ena prvib. in najbolj zaslužnih osebnosti za Slovenijo. Letos 29. marca ij« še obhajal svojo 601etnico in sedaj je nam smrt nenadoma iztrgala tolikanj zaslužnega moža, ki je živel in trpel s slovenskim narodom. Iz življenja iu delovauja slovenskega gensrala Rudolfa Maistra. Rajni general se je rodil 29. marca 1. 1879 v Kamniku kot sin višjega finančn&ga preglednika. Gimnazijo je študiral v Kranju ter Ljubljani, ikadetnico je končal na Dunaju leta 1894. Služboval je v činu častnika v Ljubljani, Celovcu, Przemyslu, Cclju ter v Mariboru. Že v mladostnih oficirskih letih je bil odločen narodnjak in je imel radi tega tudi veC neprililt. Ob izbruhu svetovne vojne )e moral tiidi on okusiti, da radi narodne odločnosti ni bil dobrodošel višjemu vojaškemu vodstvu. Moral je za 3 mescce v Gradec, odkoder se ni smel ganiti in j« bil pod stalnim nadzorstvom. Posredovanju g. dr. Anton Korošca jc us- pelo, da je smel nazaj v Maribor, kjer* je prevzel poveljstvo črnovojniškega okrožja. V Mariboru je ostal v stalnih stikih z g. dr. Korošcem in g. dr. Krekom, ki je tedaj rad zahajal v Marib-or in razvijal svoje dalekosežne načrte o razvoju Slovencev po zlomu Avstrije. Koj po prevratii je bil Maister na mestu in je prevzel z vso navdušenostjo poveljstvo nad Mardborom in celim Sp. Štajerskim. Narodni svet je imcnoval g. Maistra za generaia, da je lažje nastopil napram nemškim oficirjem v Mariboru, ki so bili v višjih činih. S pomočjo slovenskih častnikov in moštva je 23. novembra 1918 razorožil nemško »zeleno gardo« v Mariboru in je zasedcl vse naše kraje ob sevei*ni meji ter je ohranil vrhovno poveljstvo nad Slovenijo do 23. januarja 1919, ko ga je zamenjal general Krsta Smiljanič. Kmalu po prevratu se je g. Maister trudil, da bi bilo prišlo do zasedbe Celovca, kar pa mu ni uspelo. V znani Ikoroški ofenzivi 1919 je bil poveljnik labodskega oddela, lci je prodiral zmagovito v smeri Dravograd—Št. Pavel. G. Maistru se je posrečila zasedba Vcli1-ovoa in je skupno s Srbi očistil Koro- ško nemških band, ki so se v nekaterib mestih upirale zmagovalcem. G. generalu Maistru &o bile izročene pniprave za koroški plebiscit. Ko si je ogledoval Slovenijo sedanji naš Ikralj Uot regent, je bil Maister med njegovimi spremljevalci in je bil odlikovan z imenovanjem za častnega kraljevegE adjutanta ali pribočnika. Leta 1921 je bil predsednik razmejitvene ikomisije med našo državo ter Italijo. Po zaključitvi razmejitvenega dela je bil tupokojen leta 1923 v oinu divizijskega generala in je ostal v Mariboru. Za svoje •obilne zasluge je bil odlikovan z naivišjih mest in njogovo osvoboditveno delo je priznal tudi priprosti narod. i ¦¦¦[ }» ir;o'.oval-o za castnega ob.anr. 28 obmejnib kmečkih občin in med me sti: Ljubljana, Maribor in Kamnik. Maister bo živel med slovenskim no rodom ne le ikot dostojanstveni genera tcr osvoboditelj, ampak ikot čislan pesnik. V dijaških in oficirskih lotih je bi! priden sotrudnik slovenskih mesečniicov in političnih listov. Izdal je svdjf mehkodoneče pesmi, iki so si osvojih ljudsko diižo v onili tcžavnih letih pc prevratu. Kako velik in požrtvovalon ljubitelj slovcnske književn-osti je bil rajni, nain dokazuje njegova knjižnica, v kateri sc zbrani vsi slovenski književni proizvodi cd počctka do najnovejše dobe. MaLstrova knjižnica pred&tavlja milijonsko viednost in mu je liil prostor, kjer sc je mudil slovenski general ob prostih urah najrajši. 6. general na zadnji potL Dne 27. julija so pripeljali truplo g. generala iz Rakeka preko Ljubljane in Celja v Maribor. V vsakem večjem kraju so bili lepi in ganljivi sprejemi. V Mariboru so položili ikrsto na mrtvaški oder pod obokom vhoda v poslopje magistrata. Ljudske množice so se neprestano drenjale, da se poslovijo in pokropijo truplo junaika — osvoboditelja. Bogznaj koliko vencev je bilo položenih ob krsto. Dne 28. julija krog pol 5. ure popoldne so se zbrali tisoči na Glavnem trgu, da spremijo priljubljenega generala na njegovi zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil pred magistratom in ob odprtem grobu ob asistenci stolnega kapitlja in gg. frančiškanov pre- vzvišeni g. knezoškof dr. Ivan Tomažič. Pogreba so se udeležili poleg tisočere ljudsike množice zastopniki oblasti z g. banom, ikralja je zastopal general Hadžič, vojaštvo, številne čete gasilcev ter razna društva in organizacije v uniformah in v civilu. Pred magistratom je govoril poslovilne besede g. župan dr. Lipold, žalostinko je zapela IpavČeva župa. Krsto so peljali na topovski lafeti v dolgem — dolgem sprevodu na Pobrežje, kjer so jo položili na me&tnem pokopališču v grobnico. Ob grobnici so se poslovili od slovenskega generala vladika dr. Tomažič in za njim še šest drugih govornikov, ki so povdarjali pokojnikove številne zasluge ter vrline. Pogrebne slovesnosti je končala žalostinka, vojaška godba z žalno koračnico in salva topovskih strelov ikot zadnji pozdrav generalu — junaku! General Rndolf Maister f.