DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
tehaja Vink Cetrtrk pop.; ▼ .lutolu prašnika dan popre) - Uredništvo: LJubl|ana, MlkloBI-Ceva c. — Nefr*nklrana platna s« n« ipr«|cma)o
Posamezna IlevUka Din t'So — Cena: u 1 mesec Din S'-, k n Četrt lela Din IS"-, sa pol leto Din 3o mn Inoiemitvo Din T*> (maaaCtio) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo MlklollCeva cesta (palaCa Delavske zbornice) 1- nadstropje — Jugoslovanska strokovna iveu
Krščanski socializem.
(Nadaljevanje članka iz št. 35. z dne
29. avgusta 1929.)
Kaj je socializem.
Iz povedanega je nujnost krščanske, radikalno socialne stranke evidentna. Ta nujnost je podana tudi, ako temeljito preizkusimo pojem »socializem«. Vprašaj danes komunista, kaj je socializem. Odgovoril ti bo: »Nauk Karla Mark sak Vprašaj koga od socialnih demokratov. Odgovor: »Razvoj!« Vprašaj konservativnega centru maša :	»Materialistični
svetovni nazor!« Gre tedaj za pravo pojmovanje socializma sploh. Kar danes praktičino delajo komunisti sli socialni demokrati, mi ne moremo priznati za socializem. Socializem komunistov, ki se učenjaško trdno drži Marksa, je premagan in se ni dal obistiniti niti v Rusiji. Kar se je delalo po marksističnih formulah, se je izkazalo kot napačno. Veličina Leninova je baš v tem, da je od tega odstopil, brž ko je uvidel, da resničnost nasprotuje doktrini.
Socializem je življenjska volja milijonov ljudi, silno stremljenje po novem redu stvari in oblikovanju življenja ter kulture, red, ki bi zagotovil najzadnjemu bitju nravno in človeško življenje.
Kilo je socialist?
Biti socialist se pravi, spoznati in uve-riti se, da ni nič bolj nespametnega, nenravnega in razdevajočega kakor to, da mora funkcionirati ves gospodarski aparat samo za to, da more peSčica ljudi od znoja, dela in bede vseh drugih ljudi ne samo živeti, ampak se povzpeti daleč preko splošne kulturne višine. Ni socializem parola: > Vse izenačiti!« Pa vendar pomeni socializem neko enakost: nekaj za jesti, nekaj obleke, neko stanovanje rabi vsak človek, tudi svetnik in asket. Vsi ljudje morajo je6ti, se morajo oblačiti, morajo kako stanovati, biti zavarovani pred mrazom in vsi morajo umreti. To je božje-natuma enakost. In dokler je tako, je tudi dolžnost, da so vsi zavarovani proti gladu, mrazu, brezdomstvu, v bolezni, da morejo vsi živeti in življenje ustvarjati. Da pa more tako biti morajo postati troti čebele, morajo vsi ljudje delati, zapravljivci začeti hraniti, mora izginiti mnogo luksuznega življenja, tedaj se more tudi spodaj odpraviti beda, obup in zdvojenost. Spodnji razred mora iti navzgor!
Krščanski socializem zahteva tak red radi izpolnjevanja božjih zapovedi, da ima življenje človeštva sploh kak smisel. Naj bo ito red pravice, pravičnosti! Ta red je v nasprotju z liberalizmom in individualizmom. Svoboda posameznika mora biti omejena in vezana z dolžnostmi napram skupnosti in osebnost bo šele v vršenju teh dolžnosti postala resnično v sebi svobodna, ker bo družba, katere član je, svobodna.
Krščanski socializem stavlja v žarišče življenja človeka. Država ni sama sebi namen. Zato tudi država kot taka ni lastnik produkcijskih sredstev. Ni naloga modernega socializma produkcijska sredstva nacionalizirati, ampak da jih dnžava kontrolira. Čim bolj pos.taja država lastnik produkcijskih sredstev, tem bolj postaja enostranski interesent produkcije in začne voditi le produkcijsko politiko. S tem postane nezmožna služiti ideji prava. Zemlja naj ne bo last države. Zemlja in polje naj bo last ljudstva, tistih, ki ga obdelujejo. Tovarne, rudniki itd. naj se ne podržavijo. Ti pripadajo onim, ki ustvarjajo vrednosti, kajti le iz dela izhaja pravična imovina. Ta sredstva morajo postati zadružna last delavcev. Denar mora biti menjalno sredstvo ljudstva. Banke morajo bi-
ti zadružna last ljudstva in država mora kot pravna organizacija nad vsem tem izvajati nadzorstvo.
Katoliška enotnost.
Kaj pa »Katoliška enotnost«? Malenkostni ljudje, ki se hočejo pri veličini nalog, pred katere je postavljen naš čas, upirati kolesu časa s takimi rekviziti iz časov naših očetov. Katoliška enotnost je tam, kjer cvete katoliško življenje. Kjer živi katolištvo vsak dan, vsako uro. Kjer živi katoliška akcija zdramljenja duš in izvajanje življenja resnične vere in ljubezni. Kakor živi in je živelo katolištvo in sploh vsaktera verska zajednica pod vsako državno obliko, tako more in bo živelo pod vsako gospodarsko in družabno obliko. Da, mi verujemo: kakor je današnja kapitalistična družba spaka hudiča in antikrista, tako bo nosil prihajajoči socialistični družabni red obraz Kristusov. Kajiti njega osnova mora biti pravičnost in življenje mora dihati ljubezen. Gonilna sila pa mu mora biti silna vera, ki more poganjati svoje korenine edinole iz vere v Boga.
Religiozna kriza.
Današnje krize verskih zajednic so povzročene po vsesplošni krizi, ki pretresa vso moderno družbo. Ko bo tu končan boj, bo tudi kriza v Cerkvah prenehala. Cerkve pa ne morejo zavzemati prav nikakega strankarsko - poli-
tičnega stališča. Njihovo polje ja religiozno delovanje v dušah. Gotovo pa morajo poseči v politiko tam in tedaj, ko so duše po njej ogrožene. Vsako drugačno in nadaljnje poseganje v politiko pa ni med nalogami Cerkev in jim je še vselej silno škodovalo. Pomislimo samo na dogodke zadnjega časa. (Tu našsteva člankar dejstva, ki so se izvršila in se še dogajajo v Nemčiji in ki resnično škodujejo Cerkvi.)
Praktične posledice so prav nasprotne. Ker so taki nastopi cerkvenih organov nepravični in proti vsem načelom svobodne vesti in političnega samo-odločevanja, se Cerkev v svetu sploh nič več ne posluša, ako govori. Ljudje enostavno več ne verujejo, ker so zastopniki Cerkve odpovedali v najosnovnejših življenskih vprašanjih današnjega človeštva. Številne so okrožnice k delavskemu vprašanju, proti tako zva-nim svobodnim strokovnim organizacijam in socialni demokraciji. — Brezuspešne so! Številne so bile okrožnice k vprašanju mode, telovadbe, športa, kopanja: ostale so brez uspehov. Tako ostajajo tudi druga cerkveno-dušebriž-niška navodila brezuspešna.
Iz človeka, iz proletariata moramo izhajati, ako hočemo preroditi današnjo družbo!
V vsako hiSo ..Delasstio Pranico11!
Izseljeništvo in versko življenje.
Francč Žužek:
Eden silno važnih vzrokov, ki govori proti izseljevanju — na celino zapadne Evrope, je dejstvo, da slovensko delavstvo zabrede tam v brezversko in brezbožno'življenje. Dušni pastirji so si vsi edini v tem, da trpi slovenski izseljenec na svoji duši neizmerno škodo.
Gotovo je to, da je tudi med izseljenci izvesten odstotek ljudi, o katerih je v dno duše globoko zasejana vera v osebno doživetje Boga. Kako naj bi bilo sicer sledilo gosp. kaplanu Hafnerju 70 izseljencev na božjo pot na Brezje prav tam iz daljne Alzacije - Lorene? Vendar nimamo povoda, da ne bi verjeli požrtvovalni slovenski duhovščini, živeči med izseljenci, ki trdi enoglasno, da so naši izseljenci v pretežni večini
v	tujini versko izgubljeni.
Nastane pa sedaj vprašanje: Ali je vzrok temu dejstvo tujina kot taka, ali naj ga iščemo kod drugod?
Odgovarjajoč na to vprašanje, bi najprej spomnil na delavčeve besede, ki sem jih bral v Janez Kalanovem članku, kjer pravi delavec, da je sedaj pač v Franciji, da bi pa doma ne bil tak! — To je zelo enostavna razlaga, zakaj naši ljudje zgube zunaj vero, odnosno, zakaj ne žive več po veri, kakor jih je učila doma maiti, šola in Cerkev.
To je namreč glavni vzrok: verska izobrazba našega človeka doma je pre-zunanja, preplitva in prepovršna. Naša šola, naša Cerkev, naše Marijine družbe, naše orlovstvo, naša izobraževalna društva so vzgojile na eni strani rod, ki veruje, dokler se nahaja v okolišu, kjer vise po stenah Križani in družinski rožni venci, kjer se na križpotih vrsti kapelica za kapelico in kjer ti v najoddaljenejšo šumo odmeva večerni zvon z: Ave Marija. Ko pa pride ta naš človek, ki je doživljal Boga le zunanje, ki ni šel v se in ki ni globoko spoznal kakor n. pr. Marija Magdalena in stotisoči drugih, ko pride torej ta naš človek drugam, kjer nima srčkane slovenske zunanje pobožnosti, tedaj je tudi kmalu konec njegovega verskega življenja. Boga je treba v duše, v srca, globoko, glo-
boko, doživetega Boga, osebno doživelega, ki ga nikdar nobena sovražna sila ne bo več iztrgala ven, pa naj se naš človek leta in leta nahaja v nepredirnih šuinah pragozdov! — Na drugi strani vse naštete organizacije tako svetne kakor verske nikdar niso zajele najširših plasti delovnega ljudstva in so šle naravnost mimo najbednejšega proletariata! Prosim: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje! Kje je bila vera in kje proletariat? In vendar so bili rudarji vsa leta kot danes grozovito izžemani!
Temu bi pridejal še tole: Delavec, Preletar^p je že z doma nesel v tujino slabe zglede: Ali ni videl doma vse polno inteligence, ki je katoliška, ki je verstvo z besedo propagirala, dejansko Pa je živela drugače!? — Postavim: Kakor predvojni madjarski parlamentarec ustavo svoje države tako je znala stara slovenska katoliška garda na izust resolucije katoliških shodov, neprestano jih imajoč pred očmi v svojem javnem delovanju. In resolucije povojnega, V. katoliškega shoda?! Da, te pa so ostale vse preveč na papirju, dočim gre katoliški slovenski svet mimo in preko njih na dnevni red. — Da vzamemo n. pr. eno samo: tisto, ki poziva katoliško inteligenco na studijo obstoječega družabnega reda in sistema kapitalističnega gospodarstva. Nič se ni zgodilo. Resolucija je ostala na papirju, katoliška inteligenca, izvzemši najmlajša, pa je ostala tam, kjer je bila z edino to razliko, da smo v svojem celokupnem javnem udejstvovanju krenili za 45 stopinj na desno. €e pa bi bila predmetna resolucija postala meso in kri nas vseh, bi bila nujno sledila preorientacija katolištva v levo smer, ker le tu je rešitev katolištva in celokupnega delovnega ljudstva: delavcev, kmetov itd. skraitka: vseh produktivnih delovnih stanov.
Kako bi slovenskemu narodu posadili v srce eelega Boga, neomajno vero Vanj tako, da bi mogel kljubovati vsem nasprotnim silam, to je danes najvažnejše vprašanje. Morda bo uspelo po-
svečevanje družin Kristusu Kralju. — Morda je to pridržano bodoči, širokogrudni katoliški akciji. — Morda se bo preorientiralo dušno pastirstvo, žrtvujoč se doma misijonarstvu, reševanju zadnje duše v fari. Morda se nam bo vsem skupaj posrečilo, potegniti ostro mejo med vero in dnevno politiko. Morda bodo prišli v poštev še drugi deji. Morda nam bo Previdnost poslala moža-izvo-ljenega. Bržkone pa bo vsaka reč doprinesla nekaj v to, da bom# •svoj narod versko poglobili doma.
Iz dejstva torej, da naš človek v tujini zgubi vero v Boga ali da več ne živi po zahtevah vere, sledi najprej to, da je bil naš človek v domovini versko preplitvo vzgojen. Ako hočemo torej odpraviti zlo s korenino vred, moramo naj-prej preorientirati doma versko vzgojo najširših plasti delovnega ljudstva, predvsem pa proletariata. — Enostransko, krivično in napačno pa je, iz navedenih vsrolcov a priori odklanjati — izseljevanje odvišnih delovnih moči, kolikor je isto nujno potrebno ‘in gospodarsko (ne pridobitno!) utemeljeno.
* * *
Mahnič je najbolj bil »ako zvane katoliške liberalce. Hodili so v cerkev, izpolnjevali na zunaj verske dolžnosti, v dejanskem življenju pa so podpirali na celi čuti brezbožno politiko. Krščanski socialisti moramo zahtevati od katoličanov železne doslednosti. Zato pa mora biti naš prvi in najhujši udar namerjen na glavo katoliških kapitalistov t. j. tistih, ki bodisi dejansko, bodisi, kar je še hujše, s svojo miselnostjo služijo mamonu ter hote ali neuote, zavestno ali podzavestno plešejo kolo krog zlatega teleta.
Delavstvo je stalno v napadu in bo svoje naskoke po prilikah stopnjevalo. Zato delavski članki in predavanja niso suhoparno naštevanje številk in golih mrtvih dejstev, marveč v sebi tendenčno zaokrožena celota. Vedno in povsod, v vseh položajih in proti vsakomur.
Rudarji zborujejo.
Zadnjo nedeljo sta se zopet vršila dva lepa rudarska shoda v Iraškem za revir Hudajama in v Hrastniku. Na obeh shodih je bila udeležba nad vse zadovoljiva.
V	Laškem se je vršil shod ob 8 zjutraj. Rudarji, okoli 300 po številu, so napolnili prostrano dvorano hotela »Savinja«. Shod je vodil tovariš A. Lešnik
V	Hrastniku pa je bil shod pop. ob 3 v Delavskem domu. Navzočih je bilo okoli 250 rudarjev. Poročala sta predsednik koalicijskega odbora strokovnih organizacij in II. rudarske skupine o vprašanju mezdnega gibanja in o zahtevah, ki naj jih stavijo rudarji Trb. prem. družbe spričo svojega položaja in zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze načelstveni tajnik Vilko Pitako. Zahteve so sestavili zastopniki vseh strok, organizacij v koalicijskem odboru in so jih tudi centrale v celoti odobrile. Zato je na ta način organizirano delavstvo s temi zahtevami že solidarno. Da pa nas ne bo Trb. prem. družba pri vložit-
vi	zahtev zavračala, češ da zastopamo samo peščico rudarjev in da so rudarji samo našuntani od par demagogov od strokovnih organizacij, morajo dati svoja pooblastila tudi neorganizirani.
Načelstveni tajnik Jugoslov. strok, zveze Vilko Pitako je podčrtava! velike profite, ki jih ima družba vsako leto, kako rudarji vedno bolj garajo in je njih zdravstveno stanje vedno slabše, nezgod in smrtnih nesreč vsako leto več. Za vse naporno delo in krvne žrtve pa so rudarji povrhu še kaznovani in je plačal v Hrastniku lani vsak 75 Din
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarji.
Več izobrazbe!
Izobrazba je temelj bodočnosti. Kolikor se bomo 'viničarji izobrazili duševno in strokovno, toliko bolj trdni bodo vsi naši uspehi. Delavec katerekoli stroke bo živel boljše le tedaj, ako si bo znal uravnavati vse prilike življenja, sebi v korist in napredek. To nam potrjuje dejstvo, da so delavci povsod tam boljše plačani in upoštevani, kjer stoje višje v izobrazbi. Redko se zgodi, da se delavec sam od sebe izobrazi, ampak mora tukaj priti neka višja, gonilna sila, katera ga k boljšemu in popolnejšemu vedno opominja, vzgaja in disciplinira. To je strokovna organizacija. Tako zopet vidimo, da je ravno tam delavstvo na višji silopnji kulture, kjer datirajo njegove strokovne organizacije več desetletij nazaj. Strokovna ali kruhoborb-. na organizacija, je za vsakega člana, kateri se v nji udejstvuje in ima vedno v vidu, da le po njem samem mora stvar brezpogojno napredovati, pravcata univerza. Tukaj se usposobi v borbi za svoje pravice, tukaj edino se izpopolni v poslovnem oziru in kar je najvažnejše, v organizaciji začne član čutiti, da je soodgovoren svojim stanovskim tovarišem in mu postane tako vsak človek njegov bližnji, kar dviga vsakega visoko nad materijo in izrodke sebičnosti. Tak delavec je pravi krščanski socialist, stvaritelj nove družbe, novega duha, ki se uveljavlja tembolj, čim večje je število takih osebnosti in značajev.
Mi viničarji se dolgo nismo brigali za svojo stanovsko izobrazbo. Zategadelj je tudi naš življenski položaj na tako nizki stopnji, da se ne da živeti in ne umreti. Kolikor se je kateri sploh izobraziti mogel, je pripisovati srečnemu slučaju, ali pa se je hodil ogrevat k ognjišču drugih, kar pa nikakor ne odgovarja pravi izobrazbi. Ako hočemo, da bomo viničarji tudi kulturno neodvisni in zapo-četo delo po »Strokovni zvezi viničarjev« nadaljevali z uspehom, potem moramo na celi črti prelomiti s preteklostjo in sedanjostjo ter vse sile zastaviti za samoizobrazbo.
Gotovo se moramo pri tem poslužiti učinkovitih sredstev, katerih nam k sreči ne manjka. Vsaka viničarska družina bi morala imeti svojo družinsko knjižnico! Koliko lepih in prekoristnih knjig leži razmetanih kje na podstrešju, koliko se jih vedno uniči, ker se ne polaga nobene vrednosti na nje. Zberimo vse dobre knjige in rešimo jih pred ljudmi, katerim ni mogoče dopovedati, da je treba knjigo čuvati. V sobi, na posebni polici, ali v omari, pripravimo mesto, kjer naj bodo vse knjige skupaj zbrane in to bodi potem družinska knjižnica, gojena kot največji zaklad, od vsakega člana družine.
Veliko izobraževalno delo vrši tudi naš strokovni list »Delavska Pravica«. Ne zavrzimo lista, ko smo ga prečrtali, ampak številko za številko zložimo in shranimo. Časopis vsebuje članke, kateri so trajne, da celo zgodovinske vrednosti v našem strokovnem pokretu. Mnogo bo treba po daljšem času spet pregledati in prečitati, posebno ono kar
kazni. Z rudarji se postopa sirovo — za njihovo življensko varnost še vedno ni poskrbljeno v zadostni meri. Ko bi bil pri vsem item vsaj zaslužek nekam primeren. Mi ne hujskamo rudarjev, ampak jim skušamo samo jasno predočiti njihov gospodarski in socialni položaj in gospodarsko stanje TPD ter socialni položaj njenih direktorjev in upravnih svetnikov ter delničarjev. Iz tega same po sebi slede zahteve, ki jih bodo rudarji kot kompaktna enota stavili družbi.
Na obeh shodih so zborovalci enoglasno in s pritrjevanjem odobrili poročila zastopnikov strokovnih organizacij in mezdne zahteve. Na obeh shodih, so poudarjali rudarji, da so to najmanjše zahteve, ki jih morajo staviti. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da vsi neorganizirani od prvega do zadnjega podpišejo in tako z lastnoročnimi podpisi po-oblaste koalicijski odbor, da more zastopati prav vse rudarje TPD.
Rudarji pričakujejo, da bodo družba in javnost ter vsi merodajni činitelji vendar uvideli nujno potrebo po zboljšanju sedanjega njihovega stanja.
trenutno ne more še pri nas sedaj vzbuditi pravega zanimanja.
Da bi se mogle naše družinske knjižnice stalno izpopolnjevati, se nam nudi izredna prilika. Osnovala se je »Krekova knjižnica«, katere namen je širiti lepo delavsko knjigo. Naročnina stane štiri dinarje mesečno in se dobe štiri knjige letno. Tovariši viničarji! Ne zamudimo te prilike in ako se čutimo vsled starosti ali življenske utrujenosti bolj malodušne, storimo vsaj za naš mlajši naraščaj to prevažno naročilo, ker naša mladina prerada čita, samo ponudimo ji pravo knjigo. Ne skrbimo samo za telesne potrebe svoje družine, ampak tudi za dušno hrano. Človek, posebno mlad, se mora duševno vedno izpopolnjevati, da potem more biti kos življenskim nalogam, posebno oni, kateri ne razpolaga t dn»gixn imetjem, kot edino z delavnimi rokami. Viničarji! Zavedajmo se velikega časa in dela! Zato se izobražujmo, vsak po svoji moči, vsi pa po svoji strokovni organizaciji ter tako pripravljajmo sebi in našim potomcem boljše dni, to je gospodarsko in kulturno samostojnost. — n. r.
Iz centrale. Letos je opaziti med viničarji pravo preseljevanje narodov. Zato prosimo, da po svojih skupinah spo-roče vsi centrali svoje spremenjene naslove radi selitve, da moremo potem za november pravilno vsakemu nasloviti časopis. Vsem onim pa, ki se pritožujejo, da časopisa redno ne dobe, sporočamo, da tukaj pri centrali SZV vsakemu, kateri je plačal, list naročimo in imamo največji interes, da bi časopis izhajal v čim večjem številu. Zato bo napaka pač drugod. Svetujemo, da se člani pač nekoliko sami pobrigajo in za časopis povprašajo pri svojih poštnih uradih in pismonoših. — Ponovno naznanjamo, da bomo vse tiste prijave za podpore zavrnili, katere bodo poslane od tistih članov, ki dolgujejo članarino za tisti mesec, v katerem prosijo podpore. Ta članarina mora biti zabeležena -že pri centrali. Tudi to ne more veljati, da bi se pri podpori odtegnila dolžna članarina. Prosi se zaupnike in odbornike, da pazijo na resnične in samo najbolj nujne slučaje bolezni, v katerih se sme zahtevati podpora. Opozarjamo vse člane, naj si poskrbe, da bodo sedaj jeseni plačali članarino za zimske mesece naprej, ker tedaj ne bo zaslužka in sila spet največja!
Skupinam mariborske okolice sporočamo, da se bo vršil 27. oktobra v Mariboru tečaj, na katerega vabimo vse funkcionarje naših skupin in tudi viničarsko mladino. Sledijo okrožnice o natančnem dnevnem redu vsem zaupnikom mariborskih skupin, pri katerih se naj člani o vsem informirajo. Tečaj naj bo številno obiskan. Viničarji, pokažimo moč lastnega pokreta!	„
Fram pri Mariboru. Zadnja »Delavska pravica« je poročala, da je neki tukajšnji gospodar predčasno odpovedal stanovanje svojemu viničarju, kar se mu pa ni obneslo. A to žalibog ni samo en slučaj. Je pri nas neka gospa, ki viničarju ne pripozna druge pravice, kakor delo v vinogradu, pač pa kaže ona svojo oblast nad njim z raznim šikaniranjem. Ker je imel dotični viničar svoje delo v vinogradu opravljeno, je šel k drugemu posestniku z ženo pomagat kromipr kopat. A gospa takoj na sodnijo ter bi ga rada kar v 14 dneh iz stanovanja spravila. Pa ne gre tako naglo. Bi pač bilo dobro, da bi imeli viničarji posebno črno knjigo, v katero bi itake gospodarje zaznamovali, ter se čuvali pred njimi.
Zatorej viničarji vsi v našo organizacijo, da se bomo združeni lahko borili za svoje pravice. Čim več nas bo, tem lažje bo naše delo, tem več bomo imeli uspeha. Kdor pa ni z nami, je proti nam, a itudi za te bo še prišel čas, ko bodo naše delo za boljšo bodočnost viničarja pripoznali, ter se nam pridružili. — K. T., tajnik.
Slov. Bistrica. 29. septembra se vrši ustanovni občni zbor viničarske skupine, katere število članov je precej lepo. Centralo je zastopal tov. Peter Rozman, kateri je podal glavne smernice strokovnega pokreta viničarjev. Bila je lepa udeležba in so bili izvoljeni najboljši možje za vodstvo skupine, tako da je
upanje, da se bo organizacija najlepše razvijala in delovala v korist ondotnih viničarjev. Le naprej!
Maribor. Nič posebno dobro se nam mariborskim viničarjem ne godi tukaj po Meljskem hribu, Počehovi, Košakih in Rošpohu. »Kiiss die Hand!« mora biti vsako jutro viničarjev pozdrav gospodi v vinogradniških dvorcih, kjer ta brezskrbno živi na račun viničarjevih žuljev. Ta je plačan za težko delo od jutra do večera največ s 3 Din in še je vedno ozmerjan. Dokler je veliko dela v vinogradu, se še nekako boljše postopa z viničarjem, ko pa to mine in ako se viničar drzne povedati, da gre službe iskat drugam, tedaj mu iBog pomagaj. Kosil sem od jutra do večera otavo. Kosa mi ni več rezala, pa sem šel klepat. Pa prihrumi tako zvani »Vervvalter* in kriči, kaj lenarim, zakaj ne kosim. Vsak ve, da se s topo koso ne kosi. Razumeti ne more pač samo tak gospodič, ki samo zraven gleda in šikanira, trpljenja in napora pri delu pa še zdaleka ni nikoli okusil. Viničarji mariborske okolice, združimo se vsi v Strokovno zvezo viničarjev, ako hočemo, da ne postanemo pravcati sužnji brez vsakih najmanjših človeških pravic. Samo nesloga nas tare!
—	Viničar.
Sv. Peter pri Mariboru. Najslabše se menda godi viničarjem šentpeterske fare. Vzemimo samo plačo, katera je za 12—15urno delo en cel dinar! Pa še za to plačo se mora viničar dostikrat z vsemi močmi boriti, ako jo hoče od gospodarja dobiti. Tako smo po organizaciji bili primorani, zahtevati že več viničarskih komisij za take slučaje pravičnosti, na katere se ravno taki kmetje najbolj sklicujejo. Imamo slučaje, da sinovi kmeta hodijo delat v mesto, kjer zaslužijo na uro 4—5 dinarjev, doma morajo pa namesto teh od noči do noči delati viničarji za tri dinarje. Torej oni zaslužijo na uro toliko, kolikor viničar na njih domu cel dan. Da bi vsaj potem z viničarji boljše postopali, ker že itak skoraj nič ne plačajo, pa ravno taki najbolj zmerjajo delavce in jim nikoli niso dovolj pridni in pošteni. — Naša strokovna organizacija jih strašno peče in je zadnjič neki kmet javno izrazil svoje mišljenje o naši organizaciji in naši »Delavski Pravici«. Ker mi nikogar drugega žaliti ne smemo, zato tudi sebe žaliti ne dovolimo in smo po načelstvu organizacije pozvali dotičnega na odgovor. — Tovariši! Čeprav je trda naša borba za življenje, in se vsak hoče okoristiti od delavca, ne obupajmo! Združimo se še bolj, da vzdržimo!
Lesni delavci
Verd pri Vrhniki« Nedavno je od tega, kar je delavstvo Lenarčičeve tovarne potom svoje centrale zahtevalo, da se glede podaljšanja delovnega časa postopa po določilih zakona in da se nadurno delo plača z minimalnimi zakonitimi poviški. Istočasno je delavstvo tudi zahtevalo jasnosti pri izplačilu tedenskega zaslužka s tem, da naj bodo izplačanemu zaslužku priloženi izplačilni listki, iz katerih mora biti razvidno število delovnih ur ter posamezni dovoljeni odtegljaji.
Delavstvo je na to zahtevo le samo enkrat dobilo izplačilne listke, nato pa je zopet prejelo na ozkem papirnatem traku napisane številke izplačane vsote. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da delavec sedaj, iko prejema na nadurno delo 50% doklado, prejme za 60 delovnih ur na teden isto plačo kot preje, ko še nadurno delo ni bilo plačano s 50%. Gospod Lenarčič je to stvar tako skalkuliral, da je odtegnil delavstvu 30 par urne plače in je s tem kril odstotke za nadurno delo. Delavstvo po večini ima sedaj le 3 Din na uro. Za nadurno delo pa
4.50	Din.
Če g. Lenarčič misli, da se nadurno delo po zakonu tako plačuje in da zadostuje, če na vsak listek le napiše, koliko naj delavec dobi izplačanega, naj ve, da delavstvo s to kalkulacijo ni zadovoljno in da bo zahtevalo enkrat za vselej jasnosti, kakor pri delu tako tudi pri izplačilu. Delavstvo se tudi ne more sprijazniti z dejstvom, da mora ob plačilnih dneh po celo uro čaikati na izplačilo zaslužka. Tega ni niti v onih tovarnah, ki zaposlujejo po 300 in več delavcev, ne pa 40 kot v omenjeni tovarni. Delavstvu se prav pogosto pred-baciva, da premalo dela, gospodje pa niti v eni uri ne morejo izplačati 40 de-
lavcev, čeravno imajo že prav točno izračunano, koliko ima kdo dobiti.
Delavci, zlasti pa še tisti, ki stojite še vedno rezervirano napram organizaciji, imate tu najlepšo priliko spoznati, da je neorganizirani delavec slepo orodje kapitalizma in sokriv vsega zla, ki ga zadaja kapitalist delovnemu ljudstvu.
Mestni delavci
Ljubljana. 2e od nekdaj ima mestno delavstvo to veselje, da rado skače iz ene v drugo organizacijo. V času, ko je »regiralo« še strankarstvo, je imel skoro vsaik občinski svetnik svojo organizacijo mestnega delavstva in uslužbenstva. Zal le, da je delavstvo doživelo vselej razočaranje. Od vseh lepih besed in ob-' ljub, ki so donele na ušesa delavstvu, ni bilo nobenega odmeva. Vse to pa mestnega delavstva še vedno ni iztreznilo. Če vržeš med mestne delavce nekaj listov, na katerih je zapisano, da se vrši sestanek v tej ali oni »oštariji« in da se bo govorilo o novi organizaciji, ki naj bo res strokovna, ali podporna, takoj se odzove več delavcev, ki so pripravljeni ustanoviti novo organizacijo. Mestni delavci so vsekakor navdušeni za organizacijo. Nekateri so včlanjeni že v dveh organizacijah, pa gredo še v tretjo. Ne vemo, ali hočejo s tem kaj več doseči ali pa se nočejo nikomur zameriti. Eno pa je gotovo, in to je treba pribiti, da je to dejstvo zelo žalostno, zlasti če premislimo, da smo uslužbenci prestolnega mesta Slovenije, kjer je več kot dovolj prilike za izobrazbo. Kaj takega bi človek komaj doživel v kaki gorski vasi, in še tam .znajo delavci bolj samostojno misliti in se ne dajo vaditi kar tako izza vsakega vogala. Mestno delavstvo ima na razpolago tri obstoječe strokovne organizacije. Nihče jim ne predpisuje, v katero naj se kdo včlani. Treba je le, da se organizira in v organizaciji dela i» da vselej, kadar je treba, postavi celega moža na mesito. Dokler tega ne bo, bo mestno delavstvo doživljalo še nadaljnja razočaranja, o kakem zboljšanju svojega položaja pa bo smelo le sanjati. — Več mestnih delavcev.
Lesnim delavcem 1
Ljubljanska borza dela potrebuje takoj za drvarsko upravo tvrdke Nihag d. d. Brestovac-žaga poleg Garešnice pri Bjelovaru (Hrvatska) 300 gozdnih delavcev za zaposlitev dveh let za izdelavo bukovih drv.
Mezde teh delavcev-drvarjev bi bile sledeče: od ene klaftre izdelanih drv se zasluži 30—50 Din, od 1 kub. mestra izdelanih drv pa 12 Din.
Ker ti delavci po skupinah kuhajo hrano sami, jim podjetje dobavlja surovo hrano iz lastnega skladišča po minimalnih dnevnih tržnih cenah, kar pa seveda ni obligatno ter delavci lahko nabavljajo hrano direktno iz trgovin.
Cena življenjskim potrebščinam je sledeča: slanina (soljena) kg 24 Din, suha kg 29 Din, loj kg 14 Din, bela moka kg
3.50	Din, koruzna moka kg 2.80 Din, fižol kg 4 Din, sol kg 2.50 Din.
Kakor je razvidno, zaslužek ni ravno slab, zato naj se delavci-drvarji in oni, kateri so vajeni izdelavi drv, osebno zglase v uradu ljubljanske Borze dela, katera jim bo v ta namen izdala polovično vozno karto do mesta zaposlitve.
Naši izseljenci meseca julija. Po podatkih izseljeniškega .komisariata se je izselilo iz naše države meseca julija 1929 v prekomorske kraje 1232 oseb.
—	Skupno število izseljencev (10.521) je za razdobje od 1. januarja do konca julija tega leta napram istemu razdobju lanskega leta manjše za 1945 oseb ali 15.6%. — Izselilo se jih je iz Hrvatske in Slavonije 505, iz Vojvodine 340, iz Dalmacije 170, iz Slovenije 121, iz Srbije 69, iz Bosne in Hercegovine 20, iz Črne gore 7. — V evropske dežele jih je odšlo v tem mesecu 1713 in to: v Francijo 1419, v Belgijo 171, v Luksemburg 92, v Nemčijo 10, v Švico 10, v Holandijo 9 itd. Od 1. januarja do konca julija je odšlo v evropske dežele 6526 oseb.
Ljubljanski trgovec je poslal svojega pomočnika v Brežice z naročilom: Ko pridete v Brežice, spijte v kolodvorski restavraciji čaj, potem pa poiščite trgovca Brankota. Ako boste imeli kakšne neprilike, pa mi brzojavite.
Par ur za tem je trgovec prejel brzojavko: Dospel v restavracijo Brežice, nimajo čaja, kaj naj napravim?
Novice.
Doma.
Kraljevina Jugoslavija. — Banovine.
3. oktobra je kralj podpisal zakon o imenu države in o upravni razdelitvi države na 9 banovin.
Zakon vsebuje v glavnem sledeča določila:
Država se ne imenuje več kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak »Kraljevina Jugoslavija«. Kakor je izjavil predsednik vlade, general Zivko-vič je razlog tej spremembi ta, »da se manifestira edinstvo naroda in države, kakor tudi da se simbolično manifestira ideja enakosti, ravnopravnosti in bratstva«.
Kraljevina Jugoslavija te razdali na
9	banovin. Banovini načeluje ban, ki ga imenuje kralj.
Banovine so:
1. Dravska banovina v Ljubljani, prebivalcev 1,040.000.
2. Savska banovina v Zagrebu, prebivalcev 2,320.000.
3. Vrbaška banovina v Banjaluki, prebivalcev 850.000.
4. Primorska banovina v Splitu, prebivalcev 800.000.
5. Drinska banovina v Sarajevu, prebivalcev 1,400.000.
6. Zetska banovina v Cetinju, prebivalcev 740.000.
7. Dunavska banovina v Novem Sadu, prebivalcev 2,100.000.
8. Moravska banovina v Nišu, prebivalcev 1,200.000.
9. Vardarska banovina v Skoplju, prebivalcev 1,450.000.
Dravska banovina v Ljubljani obsega ljubljansko in mariborsko oblast s Prekmurjem. Belakrajina pa je prideljena zagrebški banovini.
Ban je vrhovni načelnik banovine. V njegovo pristojnost spadajo vsi upravni posli na področju banovine in nadzorstvo nad vsemi državnimi in samoupravnimi institucijami in zavodi. Svoje posle vrši ban pod nadzorstvom pristojnih ministrov. Uredbodajne in zakonodajne moči ban nima. Banu se imenuje pomočnik iz vrst- višjih državnih uradnikov.
Po preteku dveh mesecev se mora začeti državno poslovanje po novih predpisih. Prenehati morajo tudi vse oblastne samouprave. Uradništvo banovine se bo izbralo iz dosedanjega uradništva pri velikih županih in oblastnih uslužbencev.
Ko stopi ta zakon v veljavo, bo odredil notranji minister razpust vseh društev in ustanov, katerih obeležje je plemensko in je njihov cilj v nasprotju z državnim in narodnim edinstvom.
Ko stopi ta zakon v veljavo, se »mejo javno izobešati samo še državne zastave.
Zakon je bil objavljen v »Službenih Novinah« in je tedaj že stopil v veljavo.
V	bližnjih dneh bodo imenovani bani, ki bodo takoj začeli pripravljati vse potrebno, da se bo v smislu zakona v roku dveh mesecev državna uprava tako preuredila.
Predstavniki mest, občin in raznih ustanov ter korporacij pošiljajo kralju in predsedniku vlade zahvale, da se je država tako uredila.
Stanovanjska zaščita naj se podaljša.
Zastopstvo stanovanjskih najemnikov iz vse države je poslalo ministrstvu socialne politike obširno spomenico. V njej je izražena želja, da je spričo obstoječih razmer nujno potrebno, da se stanovanjska zaščita podaljša do 1. maja 1930.
Delegati naše države na trinajsti konferenci dela.
Za XIII. mednarodno konferenco dela je določil minister za socialno politiko sporazumno z ministrstvom za zunanje zadeve naslednje delegate: Prvi je dr, Ilija Šumenkovič, poslanik v Bernu in delegat pri Društvu narodov. Drugi delegat je Dušan Jeremič, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Vladni eksperti so Krunoslav Peno-vič, načelnik pomorskega oddelka za promet, dr. Verona, profesor pomorskega prava na univerzi za trgovino in industrijo. Kot delegati poslodajalcev Čurčin, generalni tajnik zveze industrijskih zbornic, njegov namestnik Božo Banač, direktor »Jugoslovan. Lloyda«, ekspert dr. Mate Harlovič, glavni tajnik Zveze brodolastnikov in dr. Andre Ilič, član upravnega odbora »Jugoslovanskega Lloyda« iz Zagreba. Delavski dele-
gati so Bogdan Krekič, tajnik Zveze delavskih sindikatov, ekspert dr. Živko Topalovič, glavni tajnik delavskih zbornic in Marko Kutinije, tajnik Zveze pomorskega delavstva trgovske plovbe.
Imetje dr. Paveliča zaplenjeno.
Dr. Anton Pavelič in novinar Gustav Perčec sta pobegnila v inozemstvo, da vodita propagando za Hrvaško. Obtožena in obsojena sta bila zaradi veleizdaje. Državno sodišče je sedaj izdalo poziv, da se njiju imetje popiše in zapleni, ker sta oškodovala državo.
Po svetu.
Češko sodišče je obsodilo slovaškega voditelja dr. Tuko na 15 let ječe po zakonu o zaščiti države, češ da je pri svojem slovaškem avtonomističnem pokie-tu stremel za tem, da odtrga od češke države slovaški del, s čimer da je zagrešil hudodelstvo veleizdaje. Obsodba je bojna napoved Slovakom. Voditelj Hlinka že napoveduje najostrejšo borbo in pravi, da bo slovaško ljudstvo pri volitvah 27. t. m. odprlo vrata ječe dr. Tu-ki. Drakonska obsodba je ne glede na to, kako se tolmači politično delovanje dr. Tuke, neodgovarjajo današnjemu času. Zgodovina uči, da je veleizdaja silno raztegljiv pojem, ki je lahko istočasno največje nacionalno junaštvo. Kdor hoče sporazum, ne sme izzivati. Slovaki so s to obsodbo tudi obsojeni, njih osvobodilno gibanje je proglašeno za veleizdajniško. Gotovo je, da ta akt nujno vede do še ostrejšega nasprotja med centralisti Cehi in avtonomisti Slovaki.
Češka ljudska stranka se je za te volitve razdvojila. Spoznali so, da ni mogoče trajno združevati reakcionarno politiko z delavsko politiko. Fabrikant in delavec moreta v isti stranki sodelovati le kot enak z enakim. Če enakosti ni, je razcep nujen. Delavei iz bivše ljudske stranke gredo na volitve s svojo lastno krščansko-socialistično stranko. Razmere zore. Za Nemci so prišli Čehi! Pot je ista in neizbežna pri vseh narodih.
Nemčija je minuli teden izgubila svojega velikega političnega delavca, zunanjega ministra dr. Stresenianna. Umrl je sredi dela, potem ko mu je letos uspelo, da je z močjo svoje osebnosti dosegel take sijajne uspehe za Nemčijo, kakor je izpraznitev Porenja, ureditev plačevanja vojne odškodnine itd. Stresemann je bil zastopnik težke industrije, a v svojem političnem delovanju v prvi vrsti človek, ki sitremi predvsem za dobro države, nemške skupnosti in tudi za mednarodno dobro. Zato je bil spoštovan in cenjen kot izrazit zastopnik nove Nemčije, ki je definitivno prelomila z militaristično in imperialistično preteklostjo. — Za njegovo nasledstvo se bodo borili socialisti in cen-trum. Naj bo kdorkoli naslednik, nadaljevali bo moral smer, ki jo je ubral pokojni Stresemann, ako bo hotel, da ohrani in utrdi Nemčiji tisti mednarodni ugled, ki ji je ustvarjen v zadnjih letih vsled iskrene miroljubne politike.
V	Romuniji imajo zaradi nedoletno-sti kralja Mihaela takozvani regentski svet 3 članov. Eden od njih — Buzdu-gam — je te dni umrl. Sedkj se vrši ostra borba za naslednika. Bivši ministrski predsednik Bratianu, ki je sedaj v opoziciji, silno napada vlado Maniuja-češ da krši ustavo s tem, da je označila svojega kandidata za regentski svet, katerega voli parlament in senat na skupni seji. Zanimivo je, da je kandidatinja za regentski svet tudi stara mati kralja Mihaela kraljica Marija, mati naše kraljice.
Anglija in Rusija sta se glede obnove diplomatskih odnošajev že sporazumeli. Sedaj se pogajata še za sklenitev trgovinske pogodbe, za ureditev medsebojnih državnih in privatnih dolgov ter
o	nekaterih manj važnih skupnih zadevah.
Na Dunaju je zadel polom eno največjih bank Bodencreditanstalt. Popolna polomija se je preprečila na ta način, da je to banko prevzela druga (Kreditni zavod) in na ta način rešila vlagatelje. Niso pa rešeni delničarji, ki bodo precej izgubili, kar pa ne znači prehudega udarca. Nagla rešitev, pri kateri je tudi vlada intervenirala, je vsekakor boljša kakor ona naše slavne Slavenske banke.
Krekova mladina.
Zbor družin.
V nedeljo so se zbrali zastopniki Krekovih družin vse Slovenije na plenarno sejo. Urediti je bilo treba važna vprašanja notranje izgraditve in določiti delo. Prišli so zastopniki Krekovcev, Krekovk in Borcev. Bratska češkoslovaška zveza kršč. soc. mladine in Zveza kršč. soc. železničarskih nastavljencev v republiki sta poslali plenarni seji pozdrav, ki so ga sprejeli delagati z navdušenjem in veseljem. Sklenjeno je bi-
lo,	da se naveže z bratskimi organizacijami čim tesnejše stike.
Z ozirom na to, da je notranji minister potrdil nova pravila, bo potrebno, da bodo spremenile pravila tudi podružnice. Na seji se je sklenilo, da tvorijo družine tri sekcije: Krekovci, Krekov-ke in Borci. Odbor tvorijo zastopniki sekcij. Zveze sekcij so pomožni organi Centrale.
Sklenilo se je, da se vrše duhovne vaje za vse družine 4., 5. in 6. januarja 1930. Tečaji se bodo vršili: fantovski, dekliški, borčevski in zadružni. Sprejel se je znak in himna s pogojem, če sprejme oboje tudi Jugoslovanska strokovna zveza. Sprejeli so se pravilniki za prosvetni odsek, za zaupnika, za tekme dela, za gospodarski odsek in za dramatični odsek. Vsaka sekcija mora biti član Krekove knjižnice. Naš prijatelj prof. dr. Snoj je imel lep referat o ver-sko-poglobitvenem delu med delavstvom. Poudaril je: Krekova mladina je storila važne sklepe, ki so prav za prav že delo v smislu katoliške akcije.
Plenarna seja je trajala od 9 do pol
2	pop. in je poitekala v bratskem razumevanju. Popoldne se je vršila seja Zveze Krekovk in Vrhovnega borčevskega sveta.
Tako rastemo in se razvijamo. Ni nas strah!
»Budoucnost« z dne 4. t. m. prinaša »Zavezo Krekovk« (Slib Krekovek) z daljšim pojasnilom. Prinaša tudi odbor Zveze Krekovk. Končuje z željo, da bi se stvorila slovanska zveza ženskih strokovnih organizacij. Misel je lepa fn uverjeni smo, da jo bomo mogli prav kmalu udejstviti. Mi pa gojimo še eno željo: Kršč. soc. mladinska internacionala!
BORCI.
V nedeljo, dne 22. septembra se je vršil enodnevni (nedeljski) tabor celjske borčevske enote na Št. Jungerti. V soboto ob četrt na 10 zvečer smo šli iz mesta. Korakali smo in peli. Drugi dan so se vršili izpiti in obljube.
Nove borčevske enote se snujejo.
Maribor se giblje. Upostavljena je mariborska krajina. Krajina priredi 19. in 20. oktobra tečaj za novince.
Razno.
Delavski koledarček bo skoraj ves pošel. Zadnji izvodi se razpošiljajo na došla naročila te dni. Kdon ga še ni naročil ali kupil, a ga namerava, naj to takoj stori pri prvem našem zaupniku, ker bo moral sicer ostati brez koledarčka. Požurite se! Prihodnjič objavimo, .kateri kraji so najbolj pridni.
Za »Krekovo knjižnico« podpisovanje prav zadovoljivo napreduje. Hitro poteka čas in kmalu bo novo leto. Hitimo, da nas čas ne prehiti. Zaupniki, ali ste že vse storili, kar bi lahko? Korajžno in pogumno na agitacijo, za stvar nas vseh!
Beležimo. Zadnja »Delavska politika« priobčuje sledečo notico: To je nekaj! Na kongresu narodnih socialcev v Kranju je govoril tudi župan Kranja, ki je poudarjal, »da postanejo delavci v Kranju lahko celo meščani Kranja«. — Delavcem v Kranju se potemtakem obe-ita res velika bodočnost. Ni šment, če ti bo lahko tak delavec hodil okoli z vizitko, na kateri bodo natiskane te impozantne besede: N. N., delavec in meščan Kranja.
Še beležimo. Naš članek »Demokracija ali diktatura« (»Delavska Pravica« št. 40 z dne 3. oktobra) prinaša zadnja »Delavska politika« v celoti v ponatisu.
Učitelj: »Kapre, povej nam, kaj je od nas bolj oddaljeno, Afrika ali luna?« Kapre: »Afrika.«
Učitelj: kako to misliš?«
Kapre: »Zato ker luno lahko vidimo, Afrike pa ne.«
Iz dežele zlata.
Zavarovanje brezposelnih ni potrebno.
V	Združenih državah ameriških vlada že dolgo časa, kljuib ugodni gospodarski konjunkturi, velika brezposelnost.
Silna mehanizacija proizvodnje na splošno je vrgla na delovni trg mnogo delovnih moči. Število brezposelnih so ceni na preko 4 milijone.
Senat ameriški je tedaj spričo takih razmer sklenil in dal naročilo pristojnemu odboru, da izdela spomenico, kako omiliti brezposelnost samo in preprečiti nje posledice. Ta odbor je izdelal in izdal poročilo, v katerem se izjavlja proti uvedbi državnega zavarovanja brezposelnih. Poročilo pravi, da še ni prišel čas za to. Do nadaljnjega je zavarovanje delavsilva za brezposelnost stvar podjetnikov in sicer naj si vsaka industrijska panoga izbere sebi primeren način zavarovanja. Točasno v Združenih državah še tudi ne vodijo nikakega pregleda statistike o brezposelnih delavcih. Odbor parlamenta predlaga v omenjenem svojem poročilu, da naj se skuša ngotoviti število brezposelnih ob priliki ljudskega štetja 1. 1930. Posredovanje dela je po mnenju teh »strokovnjakov« stvar posameznih držav in občin in ne skupna zadeva cele države. Stalna zaposlenost je vsekakor zaželjena. Vlada naj zato stalno »opominja« zasebne podje‘.nike, da skrbe za stalno zaposlitev delavcev.
Vidimo, da je Amerika socialno zaostala in velika izkoriščevaika delavstva
—	seveda tistih par desetin ameriških velekapitalistov, ki po svojih eksponentih drže vlado v svojih rokah. Tem ljudem gre prav samo za profit in nič drugega. Saj vemo, da so ti magnatje celo svetovno vojno izrabili kot sijajen kšeft in si nagrabili ogromne množine zlata, ki se še sedaj lato za letom steka v njihove banke. In tako imajo ti mogotci v družbi še par »težkih« iz Evrope pod komando gospodarstvo vsega sveta in drtžave oziroma vlade držav delajo tako kot oni hočejo. Vsa demokracija tu nič ne pomaga.
Ameriška miroljubnost.
Državni tajnik za vojsko in mornarico (vojni minister) je stavil parlamentarnemu odiboru za vojno predlog, da se pooblasti predsednik republike, da lahko v slučaju potrebe nakupi vojni mate-rijal za armado na suhem in na morju. Utemeljuje se to predlog, češ da je vlada republike že dolgo mišljenja, da je tak zakon potreben. Kajti javno nakupovanje vojnega materijala je v javnosti vedno predmet širokih razprav in zato za republiko škodljivo. Predlog je bil sprejet. — Ta sklep pomeni samo to, da se vrše priprave za bodoče vojne še bolj skrito kot dosedaj. Zanimivo je pač to, da priprave za vojno v tako širokem obsegu kot nobena druga država na svetu vodi baš Amerika — dežela znane Kel-loggove mirovne pogodbe.
Ameriška svoboda.
Parlamentu Združenih držav ameriških je predložen zakon, ki med drugim prepoveduje čitaiti in razširjati dela Karla Marksa, Proudhouna, Stirnerja in vso rusko literaturo, kolikor se le ta nanaša na socialna in gospodarska vprašanja. Tako je v deželi boginje svobode.
Zanimivosti iz belgijske fotoindustrije.
Blizu Antwerpena leže velike tovarne belgijskih fotoproducentov Govaert d. d. Izdelujejo raznovrstne fotografske plošče. Za produkcije potreben papir in steklo se uvaža iz Francije in Nemčije.
Tovarna zaposluje 2000 moških delavcev, 500 nastavljencev in 500 neomoženih delavk.
Plače so razdeljene na 10 kategorij. Mladostni delavec 14 let zasluži na uro n. pr. 1.65—2.53 belg. franka, 30 letni z
10	letno službeno dobo pa že 5.39—6.78 belg. franka. Po tromesečni poskusni dobi se uvrsti vsak delavec v kategorijo po usposobljenosti, vsake tri mesece pa se vrši še dodatna skušnja.
Delovni teden ima 48 ur. V sobotah popoldne delo počiva. Za navadne nadure se plača 50% več, nočno in nedeljsko delo pa 100% več. Nedeljski počitek je splošen; zaposlenih je le nekaj delavcev.
Razen ob nedeljah počiva delo še na
12	praznikov na leto ob polni mezdi.
Pri rojstvu otroka, ob poroki ali smrti
=
v družini dobi delavec ob polni plači en dan prost, v slučaju smrti staršev, bratov in sestra dva dni in tri dni za slučaj smrti žene ali otrok.
Do enega službenega leta ima delavec 3 dni plačanega dopusta na leto, od 5. leta dalje 4 dni, od 10. leta dalje 5 dni, od 15. leta dalje 6 dni plačanega dopusta.
Davek na mezde nosi podjetje.
Delavci in nameščenci dobe za otroke do 14 leta doklade, in sicer: za 1 otroka 64 frankov, za dva 128 frankov in 2%, za 6 otrok 384 frankov in 10%.
Delavci so deležni 10% čistega dobička, ki ga naredi tovarna in znaša za vsakega delavca 25 do 30% letno zaslužene mezde. Vsako tromesečje se izplačuje predujem na predvideni dobiček. L. 1923. je pri 15 milijonih belg. frankov znašal dobiček 6,077.072 frankov. Po odpisih je bil izplačan delavstvu delež v višini 456.318 frankov. L. 1927. je pri povišanem kapitalu 35 milijonov znašal dobiček 31,182.970 frankov. Delavcem je bilo izplačanih 2,569.497 frankov.
V	slučaju bolezni se tekom 6 mesecev izplačuje polna plača, v nadaljnjih 6 mesecih pa polovica plače.
Od 1. 1923. obstoja posebna kolektivna pogodba.
Če pregledamo te podatke, vidimo, da je belgijski delavec — vsaj kar se te panoge tiče — lahko rečemo daleč pred našim i kar se tiče večjih plač i kar se tiče drugih ugodnosti, o katerih naš delavec ne sme niti sanjati; kljub temu pa ostane za gospode delničarje, ki za podjetje nimajo nobenih zaslug, razen morda te, da posedujejo pač toliko in toliko delnic, tak ogromen denar, da dobe lahko najmanj 50% dividendo
Policijski komisar:	»Obtoženec,	vi
ste pijanec iz navade. Kakišno opravičilo imate proti temu?«
Obtoženec: »To, da imam žejo iz navade.«
Mlada žena je pričela jokati ter se poslužila običajne grožnje, da se bo vrnila k svoji materi.
Ne bo nič, Nina, je dejal mož, mati je odšla včeraj k stari materi.
Borza dela.
Ljubljana. Delo je na razpolago: 8 hlapcem, 5 mizarjem, 22 čevljarjem, 8 zidarjem, 9 tesarjem, 4 pleskarjem-sobo-slikarjem, 1 sodarju, 1 kamnoseku, 2 pe-čarskim pomočnikom, 2 kleparjem, 10 navadnim delavcem, 1 slaščičarskemu pomočniku, 2 mlinarskim pomočnikom,
2 pekovskim pomočnikom, 400 tesačem,
1 stavb. ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku, 2 seddarsikim pomočnikom,
40 rudarjem, 1 pilarju, 1 kovaškemu pomočniku, 3 elektromonterjem, 4 krojaškim pomočnikom, 2 krznarjem, 2 brivskim pomočnikom, 1 klofoučarskemu pomočniku, 1 litografu, 3 kravarjem, 1 natakarju, 1 mlajš. slugi, 15 vajencem. — Ženskam: 3 šiviljam za perilo, 1 pletilki,
2 služkinjam, 1 kmečki dekli, 4 vajenkam.
Maribqfl. Delo je na razpolago: 3 poljskim delavcem, 3 delavcem za no-sitev pute v trgaitvi, 19 hlapcem, 1 kravarju s sinom, 13 viničarjem, 1 delavcu za kopanje zemlje. 1 kletarskemu delavcu, 3 gozdnim delavcem, 1 delavcu za pakovaijje, 30 rudarjem, 2 kovačema,
1 kovinolivarju, 1 kleparju, 2 elektrikarjema, 1 mehaniku, 1 kotlarju, 7 mizarjem, 2 tapetnikoma, 4 krojačem,
3 čevljarjem, 5 prikrojevalcem gornjih delov čevljev, 1 mlinarju, 11 sobosli-karjem, 4 tesarjem, 19 zidarjem, 1 litografu, 1 šoferju, 1 lesnemu manipulantu. — Vajencem: sedlarske, pekovske, kovaške, mizarske, krojaške in čevljarske stroke. — Ženskam: 6 kmečkim deklam, 8 služkinjam, 3 kuharicam, 3 vzgojiteljicam, 3 varuškam, 2 postrežnicama,
1 kuharici za v uradniško menzo, 1 boljši gospodinji, 6 tovarniškim delavkam,
2 pomožnim delavkam, 2 šiviljama za obleko, 1 trgovski vajenki, 1 šteparici,
1	pisarniški moči, 1 kuharici za v graščino, 2 šiviljskima vajenkama, 1 tekačici.
Celje. Delo je na razpolago: 3 konjskim hlapcem, 1 majerju kravarju, 6 poljskim delavcem, 22 delavcem za v gozd, 5 lesnim delavcem, 1 pomožnemu delavcu, 20 delavcem za gradnjo ceste, ,
20 delavcem za apnenik, 20 delavcem rudarjem, 15 zemelj, delavcem, 5 minerjem, 1 pečarju, 3 kovačem, 2 ključavničarjem, 5 mizarjem, 1 kolarju, 4 sodarjem, 2 tapetnikom, 8 čevljarjem, 2 krojačem, 1 mesarju, 36 težakom, 31 zidarjem, 10 tesarjem, 4 soboslikarjem, 1 strojniku, 15 vajcncem. Ženskam: 17 kmečkim deklam, 2 šiviljam, 6 natakaricam,
13	kuharicam, 16 služkinjam, 1 gostiln, kuharici, 2 varučkam, 2 vajenkam.
Za kratek čas.
Neki visokošolee, kateremu je zmanjkalo denarja, je pisal svojemu stricu tole pismo: j>Predragi stric. Ako bi me sedajle videl, kako me rdečica obliva, bi se ti gotovo zasmilil. Ali mar slutiš zakaj? Zato, ker bi te rad prosil za par stotatkov, pa ne vem, kako bi se pravilno izrazil. Nemogoče mi je, da bt tf to povedal kakor si mislim. Rajši umrjem. To pismo ti pošiljam po slu, ki bo čakal na odgovor. Tvoj udani in Tebe ljubeči nečak Andrej. — P. S. Zavedajoč se sramotnega pisanja, sem tekel za slom, da bi mu odvzel pismo, pa ga žal nisem mogel dohiteti. O, da bi se vsaj kaj nepričakovanega pripetilo, ali pa da bi »e pismo zgubilo« Strica je pismo presenetilo, vendar pa tudi on ni bil izmed r onih, ki so na glavo padli, zato je slu izrolčtil sledeč odgovor: >Moj dragi nečak. Bodi potolažen in umiri se, nikar več ne zarudevaj. Previdnost je uslišala Tvoje prošnje. Sel je Tvoje pismo izgubil. Tvoj stric Štefan.«
Raztresenost. Profesor (pri obedu v hotelu): Ljuba ženka, danes si pa res dobro kosilo pripravila!
Zena: »Ampak, na tej fotografiji pa nimaš niti enega gumba na suknjiču.«
Mož:	»Torej	si	vendar opazila.
Prav zato sem se dal fotografirati.«
Novi župnik po prvi pridigi cerkovniku: »Kako se vam zdi, je-li bila faranom pridiga povolji?«
Cerkovnik: »Jaz mislim da, saj so večinoma vsi kimali.«
Majhna usluga. Neka dama se je peljala po deželni cesti z avtomobilom. Pa je dohitela pešca, ustavila ter mu dejala: > Prosim, bi mi hoteli iakazati majhno uslugo?« >Prosfm, prosim. Ža-kaj pa ne?« je odvrnil pešec vljudno.
> Dobro. Postavite se še enkrat sredi ceste, ker bi pač rada preizkusila kako hitro se moj avto ustavi. Pri zavori ni namreč nekaj povsem v redu.«
Pazljivo in napeto je poslušal. Njegova žena in njena mati sta se menili med sabo. Mati je dejala: »Dobila si izvrstnega moža, zato pa moraš z njim tudi lepo postopati. Ne bodi vedno radovedna, kam zahaja in ako pride pozno domov, bodi ljubezniva z njim ter potrpi, da sam pove kje je hodil. To ti je pravi vzor moža kakonšnih je le malo. Le lepo ravnaj z njim.«
Nagnil je uho, da bi še več slišal, pri tem pa se je — zbudil.
Amerikanska. — Neki farmar je pri spravljanju sena zgubil žepno uro in vse iskanje je bilo zaman. Dve leti na to je ena izmed njegovih krav zbolela in poginila. Ko so jo razkosali, so v njenem želodcu našli uro, ki je še vedno šla ter kazala pravilni čas- Neprestano delovanje želodca je namreč uro ves ta dolgi čas poganjalo.
Izobrazba vse odnese. Peter: Ti, sosed Pavel, kam pa so prešli tvoji prašiči in tvoja govedina? — Pavel: Prašiče mi je sin Joža zaštudiral, na račun govedine se pa uči moja Polona na klavir.
Katehet: Povej mi Miha, zakaj sta šla duhovnik in levit mimo ubogega potnika, ne da bi mu pomagala, kot je to storil pozneje Samarijan?
Miha: Zato, ker sta videla, da je oni na tleh že okraden in oropan.
Učitelj: »Epidemija je nekaj, kar se hitro širi. Gombač, povej mi kako primero.«
Učenec: »Marmelada.«
35 LET
OBSTOJI KONZUMSKA KLET KONGRESNI TRG 2. PROSTORI PRENOVLJENI, POGLOBLJENI, ZRAČNI. JED IN PIJAČA IZBORNA, CENA NIZKA. TUDI HRANA V ABONMAJU.
PRIDITE IN OGLEJTE SI!	NE	BO VAM ŽAL!
58
Iz vse svoje duše
Renč Bazin	Poslovenil	Niko	Kuret
»Ali verujete v premišljeno dejanje, gospod Lemarie?«
»Ne, gospod stotnik. Čeprav so bili odnošaji med mojim očetom in to delavsko družino dokaj napeti, vendar v to ne verujem. Bila so nekatera nesoglasja v gmotnih zadevah.«
»Baš to je treba razjasniti. Povejte, Madiot, ali ste imeli vzroka sovražiti gospoda Lemarieja, ki je tu, ali njegovo družino?«
Antoine je rekel na glas:
»Da.«
»Izrazite se najprej vi, gospod Lemarie. Obtoženec naj popravlja, če bo treba.«
Eloi je mislil: Izgubljeni smo. Zganil je z roko, da bi privabil pozornost Antoinovo, da ga s kretnjo poprosi, naj ne pripoveduje preteklosti. Toda Antoine ni trenil z očmi.
»Tako je bilo, gospod stotnik. Moj oče je bil odklonil enemu svojih delavcev, ki ga vidim tu —« pokazal je pri tem na Eloija, »pokojnino, ki mu je po zakonu ni bil dolžan dati in jo je ta zahteval po nesreči, ki ga je bila zadela iz neprevidnosti. Ta človek je sin obtoženca. Pokojnino sta nesramno zahtevala večkrat i stric i nečak. Moj oče se je pokazal trdega in mislim, da sovraštvo Antoina Ma-diotja nima drugega vzroka. Dodati pa moram, da je takoj drugi dan po nesreči dala moja mati zdraviti bolnika na svoje stroške: poslala mu je svojega zdravnika in skrbela za zdravila. Sodnemu zboru moram še povedati, da je bila neposredno po smrti mojega očeta nakazana stricu obtoženca letna pokojnina 500 frankov.«
Mladi častniki, ki so sedeli na obeh krilih, so privzdignili glave, ko da hočejo reči: »Kakšen človek, ta Madiot.«
»Tako ste torej slišali, Madiot? Imeli ste do družine Lemariejevih zgolj dvomljive zahteve. Tudi se vas niso tikale neposredno. Nasprotno ni mogoče zanikati dobrot, ki jih je užival vaš stric. Ali dopuščate, kar se je pravkar govorilo? Ali je se kaj, česar še nismo čuli? Govorite. Kar največ razloga
imate, da ne molčite.«	.
Antoine je s široko odprtimi očmi strmel v okno. Zdelo se je, da ne sliši.
Dvakrat je predsednik ponovil vprašanje. Niti mišica ni trenila na vojakovem obrazu. Zdelo se je, da je daleč od teh besedi. Vsa dvorana je čakala, da spregovori.
Sekunde so potekale. Stotnik se je sklanjal na desno in na levo. Povpraševal je častnike razprtih dlani: »Nemogoče ga je spraviti k besedi. Ali sem povedal dovolj? Ali zadostuje? »Častniki so se priklanjali po vrsti: »Jasno, mož je neopravičljiv. Navaden lopov.«
Zagovornik je posegel vmes in zahteval:
»Gospod predsednik, ker obtoženec že vztraja pri molčanju, bi mogoče ta delavec, ki ga je vzgojil, Eloi, Madiot, mogel izpovedati kaj koristnega.
In stari bobnar je stopil pred sodni dvor. V tem trenutku je bil prav tako siv v obraz kakor so mu bili sivi lasje. Znašel se je pred višjimi, ki jih je bil spoštoval vse življenje. Kolikor je mogel, je poskušal zavzeti pozo starega vojaka, ki je zvesto služil, ki ve, kako velja govoriti z višjimi in ki se ničesar ne boji. A roka se mu je tresla. Glas mu je tudi podrhteval, ko je rekel:
»Eloi Madiot, 66 let star, 14 let vojaške službe, sedem vojnih pohodov, dvakrat imenovan pri dnevnem povelju, tridese let v tovarni pri Lemarieju.«
»Kaj veste?«
Obrnil se je k Antoineu. Prvo pot so se jima srečale oči. Pogled Antoinov je bil še vedno negiben. Divja odločnost je bila v njem in še senca mehkobe ne. A govorilo je iz njega: »Na naju dveh je, stric Madiot, da rešiva mamino čast. Storil sem vso svojo dolžnost: zdaj je vrsta na vas.« Eloi je razumel: »Da rešim Henrietto.« Obrnil se je in rekel:
»Jaz ne vem ničesar.«
Nekateri so se zasmejali. Dvoje ali troje sodnikov je skomignilo z rameni.
»Recite vsaj, kaj mislite o obtožencu,« je dejal stotnik. »Vzgojili ste ga. Kaj mislite o njem?«
Madiot je dvignil roko kot bi hotel priseči, pogledal je ubogega infanterista za mrežo in odvrnil:
»Fant, ki ga ni bilo dosti prida, gospod stotnik, a je dobrega srca.«
»Ne poslušajte ga, gospod predsednik,« je dejal zagovornik. »Priča nikdar ni veljal za bistroumnega in vidno je utrujen.«
Pogledi sočutja, ki so spremljali Madiotja, ko se je vračal na svoj prostor, so dokazovali zares, da ga je vsakdo razumeval tako: starec, ki jedva ve, kaj govori...
Zadeva je bila razsojena. Ostalo je bilo malo važno. Podporočnik, ki je vršil službo vladnega komisarja, in je prebral obtožnico brez strasti, kjer je skoraj prosil oproščenja, da zahteva smrtno kazen, da ustreže strogosti vojaških zakonov. A priznanje je bilo popolno, o nasilstvu ni bilo dvoma, zakon pa je bil nedvoumen. Zagovornik je klatil z rokami jn govoril o neodgovornosti radi pijanosti. A bil je slabe volje sredi svojih poslušalcev, samih vojakov, ki so ga pač prenašali, a so ga jedva poslušali. Zato je kmalu nehal. Sedel je in si brisal potno čelo.
»Razprava je pri koncu,« je dejal predsednik. »Sodni zbor se poda na posvetovanje.«
Zdelo se je, da Antoine niti ni opazil^ da so se sodniki dvignili, da so jemali vsak svojo čelado ali svojo čepico in, veseli, da uidejo otrplosti takega slučajnega posla, vzboklih prsi, po vrsti odhajali skozi vrata na dnu dvorane. Orožniki so dvignili mrežno ograjo, ki je zanjo bil zaprt Antoine. Ubogal je mehanično in je odšel sklonjene glave. In ni bilo videti njegovih sivih oči, ki so strmele v zastore na oknu.
Tedaj se je Marija upala vzravnati. Smuknila je vzdolž ob ograji do tistega konca, kjer je onkraj lesene pregraje bil naslonjen Eloi Madiot. Za trenutek se je obotavljala. Potem je ponižno in v strahu, da jo bo pognal od sebe, zašepetala:
Za »Jugoslovansko tiskarno«: Karel čet
Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.