*****************
^ 8 ša naloga: y
preboja in napredek n^odaJ |
N aš namen : ... , f
dinosti in slogi do cilja! |
************
VESTNIK
NATIONAL HERALD.
************-. ^ ***
* Največji slovenski a? A 'k *
* V Zedinjenih drža. *
* Tbe Largest Semi-Wee 1
the United States of Am
***♦*<***********
O
rt
2-
O
GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC RENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.
i ^ v.
Pb, a
ii; Sa v •
Štev. 68.
DULUTH, MINN., MONDAY, AUGUST 24. 1914. — PONEDELJEK, 24. AVGUSTA, 1914.
Volume IV.—Letnik IV.
H
r&ta Val
11 zJSn
jfi „ «»Mc.
Ne v
Si
pbi izvojevali po štiridnevni hudi bitki
veličastno zmago nad avstrijskimi četami.
čTIRJE AVSTRIJSKI POLKI DO MALEGA UNIČENI. — VRHOVNI POVELJNIK 21 DIVI-
5 ZIJE AVSTRIJSKE INFANTERIJE PADEL V BITKI S SRBI, KAKOR TUDI POVELJ
NIK 28. PEŠPOLKA. — 200.000 MOŽ BROJEČA VOJNA SILA AVSTRO-OGRSKE
ARMADE V BITKI S SRBSKIMI ČETAMI POPOLNOMA PORAŽENA. — AVSTRIJA
KLIČE POD OROŽJE cRNO VOJSKO. — KOTOR BOMBARDIRAN PO FRANCOZIH
- ČEŠKI IN POLJSKI VOJAKI SE ZAČELI PUNTATI. — ANGLEŽI NAMERAVA¬
JO ZASESTI TRST. — JAPONSKA NAPOVEDALA NEMČIJI VOJNO. — NEMCI
NAZNANJAJO ZMAGE, TODA UTRDBE V LUETTICH SE ŠE VEDNO DRŽIJO. —
VOJNA MED AVSTRO-OGRSKO IN ITALIJO.—NEMCI ZAHTEVAJO OD BELGIJE
40 MILIJONOV DOLARJEV VOJNE ODŠKODNINE. — NEMCI ŽE V BRUSLJU. —
GLAVNO MESTO PREMEŠČENO V ANTWERPEN. — POLOŽAJ V ALZACIJI. —
VELIKA BITKA MED NEMŠKIMI IN ZAVEZNIMI ČETAMI SE JE PRIČELA.
FRANCOSKI LETALNI STROJI PROTI NEMŠKIM ČETAM.
i- ' * >'? 'V fiiSr * ' - ' , ir~ 77~
INSKO
•*r»
Niš, Srbija, 23. avg. — Uradno se poroča, da so dožive¬
le avstrijske čete v Srbiji velikanski poraz. 91., 102., 1 1., in
28.avstrijski polki so bili popolnoma pobiti. Vrhovni povelj¬
nik 21. divizije avstrijske infanterije je bil ubit, kakor tudi
poveljnik 28. polka.„Sedemnajst avstrijs. monitorjev na Do¬
navi je potopilo srbsko topništvo.
Velikanska bitka med avstrijskimi in srbskimi četami
se je začela dne 20. avg. Avstrijske čete so pri svojem pro¬
diranju naletele na srbsko armado, in kmalu je bila v teku
Ua bitka. Avstrijska vojna sila je štela 200.000 mož, kale
rim je stala nasproti velika manjšina srbske armade. Toda
. ^ 'stanovih,^ Srti so se vojskovali kot levi, da so se morali končno Avstrij-
Vvi-t pzvelikanskimi izgubami umakniti. Srbi so napravili lep voj-
’ ,)0 . ( J 0 zavarovani a) ni nlpn
rorti, tudi lahko3 FP iCI1 '
aiiuhftB* Avstrija piska iz zadnje luknje.
'■r? os
vl »»oranf* s ' »n pt^j
na znaSa 54oo.
BRU » TT =NI o BB 08 ,
co BLUTB t,
P« S. KOCHBT^
10 pre «mn,
p London, Anglija, 22. avg. — Iz Dunaja naznanjajo tir
V ° * V ’ “Sl ijšnji Exchange Telegraph Co.., da je poklicala avstro-ogr-
skavlada pod orožje vse možke v starosti od 20 do 42 let.
Bombardiranje Kotora. -
>ndon, Anglija, 22. avg. —Iz Cetinja naznanjajo, da so
Len
Ičajo,
Inot vzdrževali I
j ral postati čim
bi se marsikaj
Stnarska društn
po katerem toSj
K3 [Me v sredo franco ske in angleške bojne ladje obstreljevati
v slovenskem j*tvi
«emu rojaku
:2 , SI* 10 ^ r ^ ke balerl i e
i' e vsako četrto
jon dvorani *
trijske utrdbe v Kotoru. Z gore Lovčen so jim pomagale
m, ■ j
C. K., “»M
Butala, F. S, J 1 ^
4g«jj Kovad, S. 0'
tvo SV
k Bosne poročajo nadalje, da je prišlo med Avstrijci
f^oogorci do bitke, v kateri so izgubili prvi 200 mož.
Potrjene avstrijske izgube.
London, Anglija, 22. avg. — Oficijelno se potrjuje, da
•zgubili Avstrijci v tridnevni bitki ob Drini 20.000 mož.
Čehi se puntajo.
..London, Anglija, 21. avg. — Poročevalec lista “Dailv
“ brzojavlja iz Petrograda, da je dobil tamošnji list No-
^ Vremja iz Kieva poročilo, glasom katerega so dobili
j°šnji Čehi poročila od svojcev, da so se začele češke in
i Sae čete v Avstriji puntati, ter da so vojaki ustrelili čast-
f kličoč: ‘Doli s cesarjem Viljemom, doli z Avstrijo,
to Rusija.”
k j^-ister^fi *% nan i a se nadalje, da je bilo glavno mesto kraljevine
I-,'V a 8 a več dni v rokah'puntarjev, dokler niso prišle
rt' 5 ' 116 čete, ki so nastopale z vso grozoto. Vojaki polkov,
• a teiih služijo Nemci, niso prizanašali niti ženam in otro-
• Vakega Čeha, katerega so dobili na ulici, so neusmi-
jl Urn °rili. Slednjič so kakor navadni roparji naskočiti
.^»trgovine ter jih izplenili.
. Grozote Avstrijcev v Srbiji.
*-°ndon, Anglija, 22. avg. — Iz verodostojnih virov
da so avstrijske čete strašno gospodarile v onih
• ^9” se jim je posrečilo priti na srbsko ozemlje. Po-
| L/^taki (večinoma madžarskih polkov) so požigali te,
...
kfKat« 1 *!
le.leljo P°. \ i
prost ' 0 Si
kiuvane-.Sjj?
nino »JdloV^L
'• stfra
'v oles f
■' ,,„ei»o8"VL
1 , (V SL
; 'ln
[!n ili
kftfJ
mm
'."č
(tfJ Zene m otroke. Srbska vlada je naznanila vlastem .to
b> "' 1 ' ' nasprotju z mednarodnim
ffm **
ul’ V W'tfn
m
'm
^V 0rn ^ e > ki je v največjem
n. Angleži zasedejo Trst?
Italija, 22. avg. — Nek list v Benetkah naznanja,
m iLv n f,1 ka admiraliteta naznanila tržaškim prebivalcem,
lij ^ ri tanija zasesti Trst. Tržačanom je bi o o
J- da se jim ni treba ničesar bati. V Italiji je to nazna-
evn ° vzbudilo velikansko presenečenje.
h, laponska napovedala Nemčiji vojno,
k t i in^ton, D. C., 23. avg. — Tukajšnji japonski po-
, e danes obvestil Združene države, da je Japonska na-
V°i no Nemčiji. Amerikanska vlada je bila naprose-
rbl Za varnost Japoncev v Ne m čiji. ■
L, Trdn iave v Luettich (Liege) se še držijo.
C^AngHja, 23. avg. — Iz Ostende se brzojavlja, da
k tp Pn U ^ge (Luettich) še vedno držijo. Nemci prodirajo
emu naprej.
‘i-
VELIKA BITKA.
London, Anglija, 23. avg. —
(1:15 zjutraj). — V soboto zju¬
traj se je začela velika bitka med
nemškimi in zavezninii 'četami.
Bojna črta se razteza od Nam/ur ja
do Oharleroi, kakih 20 milj daleč.
PRODIRANJE NEMCEV.
London, Anglija, 23. avg. —
Belgijsko glavno mesto Bruselj je
padlo, in se sedaj pomičejo nem¬
ške čete proti Antverpnu, kamor
se je preselil dvor. Armada zavez¬
nikov, ki šteje najmanj 5 franco¬
skih in 3 angleške armadne kbore,
se je po hudih bitkah umaknila v
utrjene postojanke, kjer hoče pri¬
čakovati sovražnika.
NEMCI ZMAGUJEJO.
AVashington, D. C., 22. avg^. —
Oficijelno se naznanja, da so nem¬
ške čete izvoj^vue siifrpo 2 sma.ro.
nad 1’raneozi med Metzom in Vi-
gesen. Podrobnosti niso naznan¬
jene.
NEMCI ZAHTEVAJO ODŠKOD¬
NINO.
London, Anglija, 22. avg. —
Nemci zahtevajo vojno odškodni¬
no, in sicer 40 milijonov dolarjev
od mesta Bruselj, in 10 milijonov
od Luetticha. Plačilo te svote bi
Belgijce hudo zadelo, in se sploh
ne ve, kako naj bi ta mesta ustreg¬
la tej 'zahtevi. Gotovina bank teh
mest je bila prepeljana v Antver-
pen, da se je tedaj bati, da bodo
hoteli Nemci na drug način priti
do denarja.
MOBILIZACIJA ITALIJE.
Pariz, Francija, 22. avg. — Ita¬
lija je odredila splošno mobiliza¬
cijo. Italijanski kralj je sicer hotel
varovati nevtralnost, toda mini¬
strstvo ga je prepričalo, da Italija
ne more deij mirno gledati sedan¬
jega konflikta.
PADEC BRUSLJA.
Berolin, Nemčija, 22. avg. —
Semkaj je dospela kratka brzojav¬
ka, naznanjajoča, da so nemške
čete zavzele belgijsko mesto Bru¬
selj.
PRODIRANJE NEMŠKIH ČET.
Pariz, Francija, 23. avg. —
Nemške čete so tako v Alzaciji
kakor v Lotringiji začele z ofen¬
zivo. Francozi se počasi umikajo
nazaj. Vojni department naznan¬
ja, da so se morale francoske čete,
ki so upadle v Lotaringijo, umak¬
niti. Njim nasproti je stala ogrom¬
na vojna sila združenih nemških
in avstrijskih čet. Avstrijci so pri¬
šli zaveznikom na pomoč skozi
Konstanško jezero. Združene avst¬
rijske in nemške čete so prodrle
že -do Cerney, samo 5 milj od trd
njave Muehlhausen, katero- so
pred dnevi zavzeli Francozi.
London, Anglija, 22. avg. —
Nemške čete so prišle danes do
obali Belgije ter zasedle Ostende.
NEMŠKO-JAPONSKI spor.
WaShington, D. C., 22. avg. --
Japonska vlada je naročila svoje¬
mu pooblaščencu v Berolinu, naj
odpotuje jutri ob štirih iz nemške¬
ga glavnega mesta, ako do tedaj
nemška vlada še ni odgovorila na
ultimatum Japonske.
ZVEZNA PREISKAVA
PODRAŽENJA ŽIVIL.
Prvo zaslišanje se je že vršilo v
Chicago, 111. — Iz Washingto-
na zahtevajo temeljito
preiskavo.
V sedanji evropski vojni igrajo tudi veliko vlogo zrakoplovi in letalni stroji.. Gorenja slika nam
kaže francoske aer|>plaiie, straže,če gorske prelaze v Bonhomme in Sainte-Marie-aus-Mines< Francoski
vojaški letalni stroji bodo vsekakor v bojih v gorskih krajih delali mnogo preglavic prodirajočim
sovražnikovim četam; letalci so oboroženi z bombami, nekateri francoski vojaški letalni stroji so pa
tudi opremljeni z .brzostrelnimi puškami. • *
VOJSKA NE DOVOLJUJE
QDGOMY'£V‘ n.ONCRES'A.I
Republikanci bi šli radi na počit¬
nice, toda temu se je uprla de¬
mokratična večina zbor¬
nice.
AVashingtoii, D. -C., 21. avg. —
Vodje republikanske stranke v se¬
natu. so napravili poizkus, doseči
odgoditev kongresa dne 26. avg.
toda s tem niso imeli sreče, ker se
je demokratična večina uprla tej
-zahtevi. Senator Smoot iz Utah .je
predlagal svojim tovarišem demo¬
kratom, naj bi se vršile seje tudi
ponoči, da bi mogel rešiti kongres
svoje posle tekom desetih dni, da
se bi mogel potem odgoditi pri¬
hodnjo soboto.
Vodje demokratične stranke pa
so prišli do prepričanja, da tega
ni mogoče storiti. Zdi se jim nam¬
reč, da bi bila to velika politična
napaka, in da bi prišla dežela v
nepriliko, ako bi se kongres od-
godil, pr e d no- doseže evropska -kri¬
za točko, ko bode mogoče natane
nejše presoditi posledice vojne na
tukajšnje razmere. Bojijo se tudi
da bi prišel zakladni urad v stis¬
ko, da bi bilo treba sklicati po
sebno zasedanje, kar bi napravilo
v deželi slab uti® iu bi škodovalo
demokratom pri prihodnjih volit
vali.
V vladnih krogih si še niso na
jasnem, ali' ne bode potreba nalo¬
žiti novih davkov, da se pokrije
-primanjkljaj, ki mora-nastati, ker
so odpadli carinski dohodki. Pred¬
sednik Wilson upa, da tega ne
hode treba storiti, toda kongres
se ne sme odgoditi, da more za
slučaj potrebe ukreniti vse potreb¬
no. Kakšni novi davki naj se na¬
ložijo, ako bi nanesla potreba, tu¬
di še ne vedo. V vladnih krogih
menijo torej, da je najboljše, ako
imajo pri rokah kongres za vse
slučaje.
VOLITEV KOVEGA PAPEŽA SADI
EVROPSKE VOJNE OTEŽKOČENA
TRUPLO UMRLEGA PAPEŽA PIJA X. NA MRTVAŠKEM
ODRU. — PRVO ZBOROVANJE KADINALOV SE JE ŽE
VRŠILO. — MED KARDINALI OBSTOJIJO TRI SKUPI¬
NE, ZA KANDIDATE SE IMENUJEJO KARDINALI FER-
RATA, MAFFI IN KARDINAL DE LAI.
Chicago, 111., 22. avg. — Pri pre¬
iskavi, katero vodi zvezna vlada
radi po draženj a živil, so bili za¬
slišani kot prve priče predstojniki
oddelkov -Cudaliy Packing družbe.
Harry Wilkms in E. C. Shepard
sta prišla s knjigami omenjene
družbe, zaslišal ju je pomožni o-
krajni pravnik Hopkins. Tekom
tega tedna -se je zglasilo sicer že
več nastavljene e v velemesarjev v
uradu zveznega pravnika Wilker-
sona, ki so se ponudili, da izpove¬
do o poslovanju klavnic, toda
zvezni pravnik se s tem ni hotel
zadovoljiti. To pa vsled tega, ker
jih ne more vzeti za priče, ker so
se ponudili prostovoljno, da bi go¬
tovo zagovarjali velemesarje.
Slieparda in Vilkinsa je p-a pokli¬
cala zvezna oblast, in knjige sta
morala prinesti seboj na tozadev¬
ni ukaz. Kaj sta izpovedala, ni bi¬
lo mogoče natanko dognati, gc-
[ tovo pa je, -da sta hotela oprati
velemesarje s trditvijo, da živino¬
reja v Združenih državah ni isto¬
časno napredovala s prirastkom
prebivalstva.
Iz Washingtona naznanjajo br¬
zojavnim potom, da mora biti po
vsej dežel-i se vršeča preiskava o
podraženju živil temeljita, in da
je kmalu pričakovati obtožb. Pro¬
ti vsem onim, ki umetnim potoni
-dražijo življenske potrebščine, se
bode postopalo z največjo brezob¬
zirnostjo.
AVSTRIJSKI CESAR
NEVARNO OBOLEL.
London, Anglija, 24. avg. — Iz
Rima brzojavljajo, da je avstrij¬
ski cesar Fran Josip tako nevarno
obolel, da je pričakovati njegove
smrti vsak trenutek.
Rim, Italija, 21. avg. — Truplo
pokojnega papeža Pija X. so po¬
ložili na mrtvaški oder. Njegova
sestra Anna -Sarto je vsled raz¬
burjenja težko obolela, ter se na¬
haja pod zdravniško oskrbo dr.
Amicija. V Vatikanu delajo pri¬
prave za pogrebne svečanosti.
Od 5. do 7. ure je ležalo truplo
pokojnega pa-peža -na mrtvaškem
odru v prestolni dvorani. Oblečen
je bil v belo obleko, na rokah je
imel svilene rdeče rokavice, zlata
mitra je pokrivala glavo. Obraz
pokojnika je kakor iz voska. Kar¬
dinali šo prišli v znamenje žalo¬
vanja z violtnimi čepicami, ter so
pokleknili ob obeh straneh mrtva¬
škega odra.^
Danes zjutraj so truplo zopet
izpostavili in je potem prenesli v
cerkev sv. Petra.
Baltimore, Md., 21. avg. — Kar¬
dinal Gibbons je odpotoval danes
popoldne s -White Star parnikom
“Canopic” v Rim.
Rim, Italija, 21. avg. — Dr.
Marehiafa je izjavil, da je papeža
vojska hudo potrla, da ga ni bilo
pomiriti, ker mu je bilo vedno
pred očmi, da bode moralo toliko
ljudi umreti v vojski. Rim je oble¬
kel žaiobno obleko. Vse trgovine
so zaprte, v cerkvah je polno ljud¬
stva.
Rim. Italija, 21. avg. — Itali¬
janski minister za zunanjosti je
obvestil vse italijanske zastopnike
v inozemstvu, da prevzame vlada
popolno garancijo za nedotaklji¬
vost konklava. Kardinali se zbog
sedanje evropske vojne ne bodo
mogli tako hitro sestati, da se bode
•tedaj izvolitev novega papeža pre¬
cej zaivlačila. Takozvani politični
kardinali, na čelu jim kardinal
Agllardi, hočejo pozvati vse cesar¬
je, kralje in predsednike vojsku-
NOVI PROVIZORIČNI
PREDSEDNIK MEKSIKE.
jočih se vlasti, naj sklenejo za ča¬
sa volitve novega papeža premir¬
je. Apelirajo za pomoč na Zdru¬
žene države, kot največjo nevtral¬
no vlast.
Kardinali se trudijo, da radi na¬
rodnosti ne bi mogoče prišlo do
razkola. Takozvani sveti kolegij
obstoji iz 65 kardinalov, da je to¬
rej treba 42 glasov za izvolitev.
Od 65 kardinalov jih je sedem
Francozov, pet Špancev, dva An¬
gleža in dva Portugalca, ter po
en kardinal iz Irske, Belgije in
Canade. Skupaj torej 19. Drugo
•skupino osmorice tvorita dva kar¬
dinala iz Nemčije in šest iz Avstro
-Ogrske. Nevtralna skupina obsto¬
ji iz treh Amerikancev, ter po ene¬
ga kardinala iz Brazilije in Ho¬
landske, skupaj torej petih kardi¬
nalov.
Italijanskih kardinalov je 33,
da torej tudi z nevtralnimi ne mo
rejo dohiti potrebne veoin^. Ven¬
dar je skoraj gotovo, da pade iz¬
volitev na Italijana.
Rim, Italija, 21. avg. — Vsebina
•papeževe oporoke ni znana. Samo
nekaj kardinalov ve zanjo. Oporo¬
ka je pisana enostavno in poziva
naslednika, da naj dovoli sestram
pokojnika po $60.00 pokojnine na
mesec. Pokojnik je v oporoki izra¬
zil željo, da ga položijo k večje¬
mu počitku v kripti cerkve sv.
Petra. Oporoka zaključuje s pro¬
šnjo Bogu, naj odpusti piscu nje¬
gove grehe. Neko drugo poročilo
pravi, da je zapustil papež pre¬
moženje v vrednosti $10.000.
Rim, Italija, 22. avg. — Prvega
•sestanka sv. kolegija se je udele¬
žilo 32 kardinalov. Začasno vla¬
danje cerkve je uravnano, vršijo
se priprave za konklave. Na me¬
stu obolelega kardinala Vannutol-
lija vodi predsedstvo kardinal
•Mexieo Ciudad, Mex., 21. avg.
General Venustiano Carranza, vr¬
hovni načelnik armade konstitu-
cionalistov in od včeraj provizorič¬
ni predsednik Meksike, je prišel
včeraj opoldne v glavno mesto
Meksike, kjer ga je ljudstvo po¬
zdravljalo z največjim navdušen¬
jem. Ceni se, da je tvorilo več kot
150.000 ljudi špalir, skozi katere¬
ga je šel novi predsednik s svojim
spremstvom v Narodno palačo.
Ljudstvo je glasno nazdravljalo
novemu predsedniku in novi vladi.
GATASTROFA V CEIBA
ZAHTEVALA 40 ŽRTEV.
TVkshingiton, D. C., 21. avg. --
Glasom neke brzojavke državne¬
mu departmentu se je podrlo v
Ceibi v Honduras novo carinsko
poslopje, in pri tej nesreči je iz¬
gubilo življenje 40 amerikanskih
in angleških delavcev. Takoj po
katastrofi je izbruhnil požar. Po¬
drobnosti še niso javljene.
Agliardi. Navzoči so položili pri¬
sego, da do smrti ne bodo izdali
ničesar o teku posvetovanj.
O prihodnjem papežu ngiiblje
list “Messagero” sledeče: Italijan¬
ski kandidati smejo računati z gla¬
sovi francoskih, angleških in amo
rikanskih kardinalov, in bodejo
torej prodrli s svojim kandidatom.
Španci se bodo pod vodstvom kar¬
dinala Merry del Val pridružili
Avstrijcem in Nemcem.
Italijanski kandidati so: kardi
nal Ferrata, ki je prijazen Fran¬
cozom, kardinal Maffi, ki se na¬
giblje Nemčiji, ter kardinal de
Lai, ki ima mnogo pristašev, ker
bi vodil ravno tako politiko, kot
umrli papež Pij X.
NARODNI VES T N I K
SLOVENSKO KATOLIŠKO
! PODP. DRUŠTVO
I
SVETE BARBARE
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
I nodpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
n.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnngs,
Wyoming.
Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II Tainik- JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Oity, Pa.
Blaeainik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, IH.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsbureh, Pa.
Pittsburgh,
X. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.
II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa
1 X 1 nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.
T porotnik- MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mick.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O.
I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box "
II. upravnik: PAVEL OBREGAR,
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.
Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’.
135. Broughton, Pa.
Box 402', Witt, 111.
Pristopnina znaša $1.00, mesečnina
50c. V drugem razredu znaša za¬
varovalnina $250.00, pristopnine
je plačati $1.00 in na mesec 25c.
Kdor hoče dati upisati svojo
soprogo, to lahko sto^i pri seji dne
30. avgusta v stari cerkveni dvo¬
rani. Pozdrav vsem elanom. - - Fr.
I‘enga'1.
se zadolžiti Prišel je zopet v Ba-
berton p- e d letom, in pol, da si
zopet kaj prisluži. In prislužil si
je smrt, siromak! P- v. m.!
Gilbert. — Tukajšnji.urar Josip
Cimzar je izvršil model, ki pred¬
stavlja v miniaturi rudarstvo.
Model je izvršil zelo lepo ter pred
stavlja vrednost vee kot 800 dolar
jev. Model bode razstavljen.
Cheen. — 26 let starega delavca
Victor Pesonena iz Dulutha je
povozil vlak Duluth, Winnipeg &
Pacific železnice na nekem kri¬
žišču. Vse razmesarjeno truplo so
prepeljali v Virginijo.
MINNESOTA.
Duluth. — Medtem, ko zatrju¬
jejo velemesarji v Chicagu, 'da so
poskočile cene mesu samo za tri
četrtine centa od začetka vojne v
Evropi, naznanja nek tukajšnji
mesar, da to ni res in da znaša
razlika med prejšnjimi in sedanji¬
mi cenami mesu že tri cente pri
funtu. Naznanil je tudi, da hoče
to dokazati pred pristojnimi ob¬
lastmi. Meso postaja vedno draž-
je.
— Včeraj, v nedeljo zvečer, se
je vršilo veliko zborovanje Polja¬
kov v cerkvi sv. Petra in Pavla.
Shod je bil sklican, da se posvetu¬
jejo tukajšnji Poljaki o predlogu
Rusije, ki je kakor znano oblju¬
bila Poljakom avtonomijo in več
■dingih ugodnosti, ako ji pomagajo
v sedanji, vojni. Natančneje poro¬
čilo o tem prmbUmo prihodnjič.
— Eden najstarejših tukajšnjih
hotelov. St, Louis hotel, ki je tudi
našim rojakom na sever o napadu
dobro znan, je v nevarnosti, da iz¬
gubi pravico točenja. Licenca bo¬
de najbrže preklicana, ker so se
prodajale pijače po policijski uri.
Zasliševanje v tej zadevi se vrši
danes.
— Iz tukajšnjega glavnega poli¬
cijskega stana naznanjajo, da kro¬
žijo po mestu ponarejeni srebrni
dolarji. Ponarejeni denar izdaja¬
ta dva mladeniča, ki sta, kolikor
■dosedaj znano, opeharila že dva
saloonerja.
Čez meddržavni most, ki veže
Duluth s Superior, se je prepelja¬
lo lansko leto 1,948,525 oseb. Tako
naznanjajo iz urada električne po¬
ulične železnice. Z avtomobili, vo¬
zovi in peš se je poslužilo tega
mesta nad dva milijona drugih
ljudi.
— John Trekovič, gozdni dela :
vee, je vložil v okrajnem sodišču
odškodninsko tožbo proti Virginia
& Rainy Lake Lumber družbi,
ter zahteva odškodnino v znesku
$2.500. Svoje zahteve utemeljuje s
tem, da ga je pri delu v Čamp
. štev. 5 v Cooseberry dne 25. feb.
1913 brcnil konj, ter mu poškodo¬
val desno nogo.
— Temperenčniki so na delu, in
kakor zatrjujejo iz krogov sulia-
eev, mora postati mesto Duluth
do leta 1920 popolnoma suho. Oi-
ganizoval se je poseben komite, ki
bode delal povsod reklamo za tem-
perenco.
— V našem uradu so se zglasili -.
— Rojak Tone Fritz, gostilničar
na Eveleth s svojimi 4 hčerkami;
rojak Karol Zgonc, gostilničar na
Chisholm, Minn., z rojakom Ant.
Lavrič, ki je tako ponesrečil, da
je skoro slep, k glavnemu odboru
S. N. P. J, v Chicago radi odškod-
nipe. Zglasil se je pri nas nadalje
znani rojak Anton Mahne iz Chis-
holma, Minn.
rora. Kar je le količkaj vsaj na¬
videznih napak, se mora vse od¬
straniti, tako ukazuje naš g.
Darovi. Tako so bili npr. naši
molzni' dvoparklarji nadležni v ju¬
tranjih urah nekaterim ljudem.
Naš tako zaželjeni mir je bil mno¬
gokrat kaljen in ogrožen z nepri¬
jetnim mukanjem. Gospod Darow
je začel premišljevati, kako bi bi¬
lo mogoče rešiti ta problem, in res
je iztaknil pravo. Napovedal je
vojno kravam v jutranjih in večer¬
nih urah, začelo je padati z biči
po nedolžnih dvoparklarjih, da so
se 'začeli ljudje pritoževati. Naš
župan je uvidel, da je s to gonjo
ustrelil velikega kozla, zato je mo¬
ral zopet začeti študirati, kako po¬
tolažiti razburjene duhove. Uka¬
zal je najetim kravjim pastirjem,
da morajo pobrati zvonce, in raz-
oroževanje rogate živine se je pri¬
čelo. Tako bi bilo torej vse v redu,
samo je sedaj vprašanje, kaj bode
napravil g. Darrow s kravjimi
zvonci. Nekateri ugibljejo, če mu
ne bi kazalo odpreti prihodnjo
spomlad trgovino “pod roko”, a
drugi so pa zopet mnenja, da bode
mogoče napravil s kravjimi zvon¬
ci mirozov pri prihodnjih župan¬
skih volitvah. No, bodemo že vi¬
deli, kaj se izkuha iz tega. — A.
E. P.
Hibbing. — Veliko zanimanje
vlada za poljedelsko razstavo, ki
se bode vršila tukaj. Pričakuje se
posebno veliko obiskovalcev iz
Dulutha, na “Duluthski dan” ki
se vrši 5. septembra. Duluthčani
pridejo s posebnim vlakom.
-— Preteklo sredo smo imeli
tukaj velik požar, največji od ča¬
sa, ko je pogorelo Haley gledališ¬
če, ki je napravil škode za $15.000.
Zgorelo je -tudi sedem konj. Gasil¬
cem se je po trudapolnem delu
posrečilo zadušiti plamene. Kako
je nastal ogenj, še ni znano.
■— Banke so bile obveščene, da
naj ne izplačajo čeka štev. 12,665,
katerega je izstavila Winton Dear
družba za Mike Bruica za- svoto
$59.65. Bruicu je bil ukraden ta
ček in še 95 dolarjev v gotovini.
— Zdravstveni urad ponovno
opozarja prebivalstvo, naj prej
prekuha vodo, predno jo rabi Za
domačo potrebo. Voda vsebuje
namreč kali bolezni.
Mountain Iron. — Na poti do¬
mov s cerkve je bil v nedeljo na
paden farmer Keach in oropan
za $15.00. Ropar ga je pobil na tla
s pivsko steklenico. Keach je javil
napad policiji, ki sedaj zasleduje
storilca.
Bovey. — Neko tukajšnje srb
sko društvo je nabralo na en sam
dan lepo svoto $800,00, ki se po¬
šlješ rbski družbi rdečega križa.
Tajnik društva je Nick Demič.
Buhi. — Tukajšnji gasilci so
priredili veliko slavnost, katere se
je udeležilo razun domačinov oko¬
li 2000 okoliških prebivalcev. Vr
šile so se tudi dirke in druge šport¬
ne prireditve.
C0L0RAD0.
Pueblo. — Z delom gre bolj sla¬
bo, in v tukajšnji jeklarni so od¬
slovili veliko ljudi. Pravijo, da je
to 'radi evropske vojne. Tukajšnje
topilnice tudi bolj slabo obratu¬
jejo, tako da ne svetujem rojakom
hoditi sem za delom, ker ga ni
mogoče dobiti. Pozdrav. — Louis
Potokar.
Segundo. — Prosim blagovoli¬
te imenovati vse postaje društvi
sv. Barbare, spadajoče v Forest
City, Pa., katere so nam darovale
ter pomagale v sedanji stiski in
bedi. Do sedaj smo prejeli darove
od sledečih postaj:
Postaja štev. 9, $5.00; postaja
štev. 63, $5.10; postaja štev. 13,
$5.00; postaja štev. 31, $5.80; po¬
staja štev. 67, $10.00; postaja štev.
56, $5.00; postaja štev. 81, $5.50;
postaja štev. 60, $3.00; postaja
štev. 11, $4.00; postaja štev. 10,
$3.00; postaja štev. 78, $11.75; po¬
staja štev. 25, $5.00; postaja štev.
16, $5.00; postaja štev. 18, $2.65;
postaja štev. 3, $5.00; postaja štev
82, $1.30; postaja štev. 17, $6.50;
postaja štev. 38, $1.20; postaja
štev. 27, $3.00; postaja štev. 77,
$4.75.
Lepa hvala vsem postajam in
sobratom naše slavne organizacije
sv. Barbare. Veliko gorja ste nam
odvzeli z darovi, da bomo mogli
še vnaprej vstrajaJti in se bojevati
s kapitalistom za naše pravice in
pravice vsega delavstva. Ako bo¬
dete vi kedaj na takem stališču,
kakor smo mi zdaj, tedaj se bomo
tudi mi spomnili na vas, kajti no¬
beden ne ve, koliko bridkih ur ste
nam prikrajšali. Toraj še enkrat
lepa hvala vsem skupaj, kateri ste
nam pomagali.
S sobratskim pozdravom,
Luka Bergant,
tajnik postaje štev. 24.
(Dr. pečat).
Kolikokrat je avstrijska armada
zasedla Belgrad.
Srbski Belgrad je prišel prvič v
roke avstrijske armade za časa
vojne svete lige proti Turkom kon
ceni sedemnajstega stoletja. Za¬
vzeli so ga 1. 1688. Avstr, zmagovi¬
ta armada je leta 1689 zavzela tudi
Niš in Vidin. Cesarski general grof
Piceolomini je zasedel Prištino.
Prizren in Peč. Njegova armada
je vpepelila Skoplje. L. 1690. se
je avstrijska armada umaknila.
Srbi, ki so pomagali avstrijski ar¬
madi, so se tedaj preselili na Ogr¬
sko. Nato je bil Belgrad zopet 27
let pod turško vlado. Pod vladar-
sdom Karla VI. sc- je začela nova
vojna s Tu k' in slavni vo,skova¬
ti ja princ Evgen Savojski zmt
ge vito korakal 1 6 avgusta 1. 1717
v Belgrad. Vojna je z vspcfcom
končala .o v mi mi v Požare ^cu je
morala Turčija odstopili Avstriji
severno Srb'j > do južnega brega
srbske Morave Ustanovili so srb¬
sko kraljestvo, na čelu katerega je
oslal vojai guverner. Za časa av¬
strijske vlade so začeli z rudarst¬
vom, steklarstvom in svilarstvom v
Srbiji. Dežela pa je bila vsled voj¬
ne zelo opustošera. Tako so v te¬
danjem srbskem, kraljestva 1 1721
razen Belgrad si r.ašteli ir) 11 po¬
sestev in 30.000 prebivalcev. L.
1722 so dosegli najvišji dom* dav¬
kov. nam.-ič 105.000 goldinarjev.
L. 1739 , ; c ' Uo srbsko krm. estvo
? >>pet izgu j-V.no. Cesarska armada
j< podrla belg-adske utrdbe ter iz¬
ročila mesto Turkom, Turški polu
mesec je vladal rad Belgrartom do
1. 1789, ko ga je general Lavdon
pod vlado Jožefa II. zopet zavzel.
Gd Srbije so zasedli večji d»i nego
1 1717. Toda v miru Svištenskim
1791 so zopet vse, z Belgradom
vrnili Turčiji. V 1 9 stoletju ni Av¬
strija več napadala Turčije. Da,
vrnila jc celo predlog Napoleo¬
na I., da se r«zdeli Balkan.
gFIRST NATIONAL
Chisholm - - (V| inn
Po 30
ML
v
gt
v
9
$
%
*
9
V
i'4
¥
V
i'4
v*«
i'4
¥
S
9
A
V
9
S
i'4i , 44 , 4i , 44 , 44 , 4i , 4i , W , 4J'ii , iS , 4# , 4i , l#* »v , 1 . .
Vi* V V** jt, v ,
* '‘ ?v ‘D.Hku
Kapital $ 25 . 000 . Preostanek
Osebna odgovornost $ 5,000 ''
Obrestuje denar
Prodaja parobrodne liste in
P°Si|j a d
na vse strani. er *
Posebno pozornost dajemo Sl
'ove n
Pridite in se
c «ir,
Winton. — Tuikaj se je pojavila
Škrlatica, zdravstveni urad je
ukrenil vse potrebno, da se ta bo¬
lezen ne razširi.
NORTH DAKOTA.
Crosby. — Žito je tu zelo boga¬
to obrodilo, farmerji govorijo, da
bode dala pšenica od 20 do 25 bu-
šljev na aker. Poljske delavce
plačujejo po $3.00, mlatiičem se pa
obljublja celo $4.00 in hrano. —
Frank Snidar.
OHIO.
Cleveland. — Umrl je tukaj e-
den starih Clevelandčanov Anton
Kolar, dolgoletni gostilničar, zad¬
nje čase bivajoč na 3222 Lakeside
ave. v starosti 54. let. Bil je član
dir. sv. Vida, štev. 25. K. S. K. J.
— Ponesrečil se je rojak Pri¬
mož Pust, stanujoč v Collinvvoodu.
Delal je v Transferhou.se, in mu
je stroj silno poškodoval nogo.
Chisholm. — Lovrenc Paskevan,
■ki opravlja posle za Nick Košev v
ča, ki se nahaja v Evropi, je dobil
od tega pismo, v katerem mu na¬
znanja z dnem 30. julija iz Bazi a
v Švici, da še sedaj ne ve, kdaj se
bode mogel vrniti v Ameriko, ker
so radi vojne pretrgane vse pro¬
metne zveze. Kosevič je odpotoval
iz Zagreba dne 27. julija, in ka¬
kor pravi v poslanem pismu, ni
imel niti toliko časa, da bi vzel
seboj svojo prtljago. Pooblaščenec
Paskevan pričakuje kmalu natan¬
čnejših poročil.
Aurora. — Težko je dobiti tako
vasico, za katere blagor bi pred¬
stojniki tako skrbeli, kakor je Au-
Ely. — Velika nesreča se je
zgodila v rudniku na section 30,
ko je iz dosedaj še nepojasnjene¬
ga vzroka eksplodiral dinamit.
Pri eksploziji je bil ubit finski
delavec William Viljanen, težko
ranjen pa je bil Hrvat Josip Du-
novič. Viljanen je umrl v bolnici
kmalu zatem, ko so ga prepeljali
tja, in tudi Dunovič najbrže ne
ostane pri življenju.
— Društvo sv. Barbare štev. 2.
sprejema sedaj tudi ženske člani¬
ce, in sicer v dva razreda. Zavaro
valnina za 1. razred je $500.00. —
Barberton. — Par vrstic sporo¬
čam iz Barbertona. Kar se dela ti¬
če, je stvar ta. Ene tovarne de¬
lajo s polnim časom, ene pa en
teden po osem ur na dan in štiri
dni na teden, drugi teden pa že
vprašujejo, kdo hoče čez uro de¬
lati, tako da se niti *dva tedna ni
delalo dosedaj še enako. Delo pa
človek v resnici težko dobi.
Sporočati moram o dogodku, ki
se je pripetil v nedeljo, 2. avgusta
v tovarni za izdelovanje sode. Nad
60 čevljev visočine je padel na
tlak Frank Cankar. Polomil si je
obe nogi, rebra in čeljusti in umrl
je tri ure pozneje. Bil je doma iz
Iga Studenec pri Ljubljani, kjer
je imel tudi svoje posestvo. K dru¬
štvu ni pripadal nobenemu, ker
je bil že v 49. letu. Toda rojaki so
mu vseeno preskrbeli še dosti do
stojen pogreb kot -se spodobi za
človeka. V rojstnem kraju zapuš¬
ča ženo in tri otroke, mater, brata
m tri sestre. Po poklicu je ibil mi¬
zar in tesar. Čudno je, da je nje¬
gov oče ravno take smrti umrl, ko
je padel s hišnega grušta na tla.
Ranjkega dobro po-znajo po
Loirainu in Clevelandu, bil je /e
tretjič lokaj v Ameriki, dvakrat
je bil v Cleveland*; kjer je delal
v tovarni za vijake, potem je bii
pogorel, vgorelo mi je vse pohiš-
Jtvo, da je moral vse novo kupiti in
prepričajte
L ZB°f
4 ^’ '
Stephan Zgonc
javni notar in gostiln^
Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pr j st •
pijačami in unijskimi smodkami. ^
CHISHOLM, MINN. Teio m. m
Lečlujfe idiotizma.
Na dan sv. 'Petra in Pavla je
predaval Rus dr. Voronov v Zdrav
niški akademiji v Parizu, kako se
da lečiti telesna nerazvidnost
otrok in idiotizem. Davno je zna¬
no, da je oboje bolezen, ki ima svoj
preostanek v nezadostnem delo¬
vanju izvestne žleze. Otroci s to
hibo so na oči starikasti, zaspani,
njih kretnje medle, s težavo govo
re, ne rastejo ter razumevajo malo
ali slabo zunanje vtiske. Njih mo¬
žgani so kakor obteženi, noče se
jim delovati. Izvlečki iz imenovane
žleze pa izboljšajo njih stanje: ali
kakor hitro preneha z zdravljen¬
jem, padejo v prejšnje stanje na
veliko žalost svojih roditeljev.
Štirinajstleten tak deček je pri¬
šel v Nici k dr. Voronovu, da bi
ga ozdravil. Bilo je jasno, da bi ga
bilo moči ozdraviti, ko bi se mu
dal zdrav organ, v katerem je iz¬
virek njegove bolezni. Ali kje naj
ga vzame? Dr. Voronov je pred¬
lagal dečkovim starišem, naj si da
vsak izrezati del obrambne žleze
in jo žrtvuje v zdravljenje sinovo.
Ali starši niso sprejeli zdravniko¬
vega predloga. Tedaj pade dr. Vo-
ronogu v glavo srečna in jako sme¬
la misel. V svojem laboratoriju je
negoval mlado opico iz rodu pa¬
vijanov. Dr. Voronov se je odlo¬
čil: da ji vzame del rečene žleze in
jo prenese na dečka. Operacijo je
izvršil v Nici v bolnici ob navzoč¬
nosti 17 zdravnikov. Ko so bil: pri
dečku odprli tisto mesto, kjer je
obrambna žleza, so našli, da je bil
nje levi in srednji del tenak, sko¬
raj brezkrven traček. Del pavija¬
nove žleze je 'zdravnik prisil bolni¬
ku in rano na koži zaprl. Prenese¬
na žleza se je zrastla z dečkovo
žlezo, začela je delovati, in bolni¬
kovo stanje se je kmalu izboljša¬
lo. Njegovo lice je naglo izgubilo
rumeno barvo, nos in ustnice na¬
pihnjenost, oval obličja se je po¬
daljšal, deček se je oživil, je začel
burke uganjati in se šaliti'. Vsi nje
govi učitelji so trdili: da se njego¬
va nadarjenost razvija rapidno.
To je konštatiral tudi bordeauxški
vseučiliški profesor Hobbes, ki je
vsakih štirinajst dni obiskoval de¬
čka. Kakor duševno se je začel de¬
ček razvijati tudi telesno. — Fran
eoski akademiki so iznajdbo ru¬
skega zdravnika vzeli na znanje z
burnim ploskanjem.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi dramatični 'klub
“Slovenec”, dne 7. septembra.
(Labor day) v dvorani društva sv.
Barbare, Broughton, Pa.
Začetek ob 2. uri popoldne.
VSPORED:
Točka 1) Ples, pri katerem svira
domača slovenska godba.
Točka 2) Šaljiva pošta in srečolov.
Točka 3) Igra: “Trije Ptički”, v
dveh dejanjih.
OSEBE:
1) Gostilničar, Anton Janu.
2) Špela njegova žena.
KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V m
ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA
Baltimore and Ohio železnic
CHICAGO do NEW Y0RKA
PIŠITE :R. C. HAASE.
Northwestern Passenger Agent ST. PAUL,!®
po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te zet
do parnika.
3) Krojač Nace Iglač.
4) Urar Pavel Zajec.
o) Piskrovez Joško Stermencel.
6) Sadnik.
7) Peter sodni slnga.
8) Straža.
Točka 4) Komični prizor: Kmet in
Fotograf.
Točka 5) Pevski Kuplet. Smolar.
Točka 6) Prosta zabava.
: USTOPNINA:
Za možke 'za ples in igro .... 75e
Za ženske za igro.2oc
Za mladino od 8—16 leta za
igro . 10c
Začetek plesa ob 2 uri pop.
Začetek igre ob 5. uri pop.
Slavno bčinstvo se uljudno vabi.
da se vdeleži v obilnem številu.
Uljudno se priporoča odbor dra¬
matičnega kluba
Broughton, Pa.
(8—31 v.)
‘Slovenec’
Najgotovejši zaslužek
je gotovo na farmi, m zato je tudi denar najbolj
naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ind
domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vati
briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, m
in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadet
imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar
je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vred*
če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo far:
Kupite od kompamje, ki lasti zemljo, in je ;*
pravljena vam pomagati, če potreba. Dulutr.
Iron Range železniška kompanija je vstanon
več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louisa-
ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $u.w B
prej na lahka odplačila. Pišite za podrobne:
slovenskem jeziku na:
L. B. ARNOLD, Land
110 Wolwin Building
Duluth,
Našim gospodinjam!
Med trgovinami je velik razlo¬
ček, in slovensko ljudstvo bo go¬
tovo najboljše in najpoštenejše
postreženo v edini slovenski na¬
selbini na hisholm. Mi vemo, ka¬
ko težko Slovenci služijo denar;
mi vemo kaj potrebujejo za živ¬
ljenje, in mi smov selej priprav¬
ljeni postreči jih z najboljšim bla¬
gom po kolikor mogoče nizkih ce¬
nah. Pridite in prepričajte se!
Pesavento & Stonlch, pcerlja
Chisholm, Minn.
VAŽNO ZA ROJAKE.
Kdor hoče imeti dobro narejeno
obleko naj pride v mojo krojačni-
co. Imam mnogo vzorcev vsako¬
vrstnega blaga, da si lahko vsak
izbere. Cene primerne za delo jam¬
čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬
no opravo.
.Frank Žasar.
krojač in trgovec,
Chisholm, Minn.
V založbi Narodnega Vestnika je
DELAVSKI
ODŠKODNINSKI
MINNESOTO
ZA DRŽAVO
(Minnesota Worlcmen’s CoiT^sat.oo
Cena 30 Centov
A
odp re f:
^alar, = Joliet,
V M
r "'. ve . blago! ’
% G ralie ’ Joliet-
- F ,,,sl Vitv Fa -
> 1 c f '^ dr ' avl
L* g t rli Alleg lieliy ’
r Ofli° Golot*
K . Anton .
St,
‘ .jfllfavinU 1114 J
f ^RBSt! Pue1j1 ^
jj ' P lvsl.a 311 Tlurd A
odbor. Hih- J ' K 3'
- A St Anaconda, m
* nainik,’ ’329 Fcml ' ,
pa. Peter StaudoJ
ta Chisholm: Mimi '
odbor: Frank Ban
22nd St„ Chicago.,
blalk-h, 1163 Norwood Ri
Lui Ohio. Frank (Peti
. T-v Market St., Wauke;
iti: 1. Sv. Štefana,
: Anton Gregorich
ijar, Jos. Perko. 2. š
iliet, 111.: George Si
Fritz, Eev. John Ki
Cesar, Dr. M. J. 1
•larija, Joliet, 111.:
eh. Josip Klepec. 4.
Metoda, Tower,
Nemanič, o. Sv. D
-■ DL: Eev. Alojzij
J im Pražen. 7. Sv. .
iolo.: Josip čulig,
feth. Jerman, John
:r: ‘a in Metoda, Jol
-'"kel Matevž But
' Clinton, Iowa.:
jNAKODNI vestnik
•o-usta 1914.
'•o 0
Oo
Po
Si lia
d 6!
0v e
>ri c
N,
%
ZAPISNIK
VIJ GLAVNEGA zborovanja k. s. k. jednote v
'mIUVAUKEE, WIS„ DNE 17. AVGUSTA 1914.
,,, (1 sklep« XI. glavnega zbo-
^ • v So. Chicagi, 111., odreje*
0 vaOJ a ., giaA^no zborovanje
#o ; 1 , . tnl sta 1814 v Alihvaukee,
i 17 '
\V
' is ' i-pdnik otvori sejo ob pol
dopoldne s kratkim nagovo-
dVfh - 1 izrazi željo, da bi konvenci-
in marljivo delovala.
9*i.v»i v.«» »»«
običajno
glavnih
»stilni
■utami
jMinan
%v. Jo!« 1
* 'o x Broadivay,
^ nazaj v wi
(ET-za 1
•° železu«
MfORKA
iASE.
ST. PADI,
vdobnosti te žeeli
*Xk prebere imena
1 a-nv in delegatov m sicer
,|, or UlkU' v .
* Lili navzoči.
f„ 1a vni odborniki: Paul Schnel-
1 G ™dsednik, Calumet, Midi.
•j--' ■ ji.:,, I. podpredsednik,
5f 2, Bos 132, P ne W„
j, M Ostronie. II. podpredsed-
K°1132 Voskamp St., Allegheny,
"t' Tos ip Zalar, glavni tajnik
iiiil X Chicago St., Joliet, 111.
P 5 ems , pomožni tajnik, 729
Ave., Ridgeivood, N. Y.
Grahek, blagajnik,
feijvi r>iuddway, Joliet, 111.
ti V jos. Tomšič, duhovni vodja,
is 657, Forest City, Pa. Mart.
tL\i zaupnik, Cor. Alain and
tnler S* 1 ’., Forest Citv, Pa. Dr.
1L Grahek, vrhovni zdravnik,
e. Ohio St., Allegheny, Pa.
Nadzorniki: Anton Golobich,
|9 Jackson St., Joliet, 111. Aug.
jslajen, 2300 Robey St., Cliica-
^H. .John Mravintz 1114 Vos-
Baup St., Allegheny, Pa. Geo.
Ihcrnas, 904 E. B St., Pueblo, Co¬
lj. John Povsha 311 Third Ave.,
Kibbing, Hinn.
Porotni odbor. Mih. J. Kraker,
|l 5 E. Third St., Anaeonda, Alont.
Flajnik, ’329 Penn. Ave
fettsburg, Pa- Peter Staudohar,
fe 701 Chisholm, Mimi.
Prizivni odbor: Frank Banicli,
JgJS V. 22nd St., Chicago., lil
lm Zulieh, 1165 Norvvood Road,
eveland, Ohio. Frank 'Petkov-
j, 720 Market St,, Waukegan,
1
tudi denar najt#
ite zemljišče, 1
n kruh; nič vasae |
, če so stavke, izp®
ste neprizadeti,' 1
lužek, in kar strt
a vedno več
•minja v lepo fa^
asti zemljo-,® !?t
potreba- -
,„iia j« ^ 1
..upit 1
ite za P 1
St Louis f I
i »15
lodroL
pu
luth.
Delegati: 1. Sv. Štefana, Chica-
Z __ll___y_j.nl.; Antan. Gregorich, Rev,
QQ ] ]j| |k.-,Sojar, Jos. Perko. 2. Sv. Jo-
00111/ i i ti 111.; George Stonk-h,
“iton Fritz, Rev. John Kranjec,
tregor Cesar, Dr. M. J. Ivec. 3.
sr. Jurija, Joliet, 111.; Anton
iemanielij Josip Klepec. 4. Sv. Ci-
a in Metoda, Tower, Alinn.:
porge Nemanič. 5. Sv. Družine,
k Salte, 111.; Rev. Alojzij J. Ka¬
fer, John Pražen. 7. Sv. Jožefa,
pblo, Colo,: Josip Čulig, Josip
fe Math'. Jerman, John Ge'rm.
• Cirila in Metoda, Joliet, 111.
fen Stnkel, Matevž Bučar, 10.
Roka, Clinton, Iowa.: John
pik.
fev- Jožefa, Forest City, Pa,;
a Telban, Chas. Zalar, John
• Ji- ni) » man ' F3 Sv. Janeza Krst, Bi-
>,n V t 3 ?’ Minn - : Josip Iglač. 14.
y..nltlO . , „h(*. Janeza Krst, Butte, Mont.:
P Malerich. 15. Sv. Roka, Al-
f Pa.: Matija Klarich. 1 (i
jožefa, Virginia, Minn.: Math
^anšek, John Sumrada. 20. Sv.
J 2 ?i Krst., Iromvood, Midi.:
* Jukavee. 23. Sv. Barbare,
ijjOport, Ohio.: Anton Hoche-
Efejfe ^ida, Cleveland, Ohio:
Knaus, Anton Grdina, Dr.
. .feliškar, -Josip Russ, Anton
j ohn vvidenvohl. 29. Sv.
fefeSal., Joliet, 111.: Josip
i os 'P Punda, John Lekan,
L * zich - 30. Sv. Petra, Calu-
Majerle, Ant.
r f ije h ,’- ' ath - F - Ko 'be. 33. Ma-
^1/1 j fc], e ' 1Ce i Pittshurg, Pa.: Josip
| Lr v ^. John Filipčič. 38. Sv.
J d p avla, Kans City, Kans.:
ten [ta Leskovec. 40. Sv. Bar
Minn.: Math Koče-
So. Chicago, 111.:
'•Sv. ,|°! u P are , Matija Pirnar.
1 \V n " ° Fl i a ’ Chicago, 111.: Mar
Air p n ‘ eh ' J9. Jezus Dobri
E*tich L^ Ur g> Pa.: George
feuk ' Murije Sedem žalo-
^ank ny ; Pa - : Josip Mirosla '
» irampush, Nikolaj
fetoiirv ■ ^ V ' Felra in Pavla,
G' 52 o am ’ Mic h.: Frank Sta-
Dftd’. t . Alo Jzija,
fea • Jako-b Ster
•s’ r auk e
1 r;
ndianapo-
gar. 53. Sv.
1 ,, j, , 5 gan, IH. ; Frank
Sv ank Svete, Martin Sve-
d ditjjj . r Ij l Jezu sovega, Chis-
7 ’^efa V, rduk First, ml. 57.
CT J 0 ’ S] v °.°%n N. Y.: Ivan
ovič. 59. Sv.
a> Eveleth, Minn.:
Martin Shukle, Rafael Zupanc. 61.
Vit, sv. Mihaela, Youngstown, O.
John Jerman, John Malešič. 62.
Sv ’ , Pet ! a in p avla, Bradley, 111. :
Matija Štefanie. 63. Sv. Lovrenca,
( leveland, Ohio.: Frank Jernej¬
čič.: 65. Sv. Janeza Evang., Mil-
v,-aukee, AVis.: Frank Frančič,
Matevž Ferko. 70. Sv. Srca Jezu¬
sovega, St, Louis, Mo.: Anton Bu¬
kovec. 71. (Sv. Antona Pad., Cdab-
tree, Pa.: Anton Tome. 72. Sv.
Sv. Antona Pad., Ely, Minn.:,Fr.
\ iranth. 74. 'Sv. Barbare, Spring¬
field, 111. : Štefan Lah. 75. Vit. sv.
Martina, La Salle, 111.: John No¬
vak, Frank Mišjak. 79. Marije Po¬
magaj,- Waukegan, 111. : John Za¬
lar, Math. Jereb. 81. Marije Se¬
dem Žalosti, Pittkburg, Pa.: Geor¬
ge Fortun. 83. Sv. Alojzija, Fle¬
ming, Kans.: Jakob Cukljati. 87.
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.: Math
Judnich, Alath. Vidmar. 89. Sv.
Petra in -Pavla, Etna, Pa.: Matija
Beiavič. 90. Sv. Cirila in Metoda,
So. Omaha, Nebr.: Alartin Der¬
ganc. 91. Sv. Petra in Pavla, Ran-
kin, Pa.: Josip Rudman. 93. Frid.
Baraga, Chisholm, Minn.: Jakob
Petrich, John Kotchevar. 100. Sv.
Jurija, Sunnyside, Utah.: Alatija
Pogorelc. 101, Sv. Cirila in Meto¬
da, Lorain, Ohio.: Josip Svete.
103. Sv. Jožefa, Mihvaukee, AVis.:
Peter Fortun, Frank Ancelj. 108.
Sv. Genovefe, Joliet, Ul.: Frank
Završnik, John Petriz. ,113. Sv.
Roka, Denver, Colo.: Zastopa
podpredsednik Frank Bojc. 115.
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.
Peter Alajerle. 120. Sv. Ane, Fo¬
rest City, Pa.: Zastopa gl. tajnik.
122. Sv. Jožefa, Rocksprings,
Wyo.: Frank Plemel. 123. Sv.
Ane, Bridgeport, Ohio.: Zastopa
Anton Hočevar. 126. Sv. Alartina,
Alineral, Kans.: Alartin Oberžan.
131., 'Sv. Rožnega Venca, Aurora,
Minn.: Frank Keržič. 132. Sv.
Roka, Frontenac, Kans.: Martin
Katzman. 134. Sv. Ane, Indiana¬
polis, Irid.: Zastopa Jakob Ster¬
gar, 135. Sv. Cirila in Metoda,
Gilbert, Alin-n.: Anton Erchul. 136.
Sv. Družine, AVillard. AVis.: Ig¬
nac Česnik. 143. SV. Janeza Krst.
Joliet, Ul. Josip P. Skrinar. 144.
Sv. Cirila in Aletoda, She'boygan,
AVis.: Pavel Valentinčič, Rev. Ja¬
kob Černe. 146. Sv. Jožefa v Cle¬
veland, Ohio,: Josip Lekan.
Enoglasno izvoljeni poverilni
odbor obstoječ iz bratov Josip
Svete, Frak Peterlin in Jak. Pe¬
trič se naprosi, da poverilne liste
pregleda in poroča.
Po pregledu poverilnic poroča
poverilni odbor, da je našel vse po
verilnice v redu z izjemo slede čih :
Poverilnica John Plesnika dr.
sv. Barbare, Alt. Olive, 111., št. 97.
ni veljavna, ker se društvo ni po¬
korilo ukrepu glavnega odbora,
v sled katerega bi imelo več sus¬
pendiranih članov biti zopet spie-
jetih v društvo. Po zaslišanju de¬
legata Joli-n Plesnika in navzočega
člana Anton Trgovčiča in po raz-
jasnenju cele zadeve od strani
glavnega tajnika sprejet je bil
predlog brata Kočevarja, da se de
legat John Plesnik kot. tak ne
sprejme. Ob enm sprejet je bil tu
di predlog brata Baniča, da se pri¬
sotnemu članu Trgovčiču naroči,
da bodo prišli vsi nadaljnji ukre¬
pi glede te zadeve od glavnega
odbora.
Poverilnica delegata Frank Ple-
mela, dr. sv. Jožefa št. 122, ni i
mela društvenega pečata. Iver ,ie
delegat Plemel ta pomanjkljaj po
voljno razjasnil, se je na predlog
brata Cvetkoviča njegova poveril¬
nica sprejela.
Navzoči brat Al. Pogorelec ska-
zal se je sicer s poverilnico društ¬
va sv. Jožefa št. 56 Leadville, Co¬
lo., ne pa s poverilnico dr. sv. Ju¬
rija št. 100 Sunnyside, Utah. Ob¬
ljubil je, ker je taisto založil, da
jo jutri prinese.
Brat Cvetkovič predlaga, da si
konvencija izvoli pomožnega zapi¬
snikarja ter predlaga brata John
Zupana.
Brat Grdina predlaga brata Jo¬
sip Russ.
Brat Stonič predlaga brata
Rafko Zupanca.
Izvoljen bil je brat Rafko Zu¬
panc.
Brat M.- Kobe predlaga, da se
vrše seje od 8—12. ure dopoldne
i-n od 2—6 popoldne s 15 minutnim
prestankom. Podpirano in spreje¬
to.
Brat Cvetkovič predlaga, da
naj bode vstop na galerijo dvora¬
ne dovoljen vsem, kateri to želijo
in se zamorejo ska-zati, da so člani
Jednote. Sprejeto.
Sprejet je bil tudi predlog bra¬
ta Klepca, da se pošlje predsedni-
niku Združenih Držav in gover-
nerju države AViseonsin brzojavni
pozdrav. I-stotako dodatni predlog
brata Zalarja, da se pozdravi u-
stanovitelje Jednote Rt. Rev. Jos.
Buha v Ely, Alinn., brzojavnim
potom. V odbor, kateri naj bi to
preskrbel, odredil je predsednik
brate Dunda, Plemel in Svete.
Brat Sojar predlaga, da se nič
več ne sprejemajo v dvorano za¬
vitki časopisov, ki žalijo naše ka¬
toliško prepričanje ali napadajo
katerega glavnega odbornika ali
delegata. Sprejeto.
Brat Zalar opomni, da obhaja
•Jednota danes svojo dvajsetletni¬
co in ,da sta nameravala s pred¬
sednikom zgodovino taiste spisa¬
ti, a da to za sedaj ni bilo mogoče,
ker ni najti vseh zapisnikov, pač
pa da bi bilo umestno, da se to na¬
redi. Po mnogih nasvetih skleni¬
lo se je, da se zadeva izroči gospo¬
darskemu odboru. Istotako se j ■
sklenilo, da se dajo zapisniki vsa-
cega dne tiskati tiskarni Amer.
Slovenca v Joliet, 111.
Tajnik prebral je na omožni tajnik.
jan. 1912 .
Za smrtnino ....
Za pristopnino . .
Za rezervni sklad
Za vrh. zdravnika
Za certifikat in
charter .
Za znake .
Za uprav, strogke
Za poSkodnino . .
Za bol. podporo
Obresti od posojil
na zemljiščih .
Obr. od obveznic
Obresti od vlog
na bankah .. .
Najemnina glav.
urada in dvorane
$285,131,90
1.685.50
6,739.00
876.50
966.50
639.65
11.371.00
16,883.20
659.75
10,573.03
5,850,28
10,389.30 .
1.306.50 $359,072 11
Skupaj . $5SD,268.17
PetstodevetinosemdesettisoC dvesto
oseminšestdeset dolarjev in sedemanist
centov.
Prejemki . $589,268.17
Izdatkov:
Plačana usmrt-
nina . $240,186.51
Plačana poškod-
nina . 22,425.00
Plačana bolniška
podpora . 490.00
Razni drugi stro¬
ški . 25,781.83 $288,883.34
Preostanek v blagajni 30.
junija 1914 . $300,384,83
Tristotisoč tristoštiriinosemdeset dolar¬
jev 83c.
Na predlog brata Stoniča, podpiran
od brata Fritza, se je to poročilo spre¬
jelo.
V imenu porotnega odbora poroča br.
Kraker. Porotni odbor posloval je v 28
slučajih in sicer je bilo pritožb za su-
spendacijo . 9
za neplačano bolnino ...*.*.*. 4
za neplačane operacijske odškod¬
nine od Jednote . 3
zaradi nepravičnih glob ..4
radi obrekovanja med člani .2
radi nepravilnega poslovanja dru¬
štvenih tajnikov . 2
radi nepokorščine pri društvu . 1
različni nasveti . 3
Skupaj
28
Porotni odbor je v vseh slučajih po
najboljši vesti in vedi ukrenil kar je
bilo umestno.
Porotni odbor je -v vseh sluča¬
jih po najboljši 'vesti in vedi ukre¬
nil, kar je bilo umestno.
Na predlog brata Klepca vzelo
se je ta poročilo na znanje.
Predsednik upravnega odbora
brata Banič poroča da je ta od¬
bor svojo nalogo zmiraj točno in
vestno spokioval.
Brata Cvetkovič in Zupan za¬
htevata natančnega poro-čila o
nekaterih izdatkih in vprašata,
zakaj se je sprejela ponudba za
tisk 15,000 pravil za $688, med
tem ko je bil Glas Naroda pri¬
pravljen tiskati taiste za $425
(razlika $263). ?
Tretja seja konvencije K. S. K.
J. dne 18. avgusta 1914 od 2—6.
ure popoldan.
'Seja se otvori z običajno moli¬
tvijo, nakar se prečitajo imena
delegatov. Navzoči so vsi.
Br. Zalar nadaljuje s čitanjem
fin. poročila.
Br. Zupanec predlaga, naj se
vzame poročilo gl. tajnika na zna¬
nje ter se mu izreče zaupnica za
vestno delovanje. — Sprejeto.
Sledi poročilo II. tajnika.
Na predlog Rev. Kranjca se vze-
me poročilo br. Remsa na znanje
ter se odobri.
Gl. blagajnik J. Graliek poda
svoje poročilo.
Br. Ch. Zalar predlaga sprejem
poročila gl. blagajnika. — Spre
joto.
Zaupnik br. Muhič poda svoje
poročilo.
Br. J. Jerman vpraša, kaj je z
zadevo Fr. Karas-a?
Gl. tajnik Jos. Zalar mu da po¬
jasnilo da še ni dobil potrebnih
informacij iz Evrope, s čimur se
br. Jerman zadovolji.
Na predlog Rev. Kranjca se za
upnikovo poročilo sprejme in o
dobri.
■Sledi poročilo vrhovnega zdrav
nika dr. Grahek.
Br. G. Stonich poroča o K. Kom
paretu, članu dr. št. 2, da je iz
guibil dva notranja prsta ter želi
da bi poškodovancu konvencija
priznala in podelila podporo.
Br. A. Fritz predlaga, da se vse
zadeve operacijskih podpor rešijo
pri konvenciji.
Predsednik P. Schneller pojasn
da se te zadeve rešijo kasneje, ka
dar pridejo na vrsto.
Br. Oberjan predlaga, naj se
poročilo vrh. zdravnika vzame na
znanje. -— Sprejeto.
Za tem pride na vrsto poročilo
duh. vodje Rev. J. Tomšič. Na
predlog br. Lekana se isto poroči
lo sprejme.
Br. Brence apelira v imenu slo’.
naselbine v AVaukegan, Ul, naj bi
duhovni sobratje pomagali uredi¬
ti cerkvene razmere v AVaukegan.
Rev. Sojar odgovori, -naj se fa¬
rani slov. župnije v AVaukegan
pokorijo svojemu nadškofu, naj'
se vrnejo nazaj v cerkev in naj
spoštujejo svojega dobrega duhov
nika.
Rev. Tomšič izjavi, da je pri¬
pravljen podpisati resolucijo, ki
naj bi se poslala nadškofu Alost.
Rev. Quigley-u v Chicago, UL, naj
se ta spor čimpreje poravna.
Sledi odmor 15 minut.
OBMEJNE TRDNJAVE, MED NEMČIJO IN FRANCIJO, KI IGRAJO V SEDANJI EVROPEJSKI
VOJSKI VELIKANSKO VLOGO.
r
»--•-o-«- ČV)
4
f
i
9
♦
♦
t
t
t
i
Po odmoru predlaga br. Jos. Si¬
tar, naj se Rev. J. Kranjec poo¬
blasti za rešitev farnih zadev v
AV aukegan.
Rev. J. Kranjec obljubi, da bo
AVaukeganska afera ugodno' reše¬
na, ako bo delovanje konvencije
na sedanjem glavnem ziborovanju
ostalo dosledno v katoliškem smi¬
slu.
Predlog, naj se -vzame izjava:
Rev. Kranjea na znanje, je spre
jet.
Br. Bojc svetuje, naj se najprej
rešijo zahteve društev.
Br. Stergar dostavi, naj se ob¬
javijo ta poročila v glasilu.
Rev. Kranjc o-meni, da se pravi¬
la niso mogla pravilno spisati, ker
se je zahtevalo prehitro izvršitev.
Br. Cvetkovič pove, da zadene
krivda nepopolnosti zadnjo kon¬
vencijo, ker so dohajale razne iz¬
popolnitve po sprejemu pravil.
Br. Nemanieh zahteva, naj pri¬
nese br. Cvetkovič rokopis v svrho
■primerjanja rokopisa in pravil.
Br. Banič predlaga, naj se izvo¬
li gospodarski odbor, kakor tudi
odsek 3-—5 oseb, ki naj bi po kon¬
venciji pravila natanko sestavil.
Gl. tajnik br. Zalar priporoča
kratka in jedrnata pravila. Ista
naj bi se točka iza točko eitala ter
sprejemala pri konvenciji.
Br. Dunda predlaga, naj se
1) vse pritožbe glede odškodni¬
ne itd. izroče porotnemu odboru:
2) prizivni odbor naj sprejme,
prošnje za spremembo pravil ter
naj o tem poroča konvenciji. A r ta
odbor naj bi bila izvoljena tudi
odvetnik br. Kompare in gl. tajnik
br. Jos. Zalar.
3) naj se izvoli gospodarski od¬
bor.
K točki 2. predlogov br. Dund
priporoča gl. tajnik J. Zalar pre-
membo v smislu, da se vsi nasveti
društev izročijo pravnemu odboru
v rešitev.
Br. Rus priporoča, naj bi se vsi
društveni predlogi prečitali pri
konvenciji.
Br. Kobe pripomni, naj se mne¬
nja društev rešujejo po zaporedni,
razvrstitvi društev.
Br. dr. Seliškar protestira proti
čitanju vseh mnenj in zahtev z
ozirom na zamudo časa.
Br. Thomas predlagb konec de¬
bate.
Br. Nemanieh predlaga, da se s
sestavljanjem pravil prične zad¬
nji dan.
Na glasovanje pride nasvet gl.
tajnika Jos. Zalar, naj se spreje¬
majo pravila točka za točko pri
konvenciji, kakor tudi predlog br.
Dunde s pristavkom br. Jos. Za¬
larja, naj pravni odbor reši želje
in nasvete društev ter o tem poro¬
ča konvenciji. — Sprejeto.
Br. Nemanieh predlaga imeno¬
vanje odškodninskega odbora kot
prvo rešitev. A r ta odbor naj bi se
izvolilo dva zdravnika in tri druge
člane. — Sprejeto.
V odškodninski odbor so izvo¬
ljeni : Br. dr. Ivec, br. dr. Seliškar,
br. Svete, br. Alaierle in br. Zavr¬
šnik.
Br. Dunda pTedlaga izvolitev
ospodarskega odbora.
Radi pozne ure se volitev pre¬
loži.
Sledi čita-nje pisem in brzojavi,.
(Dalje prihodnjič)
RAZPRAVE K ZDRUŽITVI.
Fleming, Kans.
Uredništvo Narodni Vestnik: —
Z ozirom na poziv glavnega odbo¬
ra društva sv. Barbare v Forest
City, Pa., se uradno naznanja, da
je postaja štev. 18 v Fleming,
Kans., za združitev slovenskih na¬
prednih podpornih organizacij
katere so se prijavile za to.
Za društvo:
Alatevž Lomšek, 1. r.,
predsednik,
Peter Bernik, 1. r.,
(Društveni pečat). tajnik, i
Frank Line, 1. r.,
blagajnik,
John Alolka, 1. r.,
zastopnik.
rest City, Pa., ki je kar na svojo
roko izjavil, da je članstvo zoper
združitev. Glavni odbor takrat še
ni razposlal glasovnic, da bi imelo
članstvo priliko se izreci za ali
proti združitvi. Glavni odbor po¬
stopa brezobzirno in zametuje
sklepe zadnje konvencije. Ali ima
gl. odbor moč delati proti skle¬
pom kahvencije. Kakor mi, se mo¬
ra tudi gl. odbor držati pravil.
Če 'bode šlo tako naprej, pridemo
do razdvoja, katerega posledice
bodo padle na nas. Pozivamo vse
postaje društva sv. Barbare, da
protestirajo proti takemu početju.
Za postajo štev. 70 v Gilbert,
Minn.:
Alike Glavič, predsednik,
Andrej Barle, tajnik,
Andrej Fen-de, blagajnik,
Franc Kočevar, zastopnik.
Pleasant Valley, Pa.
'Slavno uredništvo: — Čital sem
v listu, da se morajo naznaniti vsa
tista društva sv. Barbare, ki so za
združitev. Vsled tega poziva na¬
znanjam, da je postaja štev. 56
sklenila enoglasno, da se združi z
drugimi naprednimi organizacija¬
mi.
Za postaje štev. ’6 S. K. P. D.
sv. Bakbare:
Anton Rozina, tajnik.
(Društveni pečat.)
NAZNANILO.
Mr. IIoward Purdy Fleming je
kupil polovico interesa v pogreb-
niškem zavodu Air. John Gleason-a
On je dovršil AVarsham učilišče za
maziljenje v Chicagi in je bil v
službi pri znamenitih pogrebniških
zavodih AV. H. Landis & Co. v Alin-
neapolis, Alinn., in O. ITolloran &
Murphy v St. Paul, Alinn. Vešč je
svojega posla in za delo računi ni¬
zko ceno.
Se priporočamo
GLEASON & FLEMING
pogrebniški zavod
(9-17) Eveleth, Minn.
Gilbert, Minn.
Uredništvo Narodnega Vestni¬
ka. — Ali člani postaje štev. 70
v Gilbert, Minn., spadajoče k dru¬
štvu sv. Barbare v Forest Citv,
Pa., smo odobrili resolucijo S. N.
P. J. za združitev, ker vidimo, da
je to potrebno in koristno. Reso¬
lucija S. N. P. J. je bila prebrana
in enoglasno sprejeta. Protestira¬
mo pa proti nasilstvu glavnega
odbora društva sv. Barbare v Fo
Naznanilo in priporočilo.
Rojakom iz Chisholma in okolice na
znanj am, da sem preselil svoj
GOSTILNO
v Klinc-evo hišo na
2nd AVENUE & LAKE STREET.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom
za mnogobrojen poset.
Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!
JOHN LAMUTH
SLOVENSKI GOSTILNIČAR.
NAROČAJTE SE NA NAJVEOJI
SLOVENSKI DVOTEDNTK V
ZEDINJENIH DRSA VAH
V
4
N A R O D N 1 V E S T N 1 K
SLOVANI.
“Narodni Vestnik”
National Herald.
Slovenlc S 3 mi-Weekly.
Owned and publlshed by the
Slovenian Prlnting & Publishing Company
a Corporation.
Plače o! Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _
National Herald
Issued every M onday and Thursrlay; subscription yearly $2.00 _
The best Acvertismg ntedium among Slovenians in the Northwest,
Rates on application
c ntered as second-class matter May ii. 1911 at the post ottice
Duiuth, Minn., under t he tet March 3, 1879.“ _
„narodni vestnik«
izdata
Slovenska tiskovna družba. Dulutb. Minn.
zbal« vsaK p onedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh
Naročnina stane:
Za Ameriko za celo leto . $2.00
za pol leta S1.00
Za Evropo in Canado z a celo leto .... $3.00 _
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.
Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:
»Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,
Duluth, Minn.
Telephone, Melrose 1113.
NAROD SE VZBUJA.
Nar XII. glavnem zborovanju K. S. K. J., Iti
se vrši v Mihvaukee, Wis., je dobila znana
jolietska klika take po nosu, da je morala, če
ni popolnoma -trčena, vendar priti do- spoznan¬
ja, da je njene glorije konec.
Vsa čast delegatom XII. konvencije K. S.
K. J., da se niso dali preplašiti, ampak so de¬
jansko pokaizali, da jim je dobrobit -članstva
prva stvar, da se no-čejo in ne marajo ozirati
na pritisk ljudi, ki so nekdaj igrali pri Jed-
noti veliko vlogo in jo pripravili samo v stro¬
ške, medtem ko je organizacija trpela.
Kakor na-m je naznanil naš somišljenik, de¬
legat na konvenciji, je dosedaj spreje-lo član¬
stvo po svojih odposlancih sledeče 3 važne
točke:
1) . da mora poslovati K. :S. K. J. po v večini
držav uveljavljeni National Fraternital lest¬
vici ;
2) . da vstano-vi organizacija K. S. K. J. svo¬
je lastno glasilo, ki še bode tiskalo v najce¬
nejši unij-ski tiskarni, in
3) . da se Jednotin Dom v Joliet-u, lil., proda,
ker je z njim samo izguba.
Toliko nam je- s konvencijo -znano do danes,
ko to pišemo, in lahko trdimo, da je s tem
storila K. S. K. J. velik korak naprej.
National Fraternal lestvica je (bila vseka¬
kor potrebna, dolžnost je bila organizacije,
da jo je sprejela. Če tega ne bi, ako bi se po¬
srečil naklep znane jo-lietske klike, bi bili
mnogi člani okrajšani, da, naravnost ogoljufa¬
ni. Vidi se torej, da so delegati na konvenciji
upoštevali bratstvo, ne pa sebičnega -stran¬
karstva. Ča-st jim.
Velike važnosti je druga sprejeta točka, da
dolbi K. S. K. J. svoje lastno Glasilo. Znano
je vsem članom te slavne organizacije, kako
je dosedanje glasilo gulilo člane K. S. K. J.,
da je tiskarna A. S. očividno imela organiza¬
cijo -za molzno kravico. V Jolietn -so račumli
tako mastno, da so se morali človeku ježiti
■lasje, ko je bral račune. To -se je najbolj raz¬
vid el o p-re-d kratkim, ko je naznanil odbor ka¬
toliške organizacije sv. Barbare, spadajoče v
Forest City, Pa., da ji je računila “katoliška”
tiskarna Amerikanskega Slovenca celili
$3,500,00 za postajne in tajniške knjige. No,
delegati K. S. K. J. so izprevideli, da sega
tako in enako katoliško prijateljstvo le pre¬
več v blagajno organizacije, za katere napre¬
dek jim je skrbeti, in izato -so sklenili, kar jim
je velelo poštenje in vest: proč s takimi izko¬
riščevalci! Članstvo slavne K. S. K. J. jim
bode hvaležno za ta sklep.
Tretja sprejeta točka, da se proda Jednotin
dom, katerega ni postavila organizacija, am¬
pak samo trmoglavost in častihlepnost ene sa¬
me osebe, je vredna največjega upoštevanja
že radi tega, ker se vidi, da gotovi ljudje s
frazami med našim narodom ne morejo nič več
opraviti, da jim je odklenkalo, upamo za ve¬
dno. Kaj je bilo treba -Doma, ki je stal toliko
denarja, prinašal pa izgubo. Radi Doma so bili
pre-piri, drage tožbe, tisočaki so šli iz blagajne,
katero so napolnili delavci, sedaj je vsaj pri¬
šlo na dan, kako so skrbeli “katoliški” prva¬
ki za organizacijo. Izkušnja je sicer draga,
bo pa vsled tega vsaj več zalegla. V prihodnje
bode znalo članstvo gotovo odločnejše nasto¬
piti, ako bi prišlo do tega, da bi hoteli neka¬
teri ljudje svoje lote ali druga posestva drago
prodati in se okoristit’ ')oi to ali ono krinko
na račun slovenskih podpornih organizacij.
l':i klofuta jolietski klini je zaslužena, ponov¬
no se mora priznati, da je slavni delegaciji
XI! gnavnega zborovanja K. S. K. J. ležeče
v prvi in giivni vrsti na t-mi. da obvaruje
članstva škode. Tako je tudi prav.
£ d tem časom, ko smo prejeli poročilo na¬
šega somišljenika, in do danes je konvencija
gotovo sklenila še več drugih skiepov, ter raz¬
pravljala o dru-gih predlogih. Kakor smo si
usojali svetovati že zadnjič, ponavljamo še
danes: ižberite izmed dobrih predlogov naj-,
boljše, delujte v dobrobit vsega članstva, in
vsi. ki so zbrani pod okriljem K. S. K. J., vam
bodo hvaležni. Narod se vzbuja, marsikatere
stvari so se že davno preživele, idite tedaj
naprej z duhom časa do večjega napredka.
Tukajšnji angleški dnevnik “The Duluth
Ilerakl” prinaša izpod peresa urednika Hr-
vatskega Glasnika iz Pittsburga, Pa., g. Z.
Kostelski j a članek, katerega prinašamo v sle¬
dečem v izvlečku:
Slovani se delijo v tri skupine, in sicer se¬
verne, zapadite in južne Slovane.
-Severni Slovani štejejo 112,750,000 duš, ter
jih -živi 107,5.0,000 v Rusiji, 4,800.000 v Av-
stro-Ogrski in 450,000 v Ameriki.
Zapadni Slovani se delijo v sledeče štiri
skupine: Čehe, od katerih jih je v Avstro-
Ogrski 6,436,000, v Ne-mčiji 125.000, v Rusiji
65.000 in v Ameriki 400.000; skupaj torej
7.026.000, ; Poljake, od katerih jih je v Ru¬
siji 9,522,000, v Avstro-Ogrski 5,093,000, v
Nemčiji 3,560,000 in v Ameriki 2,000,000; sku¬
paj torej 20,-175,000; nadalje v -Slovake, od
katerih jih - je v Avstro-Ogrski 2,610,000, v
Ameriki 500,000 in drugih deželah okoli 2,,000,
skupaj 3,112,000, ter konično v Luiziske Srbe,
kateri-h je v Nemčiji še okoli 310.000.
Jugoslovani se delijo v sledeče štiri sku¬
pine :
Slovence, katerih je v Avstro-Ogrski 1,400,-
000, v Italiji 40,0000, ter okoli 100.000 v Ame¬
riki. Skiupaj torej 1,540,000.
Hrvate, katerih je v Avstro-Ogrski 4,200,-
000, v Italiji 6,000, v Ameriki 400.000 in v
Avstraliji 10.000.
Srbe — 3,800,000 v -Srbiji, 300.000 v Črni-
gori, 2,100,000 v Avstro-Ogrski, 100,000 v
Ameriki. Skupaj 6,300.000.
Bolgare — 4,800,000 v Bolgariji, 100,000 v
Romuniji, 200,000 v Rusiji, 50,0000 v Ameriki.
Skupaj 5,150,000.
Vsega skupaj je torej 160,979,000 Slovanov,
ki tvorijo večino raznih narodnosti v Evropi.
Največ Slovanov je seveda v Rusiji, kjer
šteje slovansko prebivalstvo do 120,000,000
duš, potem pride Avstro-Ogrska s več kot
25.000. 000 Slovani. V Ameriki je 4,000,000
Slovanov, v Nemčiji 3,996,000 na Balkanu
9.000. 000 in v drugih deželah 58,000.
ČAS IZRAVNA VSE.
Te dni so prinesli listi vest, glasom katere
je obljubil vrhovni poveljnik ruske armade
v carjevem imenu Poljakom enakopravnost,
ako ostanejo lojalni in se ne pridružijo sov¬
ražnikom Rusije.
V tem proglasu se obeča Poljakom razne
svolbodščine in -samoupravo, ter samostojnost
v deželi.
Ta korak Rusije je bil potreben že izdavna,
■toda Poljaki najlbrže brez te vojne ne bi ni¬
kdar dosegli tega, kar se jim sedaj ponuja s
strani Rusije.
V bolje razumevanje položaja je umestno,
da navedemo nekoliko črtic o preteklosti in
sedanjosti Poljske.
Poljska je bila skozi stoletja ena najvažnej¬
ših in najbolj upoštevanih držav v Evropi,
dokler ni bila leta 1772 razkosana in razdelje¬
na med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo. Poljaki
so po propadu svoje države večkrat revolucio
nirali, toda brez večjega uspeha.
Leta 1795 so bili zadnji dihljaji rodoljubov
za. svobodno Poljsko zadušeni, nekdaj -mogoč¬
na država je prišla pod tujčevo peto.
Danes je Poljakov pod Rusijo okoli 15 mi¬
lijonov, pod Avstro-Ogrsko do 4 milijone, in
pod Nemčijo okoli 3 milijone. Za Rusi je to¬
rej ta narod med Slovani najmočnejši.
V "političnem oziru so Poljaki tako zelo
razcepljeni, da je skoraj nemogoče u-stvariti
enoto. Tako je bilo vsaj za časa pred evropsko
vojno, ko je bil celokupen narod podvržen in
zatiran od treh držav, t. j. Avstrije( kjer se
jim je še najboljše godilo), Nemčije in Rusije.
Rusija jim sedaj obljubuje avtonomijo, si¬
cer še pod ruskim žezlom, ali kdove, kaj pri¬
nese sedanja evropska vojna. Boj med Ger-
manstvom in Slovanstvom, ki se vrši -sedaj v
Evropi, bode povzročil marsikateri preobrat,
in ako ga znajo izkoristiti Slovani, ne bodo
samo dosedaj toli zatiranim Poljakom zasijali
boljši časi, ampak sploh vsemu Slovanstvu,
naj se cepimo v te ali one veje.
MADŽARI IN SRBI.
Jako značilno za madžarske težnje je pisal
pred vojno “Magyar Orszag”:
“Pred vsem je treba, da spoznamo, da sov¬
ražijo Srbi Dunaj in Avstrijo, a ne Madža¬
rov: morebitna mržnja Srbov naprarn Mad¬
žarom izvira odtod, ker smo Madžari v nesreč¬
nem državnopravnem o-dnošaju z Avstrijo.
Srbija ne misli na to, da bi nam odvzela Bačko
in to.-ontalsko županijo. Ta zlobna izmišljo¬
tina izvira z Dunaja, a Madžari ji nasedajo.
V čem leži torej stvarni razlog cel urni za-
pletku? V geslu: Balkan balkanskim naro¬
dom! Ako je tako, kaj išče monarhija na Bal¬
kanu? -Cernu hoče osvajati? Kako pride mo¬
narhija do tega, da si odtrga pr ec v šen del
Balkana? Tako bi vsakdo lahko -kaj vzel. Z
aneksijo Bosne je 'bilo ovrženo omenjeno na¬
čelo, in to na najžalostnejši način. Z aneksijo
je bila priklopljena Avstriji pravcata srbska
zemlja. To Srbijo tako boli, -kakor bi nas, ako
bi nam kdo vzel Erdelj. Otete Bosne Srbija
ne more pozabiti. Zato nam je umljiva tra¬
gedija Frana Ferdinanda. Politika glede na
aneksijo Bosne je v stvarnem nasprotstvu z
narodno madžarsko politiko. Ta politika nam
je obesila na vrat jugoslovansko misel, in si¬
cer velikosrbsko in velikohrvatsko idejo. Se¬
daj nastane vprašanje, katera struja je Mad¬
žarski škodljivejša. Da moremo na to odgo¬
voriti, je treba določiti, kako se namerava
ustanoviti katoliško hrvatsko, odnosno orto-
doksaio srbsko kraljestvo. Prvo, namreč Velika '
Hrvatska, bi obstojalo iz Hrvatske, Slavonije,
Dalmacije, Reke, Medji-mufja, avstrijskih slo¬
venskih dežel ter Bosne in Hercegovine. Ve¬
lika Srbija pa bi obstojala iz današnje Srbije,
Stare Srbije, Severne Makedonije, Črne gore
ter Bosne in Hercegovine. Oba kraljestva ne
moreta nastati. In zato je nastala krvava
mržnja in boj med njimi za osvobojenje po¬
sesti Bosne in Hercegovine. Vsled sarajevske
tragedije se dozdeva, kakor da stoje Hrvati
na naši strani in da so Srbi proti nam. To ni
istina. Srbi niso proti Madžarom, temveč pro¬
ti Hrvatom. Sedaj pa se vprašajmo- še enkrat
katera struja je nevarnejša. Ali ona, ki se ho¬
če ustanoviti počenši od Save, ali ona •— ki
se hoče ustanoviti počenši od Drave, in kateri
-bi zapadla Reka in Medjimurje?”
Na podlagi tega članka izgleda stvar tako,
kakor da bi se končno Srbi in Madžari radi
našli skupaj ter se pogajali za kožo Avstrije.
Nadaljnega komentara ni treba.
ZLATA ZRNA.
Vsaka stva-r ima svoje posebne vzroke; ne¬
kateri od teh so pomembni in uvažanja -v-redni,
drugi so neznatni, a vzroki so vkljub temu.
Zakaj, če je osel še tako majhen, o-sel je na¬
zadnje vendar le.
* * #
-Vsak človek ima toliko grehov, da se mu
očita lahko, kar se mu hoče — in zmiraj bo
nekaj resnice v zabavljanju.
# * *
Vsakdanja skušnja uči, da isti, kogar otmo>
kadar -hoče ba-š uničiti svoje življenje, ne po¬
skusi drugič potovanja v deželo, iz katere se
ne vrne noben potnik; marveč goreče se okle¬
ne življenja in sladke navade človekovanja.
* # #
Človeške nade umirajo na več načinov ka¬
kor človeško telo. Včasih minejo polagoma
in mi jih gojimo, božamo, čuvamo do zadnjega
kakor delamo z -dragim bolnikom. Včasih pa
izginejo naglo-ma, nepričakovano, kakor po¬
dere huda bolezen človeka v najboljših letih
in ga nenadejano odtrga temu svetu.
* * #
Človeški jezik ima besedi, da razodeva in
popisuje najskrivnejše stvari, a nem je,
ko bi mu bilo treba naznanjevati najvišje ve¬
selje, najglobokejšo žalost.
* * •
Človeško srce je kakor razvajeno, svoje¬
glavo dete; zvezdo ti hoče sneti z neba; vpije
in joka ter bije z nogami, ker mu ne izpolniš
želje. Zastonj ga težiš in prepričuješ, da je
nemogoče; ne posluša te, čuti se neizrečeno
nesrečnega, samemu sebi se smili. — Pa pusti
ga, naj vpije; ko se utrudi, položi glavo, kamor
je, zamiži in zaspi. Ko se zbudi, vedelo bo ko¬
maj še, česa je malo prej tako silno -želelo!
Boj je krajši ali daljši, nazadnje pa ven-dar
le pamet pomaga.
# # #
Čudna je naša mladina! — Preobračati ho¬
če, kakor je to vsedej in bode — preobračati
pa imoči nima — in vedite, kaj je njeno zna¬
menje? Površnost, grozna površnost! ..
* # *
Čudna prikazen človek! On moli, tarna,
diliuje, trepeta«, da nekaj doseže, a ko se mu
prilika prikaže, da se mu hrepeneča želja
izpolni, od prevelikega veselja zgubi zavest,
sladka nenadejanost mu duh tako omami, da
pozabi prejšnje skrbi in trude, da ne ve ce¬
niti trenutka, koji baš tako brz v -begu svoje
minljivosti kakor kasen v svojem prikazanju
je že izginil, predno se ga je človek-do-bro za¬
vedel. A kaj se potem človeku zgodi? Z mo¬
krim očesom in potrtim srcem gleda tja y ne¬
izmernost za bežečim trenutkom, jeziš e na
svojo omahljivost, upa, da se mn zopet povree
mila prilika sreče, o-betuje si v prihodnje, ako
se mu bode zopet prikazala, znati jo ceniti
in pekel in nebesa vladata mu v prsih, a on je
še nesrečnejši nego je bil preje.
* * *
Da, brez egoističnih primesi, brez relativno¬
sti, absolutna vsa je ljubezen do človeštva, to
je ideja ljubezni sama. Edino ljubezen do ob-
eetva more prevzeti vso -dušo, obsega vse in
sprejetim vse vase. V njej edino se razvije člo¬
vek do popolnosti, v neomejeni svobodi, v ne¬
omejenem (zmagoslavju. V ljubezni moškega
do žen-ske treba je bitja, ki 'bi bilo zmožno
drugo bitje Čisto pojmovati ter se popolnoma
žrtvovati zanj, če naj se zlijo duše v neraz-
dražljivo celoto — ljubezni do občestva tega
ni treba, ker je ideja sama, ni ji treba oporo,
ker stoji sama zase in ima sama v sebi po¬
polnost. Neminljiva je, ker ni vezama na po¬
sameznika, ki je minljiv, nego na splošnost,
ki je neminljiva.
* # #
-Dandanašnji je laž tako v časteh, da se niti
najpredrznej-ši -ne sme drgniti ob njo. Resnico
ej treba spoštovati v teoriji, za prakso nima
nobene vrednosti. Prvo je, da človek živi, —
če živi s pomočjo laži ali resnice, je naposled
vseeno. — Sredstvo je sredstvo.
* * *
Dandanes nam resnica sploh ne ugaja, ako
ni oglajena in nališpana. elo naši obi-čni izrazi
vljudnosti so zgolj laži, katere rabi brez po¬
misleka tudi najpoštenejši človek, in oduren
in surov nam je, kdor jih ne rabi.
Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki
Tiskarna Narodni Vestn i
405 West Michigan StrTouhitP
Tisk,'
Izdelujmo vse v tiskarsko stroko
stvari lično, ceno in točno,
društva v eni ali več barvah
Pismeni papir in kuverte izdel U]emo
okusno. Poskusite naše delo.
zadovoljnost.
s Pad,
v 0v *ne k
nasa P°seb nost
jako
PrtiČim,
linijska tiskarna.
Mestna hranilnica Ijnbljansk
V LJUBLJANI, PRESIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO
NAJVECJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA
a
- a a 1 - 'Z
,, , 'a+vaJ
' štei e
G 1503 cehe „ . _
...(>£I® hočeš
,&■
.etO''
OiL
gVI
.-a t pridobila bo stotin
tnetost premaga
f p ( rek - Mnogo j e roj
J t0 alpako, da ne
"jenski -borbi dovolj ]
,ados « s e igrajo z
spa
rži
TRIJE UBITI.
A-lbany, N. Y., 22. avg. — Te¬
kom -strašne nevihte, ki je divjala
včeraj tukaj, so -bili ubiti Frank
Healy, John Mc-Cravv in Frank
Glenn. Nesreča se je -zgodila, ko je
kara poulične železni-ce zadela v
njihov voiz.
SOLNČNI MRK.
Washington., D. C., 21. avg. —
Na 58 -milj širokem pasu v Rusiji.
Skandinaviji, Mali Aziji, Perziji
in Indiji je bilo mogoče opazovati
popolen solnčni mrk. Y Združenih
državah je bil videti mrk le delo¬
ma, in tudi t-n samo s zvezdam.
DRUŠTVENI OGLASNIK.
SLOVENSKO MLADENIŠKO
DRUŠTVO “SLOVENEC”
ŠT. 114, J. S. K. J., NA ELY, MINN.
oni mladeniči, ki še a ,
društvu, da vstopijo' ~
se poleg tega, da bodo n ^
čaj bolezni in smrti, tu ^ {
zijo v marsičem, A 0 iii
luje nato, da se člani
tudi izobražujejo.
Društvo sv. Franc
Borštnarjev (CathoU'.^-*
sters) v Ely ^ Iin • j, Bsf
razmere dopuščajo,
uči lepe dosl ° "°sv. Fran-;- „
Jah. - Društvo
P
A 0 -) 1111 je za
30 pa le ta, dr
ji Se , ne morejo o
: *&’
A lo * t.
i?" f -
■Zbij!* imet
, J e burk ,
,° se “M”
idi>°C ^
v ^Otovo- y» a
esn ost
' s G v sako u-
^ ti ^
Rog
il,| žbeno’„° 2rini o se
Pri nas se me-
Prl nas se »»e na r; ( . n
podporo P?Jo°oo JlOM-L, A
smrtnmo I 50 ?'“ vsako ,f . i
— seje se vrš« dv- r -' ,e »|
mesecu v f ' H
zv f?? r L„T Chas.
obrniti na:
Somrak, V. c -
V
Wo
Mi We ;
t, > t]1 ike’ v a r mpT
, J ec >oa teh' Vlde H
SQ °St, J g °tov 0
,
. ?otru„. es no, da •
, r
od
Društvo sv. Ciril®
t s K. J-
stVčjie;>l-r S Ka.o>'f f ;
SUU ej;"- - i,« iv— 1
Jugoslovansko dIlf)
Bly, Minn. j e ]jo P°"
vršijo vsako ne d J vora nL
j os . Skala-tov' tv0 il
-dne. -
DruStvo zboruje vsako tretjo nede-
r?o^„ lnes - ecu 0,3 P°1 2 - uri popoldne
Crleasonovi dvorani.
Pristopnina znaSa $4.00.
BETJšTVENI odbor:
MARCO BLTJTH, Jr., predsednik.
JOHN B. SMREKAR, tajnik.
JOSEPH S. KOCHEVAR, blagajnik.
JACOG PREšIREN, zastopnik.
F er t® društvo vstanovljeno izklju-
eno le za mladeniče, zato se vabijo vsi
pristop
h ko za ?" 1 J tn podpo rO . J ( 0'
za bolni rf°ali nog®,? en*JJn
gubo rok© ^ ^ a .dn 1 c -
° beh
noge | 8 . utl -“heh u Je f„a
$200.00 in ® be popoKJ,?
tako se Pjn ca 0 pr ,
za popolno {be . -J
šnekoli pone- jsenfk^. j-n.ij
ma moškejn BoJa k, ‘
smHnine. .
si ne more vi■
čalo t T ol ' ko K : P JeSnoW- (e Vj
A
IrvSČ^rs)'Sp-:|)
nesete. . „iedeč e Liisč-'i 1 ‘
nesete. — slej eSe «n
obrniti na J er lin, Pl
Frank 0^'* 6l- ; ,
M. Delackt g 0 j 1 1
Banovetz, st»i
zastopnik-
k* On« “7 v Si
E>r e • eru Je v
:
lgr ai
1 cilj
°tst
osti'
\ ’ Sot
Ve dho
! u be
si
§Q V °Je’
,4. avgusta 1914^
.NARODNI VESTNIK
Gospodarstvo, gospodinjstvo
in znanstvo.
*S
pri'
fo & m
ZAUPAJ V SEBE!
4l;o ne zaupaš v sebe, ne moreš
odbiti zaupanja drugih. Človek
aeželna
ena °ženjeuj
' Vj!m Pošlj e ,i f
‘Parkaso’ Naj
laneno.
velika razprodala
CLOTHINGCO.
trgovine na Iliri
tam, kjer se karev
ESKE OBLEKE
I02KE OBLEKE
ie do $25
o c
jrugega
blaga? 5
n d stopi tega ali onega^m
^ seP L bo nio g oče stvar'/vršiti,
d v0lU \x en takoj od začetka. Za
je P?®*® sa mega sebe šteje mno-
• že karkoli hočeš — če si
?°’ prl kmetovalec, oibtrnik ali
aela fec’ Zaupaj na svoje moči;
lr? ; se pa tega ali onega le
W 5t0P ‘ si gvest, da si opremljen
tedai. c . vednos tmrin istimi moc-
f istl ® tere sb potrebne, da se bo
!!> stvar tudi zvršila.
m v sebe pa ne pomeni,
'biti samohvalež in ba-
da .®f d or veliko govori, navadno
u?e in malo ve. Baliač ima
* obstoj - on prevari naj-
^krat samega sebe Kitajska ar-
'1 je šla P«j^e čase v biUo
f b mišk; zanesla se je na ropot,
tatere-a je delalo vojaštvo s M-
liTna kositarske posode m s
, v rog. Glas je bil stra-
, sovražnik se radi tega
^-strašil - in Kitajci so malo¬
kaj zmagali v vojski. Samoza-
gle ne temelji na velikem go-
i Liju; tih, odločen moz, ki ra-
možgane, bo največkrat zmagal,
i Samozaupanje naj temelji na
spoznavanju - na spoznavanju
sebe in svojega dela. Kadar pre
magate eno težkočo, ste mojster
|a mo. Zato pa pametni delavec,
pametni kmet, pametni podjetnik
drvi brez glave naprej, ampak
Lpravi načrt, po katerem bo bo¬
dil do svojega cilja. Dandanes
foje dava več kot mišice. Zato pa
ae zmešaj 'glave na večer z opoj¬
nimi pijačami ampak ozri še s tre¬
mo glavo nazaj na dnevne delo, m
oremisli svoje zmage in svoja po-
raženja. Premisli kaj je bil vzrok
zmage; premisli kaj je bil vzrok po
raza — in ne napravi zopet napa¬
ke. katera je bila kriva, da si bil
boražen, da si zgulbil v bitki z na¬
lito.
i Iz samozaupanja vsklije vne¬
tost'in resnost. Mož, ki je resen,
iiamore doseči vse. Vnetost pa de¬
la človeka čilega, močnega in pod
ijetnega. Vnetost je pri človeku
iste veljave, kot je pri lokomoti¬
vi par, ki vleče vlake, kot je e
»trika, ,ki goni velikanske na-
pve.
f Resnost pridobila bo stotine pri
jteljev. Vnetost premagala bo
Pote zaprek. Mnogo je rojakov,
a imajo to napako, da ne vidijo
P tej živi jenski-borbi dovolj resno
P- V mladosti se igrajo z življa
Kem in vse njim je za- “špas” —
P pridejo pa leta, drži jih ta
Mpas”, da se ne morejo osamo-
Rjiti, drži jili v 'hlapčevstvu in
■žuosti. Resnica, šala je pomoč
se pride ložje po ozkih
“ ez rii čez hribske prelaze življe-
a > vendar šala mora imeti svo
m eje. Zbijanje -burk in prismo-
yso mladost se največkrat
tlenje usodopolno. Pametni
™je vidijo gotovo resnost v živ-
^ n ju, in če‘iboš ti
n
9
9
©
rešitev le enega velikega upraša-
nja, v rešitev lastne gospodarske
samostojnosti! Odstranujte težko
če in zapreke,na poti življenja,
enQ za drugo. Če -ste nevedni —
čitajte in mislite. Če ste nespretni
opazujte one, ki so spretni, in sku¬
šajte jih posnemati. Pred vsem pa
bodite resni, in resno naj bo vaše
delo. Svet je poln plahih, lahko-
mišljenih ljudi, ki nimajo nobe¬
nega življenskega načrta, nobene¬
ga resnega cilja. Ti se morajo vse¬
lej vmaknili onim, ki so resni-
Zatoraj, izobražujte se, zaupaj¬
te v sebe, napravite življenski na¬
črt, in -skušajte z vso resnobo do¬
seči prej ko mogoče gospodarsko
samostojnost.
vs»y
"i «€«(»!
1 0
■' l "k»te r ".tlK#%3
, p
J« . v ’»Sjft
- v°
Slil:-'
. ' • .»13, 1 -h. s '
vsako upraša-
* zasukal v smeh, ti pametni
ue bodo zaupali. Poglejmo
. :Vne velikane, ozrimo se na u-
[TOe uslužbence, farmerje, tr-
, l' e > podjetnike. Videli bomo,
asa. večina teh gotovo odkrito-
.resnost, da vzame večina
ajih delo resno, da ima ve-ei"
• gotovo 'zaupanje v samega
ki je opremljen s po-
^ ^mi močmi in veruje v sebe,
L _°šegel marsikaj. Samozaupa-
P J Prevrtalo skalnate gore, je
f. ldo Prekope, je spojilo mor-
av 'gnilo človeka v zrak, in
°®°§°čilo pljuti pod -mor-
5 adino. Ne povzdiguj se pre-
a ne bo ljudstvo radi pre-
^ati ponižalo; vendar, če ho-
- kaj doseči, moraš biti
j° °'e meje egoist. Ako ni v
gotove sebičnosti, gotovega
0 ' aa ’ K>š igral
14,, •
l*k. v sebe! Izberi si gotovi
- 11 . cilj ih stopaj -naravnost
1 njemu. "
ZEMLJIŠČE IN NALAGANJE
DENARJA.
Kdor ima denar za investira
nje, naj ga ne vloži le tam, kjer
se obetajo lepe obresti, ampak
glavno je, da ga vloži tam, kjer
je varno naložen. Med nami Slo¬
venci je precej ljudi, ki ne vpo-šte-
vajo principa, da pride z ve ! čjim
dobičkom navadno tudi večje ris-
kiranje, da je ta navidezno večji
dobiček na vagi. In nevpoštevajoe
to dejstvo, vložili so mnogi težko
prisluženi in pristradami denar v
divje špekulacije, kjer so zgubili
kapital in obresti. Marsikateri je
'zgubil že vse, ker je vtaknil svo¬
je novce v podzemsko luknjo, iz ka
tere so mu prefrigani špekulanti
obetali, da bodo izvirali cekini, in
da bo postal miljonar. Nekateri
špekulirajo v trgovstvu, drugi na
borzah, tretji z lotarni, drugi vti¬
kajo svoje novce v ra'zne domi¬
šljave iznajdbe, itd., vendar re¬
snica - je, da so vse to le nekake
hazardne igre, pri katerih dose¬
že eden izmed tisoč bogastvo, de¬
vet sto devetindevetdeset jih pa
manj ali več zgubi.
Če pomislimo vse okoliščine,
uvideli bomo, da je najvarnejše
investirati denar v kmetijsko
-zemljišče, če je to investiranja
premišljeno, in če se zemljišče do¬
bro pregleda, predno se investira
denar vanj. Tudi stavbena zem¬
ljišča ali lote so dobra prilika za
investiranje tam, kjer je razvoj
industrije in trgovstva očividen.
Vendar za naše ljudi, ki nimajo
denarja za špekulacije, je pa far
mersko- zemljišče najboljša prili¬
ka iza investiranje denarja. Tu je
-denar povsem na varnem, tako da
človek lahko mirno spi, brez da
-bi se mu bilo treba bati zgube.
Poleg tega prinaša tako naložen
‘denar, vedno primerne obresti;
največ vredno je pa to, ker se člo¬
veku, ki ima farmo, ni treba poti¬
kati po jamah in fabrikah, in
klečeplaziti pred bosi, da obdrži
“d'žab,” dokler ga oslabelost ali
kriza ne vrže na cesto; ampak on
je samostojen gospodar na lastni
'zemlji, k j er. živi med svojimi dra
gimi, kjer ima -delo in jelo vsaki
dan, ne glede kaj se godi v indu¬
striji v kruhoborskih vrštali.
Zato, rojaki in rojakinje,^ ogi¬
bajte se divjih špekulacij, štedi-
te denar s končnim namenom iz¬
brati si 'zemljišče, kjer boste vi in
vaši živeli svobodno v naravi, kjer
boste vi in vaši imeli dom in kruh.
likodušno; poleg tega bodo pa
vedno skrivaj za vojsko, za mori¬
jo človeštva, kajti to jim nese de¬
nar. Biznes je' biznes — ta rek ve¬
lja- po vsem svetu.
Zato se pa delavec ne more m
ne sme -zanesti na iste, ki ga tola¬
žijo s plačilom na onem svetu, med
tem ko koprnijo sami za vdobno
življenje na tem svetu. Delavec se*
tudi ne more in ne sme zanesti na
parlamente, kateri sp bili izvoljeni
s pomočjo denarnih, obrtnih in tr¬
govskih kraljev, ker taki parla¬
menti ne morejo in nhčejo naspro¬
tovati istim, kateri jim polnijo
žepe z zlatom.
Je p-a en razred 'človeštva, ki
ima moč vstaviti vojsko, vse voj¬
ske. To je -delavski razred vseh
narodov, vsega človeštva, kateri
razred nosi najtežje breme voj¬
ske, brez da bi imel kedaj kak do¬
biček od nje. Dandanes živi med
delavstvom še strastni nagon k
militarizmu. Vsak delavec se za¬
nima za izmago orožja, katero vi¬
hti on proti delavcu druge narod¬
nosti ali druge vere. A vremena
se jasne, so-lnce prodira skozi me¬
glo, in tudi delavske mase, tudi
priprosto ljudstvo uvideva dan za
dnem bolj tirane in trote člove
štva. Ob času Bursko-angleške
vojske v Afriki so angležki po¬
morski delavci grozili s stavko, za
to ker so bili zoperni roparskemu
napadu Anglije na mirne afriške
'kmete. Ako bi se stavka vreisnič’.-
ia, bi kapital z vsemi miljoni ce¬
kinov ne mogel vporabljati par¬
nikov, in vojske bilo bi konec s
popolnim porazom za napadnika.
Pozneje (Vršila se je rusko-japon
kajti vojak, ne 'le da nič ne produ¬
cira, on še vničuje isto, kar so
producirali delavci z duševnimi
in fizičnimi močmi. A delavstvu
se odpirajo oči, in kadar bo 'delav¬
stvo uvidelo gorostasno nesmisel,
rujavi tri četrt palca, črni pa nad
en palec dolgosti kadar so dora*
ščeni. Samica nosi jajca v posodi¬
ci seboj, dokler se ne »ležejo.
Ščurki postanejo jako nadležni.
Črni se držijo v kuhinjah, rujavi
da se pusti izkoriščati v namene | pa njaveč okoli vodovodnih na-
ldanja m opustošenja, takrat bo [prav, od koder lazijo po kuhinji
združeno delavstvo nastopilo pro-|in čumnati.
ti hipokritom, ki vladajo svet ta-l ** .
i ’ JU svet > Xa l Ščurke se prežene, ako
krat bo konec vojskovanja in ža¬
lostnih posledic vojsk.
Militarizem, in nič.druzega, vz¬
držuje moč avtokratov, zato ker
je delavstvo še tako neizobraženo,
da čuva bogastvo onih, ki delav¬
stvo pritiskajo, med tem ko delav¬
stvo Samo nima-nič kot trpljenje
in najskromnejše življenje. To je
pač čudež, da je še danes v civili¬
zaciji -dvajsetega stoletja tako ne¬
izobraženo delavstvo, da se pusti
od prefriganih trotov za nos vle¬
či.
se prežene, aho se po¬
trosi zdrobljen boraks okoli vo¬
dovodnih naprav in sploh tam
kjer imajo gnjezda.
STENICE.
-Stenica (bedbug) doseže® do če¬
trt palca dolgosti, je brez kril in
| je rjasto rudeče barve. Usta
obstoje iz vrtalnega in sesalnega
žela. Jajca leže v razpoke in ko¬
tičke v postelji, pod stenski papir,
sploh kamor jih zamore skriti.
Zlezejo se v 8 do 11 dneh v ru
j- . . .... „ , menkasto-bele žuželke, katere po-
ivrisnanski n ki nas nc6 ria ii-ti
J Ud se Itremijejo 8 do 11 tednov za po*
vedno pa
i
*y
Našel boš stotin
d2 d . P0l * ) - A
. - d °iaže tvoja
one so tam,
moč; one so
„ --- y ~
č se preskusi tvoje samo-za
Ne tratite časa! Ne cepi-
^ moči, svojih eneržij, at®-
' 1ST 'ed(ftočite, združite jih v
LE DELAVSTVO ZAMORE ZA
GOTOVITI SVETOVNI MIR.
Človeštvo ue sme nikdar priča¬
kovati, da bodo kralji industrije
in veleban-kiirji v resnici kedaj de¬
lovali za odpravo vojsk, kajti voj
s-ke so sredstvo, ki pomnožujejo
‘kapitalizmu bogastvo. Kedo za¬
more na primer verjeti, da bi An-
drew Carnegie v svojih livarnah
ne hotel vlivati topov in plošč za
oklo-pnice, če bi dobil naročilo?
Vendar za mirovno palačo v Ha-
gu na Holandskem je prispeval
več miljomov. Carnegie je napra
vil svoje mil.jone v železni in je¬
klarski industriji, zato je povsem
enostavno, da Carnegie ne bo ni¬
kdar vstavil ta njegov najboljši
vir zlata.
Ljudje Carnegie-jevega razre¬
da -se radi kažejo filantrope —
Rudečemu križu bodo darovali ve-
ska vojska, lansko leto balkanska
vojska, letos splošna evropejska
vojska. Klanje in morija, vničeva-
nje posestev, opustošenje pokra¬
jin, udovljenje ženstva, osirote-
nje otrok, jok in zdihovanje je na
dnevnem redu, kar kaže, da so vse
mirovne konference kapitalistič¬
nih odposlancev le pesek v oči
ljudstvu. Danes divja 1 j uti boj po
vsej Evropi/Nikdo izmed vojaštva
ne ve, za kaj se prav za prav gre.
A koljejo se in streljajo tovariši
enega stanu, enega razreda, in pa¬
dajo mrtvi in ranjeni na desno in
levo. A če bi danes delavstvo za-
stavikalo, 'če bi danes prenehali z
delom le oni delavci ki gibljejo
pomorski in pozemski promet, le.
oni 'delavci, ki nalagajo in izlaga-
jo parnike in vlake z živili, stre-
ljivom in vsako jaki mi drugimi po¬
trebščinami za vojsko, bi morali
cesarji in kralji poriniti meče v
nožnice, in zavladati bi moral mir.
Le ena struja delavcev ima večjo
moč, kot vsi generali financ, in¬
dustrije, trgovstva in vojaštva, in
mir bo zavladal po vsem svetu,
kadar bo delavstvo dovolj izobra¬
ženo, p-rej pa nikdar. Z morijo, z
vojsko se ne dbseže nobene stvari,
ki je potrebna za vzdrževanje člo¬
veštva pri življennju; nasprotno
— vojska vničuje in opustošu.j;.
Delavec ustvarja; kralji poSvet-
neganega blaga vničujejo. Zato
-s’ta delavec in kapital zakleta
sovražnika, in -dokler ne bo dela¬
vec toliko izobražen, da bi varo¬
val isto, kar je on vstvaril, -bo ka¬
pital z delavčevo pomočjo vedno
vničeval isto, kar je delavec pri
•delal in izdelal. Militarizem ne
pridela ničesar, ampak živi se s
sadovi delavstva, in dokler bo mi¬
litarizem rasel, bo breme za delav¬
ca težje.
Sedaj divja po Evropi tako silna
vojska, da je vzeto vse, kar zamo¬
re nositi orožje. Kriv te vojske ni
nihče kot kapitalizem in posvetni
ter duhovski hujskači, ki hujska¬
jo priprosti narod v imenu narod¬
nosti in vere enega proti druge¬
mu. Na slovenski zemlji so vasi,
trgi in mesta oropani istih, kate¬
ri pridelujejo in izdelujejo ži-v-
1 jenske potrebščine. Isti, ki so pre¬
življali starce in starke, žene in o-
troke, so potegnjeni v vojsko. Na¬
še starokranjske kmetske občine
štejejo povprečno po okoli 60^0
prebivalcev. Več kot dve tretjini
tega prebivalstva je ženstva, star¬
cev in otrok. Možkih oseb, ki so
pri najboljših živi jenskih močeh,
in na katerih sloni velika večina
tega prebivalstva, je bilo poklica¬
no v vojsko. Rezultat tega je, da
se morajo boriti za najskromnej-
ši življenski obstoj starci, ženstvo
in otroci. Ti so preslabotni, da bi
opravili težka dela, katera je o-
pravljal prej cvet možkega prebi¬
valstva. Naravno je tora j, da mora
nastati skrajna gospodarska kri¬
za, pomanjkanje vse povsod, iz¬
ven pri onih, ki nič ne delajo. Mi¬
litarizem je prokletstvo človeštva:
naj ljubimo kot bratje; na drugi
strani pa hujskajo -današnji vodi¬
telji vere katoličana proti pravo¬
slavnemu, protestanta proti kato¬
ličanu, in vse to v prid svoj in v
prid istih, ki tlačijo človeštvo.
Stotisoč mož je padlo samo pri
'Fort Arturju! Nad sto in 1 petdeset
tisoč jih je padlo v balkanskih
vojnah! Kdo zna Koliko tisoč jih
bo padlo v sedanji splošni evro¬
pejski vojski! Komaj se je začeli
krvoprelitje in že je mrtvih in ra¬
njenih okoli šest deset -tisoč mož!
Ali se zamorate zavedati kaj po¬
menijo to grozne številke smrti?
Svet pa vse to mirno gleda in tr
pi, mesto, da bi se splošno dvignil
in prisegel, da ne da — nobenega
centa in nebenega moža več p
žrelo militarizma. Vse gibanje,
kar se gr je do sedaj pojavilo zo¬
per vojsko, je opaziti le med soci-
jalizmom. Tu naj' se torej delav¬
stvo združi, tu naj pokaže, da ima
vesoljno moč. Z obupom se ne pri¬
de nikamor, treba je solidarnosti
'ined delavstvom vseh narodnosti
in vseli ver, ker le tem potoni bo
prišlo delavstvo do zavedanja, da
je -delavski razred odločilen v vseh
uprašanjih. Gotovo je, da bo pri¬
šel dan, ko bo delavstvo uvidelo,
kje so delavske koristi, in s tem
dnem bo konec vojsk, s tem dnem
bo užival delavec ves sad, kate¬
rega si je prodoibil v potu svoje¬
ga obraza.
COPENHAGEN
DUHAN ZA NOSLANJE
polni
Z-oper
NEKATERE ŠKODLJIVE ŽU¬
ŽELKE IN NJIH UNIČEVA¬
NJE.
(Dalje!
MRAVLJE.
po
leti
več
Mravlja (ant) postane
včasih nagajiva. Mravelj
vrst; vse pa živijo v kolonijah,
kjer najdemo delavce in možke
ter ženske mravlje. Delaci so naj¬
bolj nagajivi.
Majhna rudeče mravlja se kaj
rada nastani v stenah ali pod
tlom hiš, in povzroča sitnosti, ker
šili k hrani.
Večja črna ali rudeča mravlja
'zgradi kolonije zunaj v zemlji.
Tam zrije zemljo in napravi veli¬
ka mravljišča. Nekatere velike
mravlje priži-vljajo rastlinske uši,
vsle-d česar so jako škodljive.
Kdor hoče mravlje pregnati ali
vnieiti, mora najti in razdreti ko¬
lonijo. V luknje naj se vljie gnzo-
lin. Ako silijo v čumnato, ribajte
police in \se lesovje z vodo v kate
ri je stopljen galun (alum). Za¬
strupijo se, ako vmešamo “Pariš
green’’ v sirup in to nastavimo.
Ščurki
so črni ali
ŠČURKI.
ali gnili
razvoj.
stenice je več sredstev.
Petrolej ’ (kerosene) jih pomori.
Dobro je tudi vbrizgati v razpoke
in sploh v vsa skrivališča stenic
sledečo mešanico: 1 unča (ounce,
oz.) “eorrosive sublimate”. ! ;
pajtota (pint pt.) “aleohol”, in
14 pajnta “turpentim’”. To se rfie
ra dobro zmešati. Brizga se s to
mešanico 3 do 4 krat v presled¬
kih 3 do 4 tednov, da se vniči vso
zalego.
MOLJI.
Molj (moth) je bledorumene
barve in doseže dolgost četrt pal¬
ca. Mladič, ki je črv, napada su-
kno, kožuhovino in perje. Jajca
ležejo molji že rano spomladi in
se zvale v 3 do 4 tednih.
Obleko in kožuhovino se zabra-
ni pred tem mrčesjem, ako se dene
v skrilnje, ki -se zapro tako tesno,
da ne pride zrak v nje. Na vrh
obleke ali kožuhovine se dene na
krožnik vsaki mesec nekaj “bi-
'sulphide of carbon”. Luči se ne
sme prinesti blizu te tvarine, ker
hitro hlapi v plin, ki se kaj rad
vname. Taka. skrinja se mora pa
dobro zapreti, i!n tudi ‘ključeva
luknja se naj zamaši. Tako sprav¬
ljeno blago naj se spomladi in v
jeseni dobro prezrači, pretepe,
skrtači in presuši.
Gnide in kurje uši.
Gnide (mites) niso žuželke in so
bolj sorodne s pajki. One dosežejo
dvajsetinko palca dolgosti in so
-rudečkaste barve. Po noči napa¬
dejo kurjad in srkajo nje kri 1 ; po
dnevi se pa skrijejo v razpoke in
špranje, kjer ležejo jajca. Ako se
gnide jako razmnože videli jih bo¬
demo tudi čez dan okoli laziti.
Prave kurje uši (ehicken lice)
so iste velikosti kot gnide, a one
ne srkajo krvi, ampak zrejo luski¬
ne kurje kože in ob korenini pe¬
rja. One imajo jako ostre kremp¬
lje, in ker, lazijo skoraj neprene¬
homa med perjem, povzročajo, da
to kuro jako srbi. -Jajca pritrdi la
uš na perje.
Najbolje sredstvo zoper to go¬
lazen je snaga. Grede in vse špran¬
je je pobrizgati vsake dra meseca
s petrolejem.
Kurjad na^ ima vedno na raz¬
polago prašni pesek za kopanje.
Peskan se lahko primeša pepel iz
premoga ali pa žvepleni prah.
Koklje je dobro na-prašiti z žu-
želčnim praškom, da niso všive,
kadar se jajca zvalijo, ker bi tako
prenesle uši na piščance. Kurnjak
naj še čez poletje dvakrat pobeli,
in v vsak galon apnenega Deleža
naj se vlije dve unči “carbolie
aeid.”
Ml JAMČIMO
da je COPENHAGEN SNU FF
bit vedno in je tudi sedaj vedno
popolnoma pristen. Mi
hočemo prodajati povsod.
ga
Ce
ga vas trgovec nima, ga vam
mi pošljemo po pošti po na¬
vadni ceni 5 centov za škatlo,
dokler ga ne dobite pri vašem
trgovcu. Sprejemamo tudi
poštne znamke.
Copenhagen Snuff za čikanje
je najboljši tobak na svetu za
cikati.
WEYMAN-BRUTON CO.
50 Union Square New York
ROJAKU ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !
rujavi,
(cockroches)
ter dosežejo,
M. J. MTJRPHY, predsednik.
GEO. L. BROZICH, blagajnik.
FIRST STATE BANK
OF ELY
PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN.
se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja
na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po
3°| 0 od sto
od dne\-a vloge.
Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬
nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest-
nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji
iz Cbicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas
absolutno varne.
DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so
vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju,
istotako izvršujemo vsa notarska dela.
Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevib. — Z nami
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji.
MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJllDI,
JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO-
□JALNIH NIČEL.
Ščurki.
Male poprane Kumare.
Prav majhne kumare se popari- 1
j,o in operejo. Potem odrgnite vsa¬
ko s soljo in pustite jih 24 ur le¬
žati. Potem se posamezno obriše¬
jo in se nalože v lonec ali v džar,
Vmes med vloge se pa dene dišave
poper, klinčke, ženof, muškat in
lavorjevo- perje. Potem se zavre
jesih in se vlije na kumare, prvič
mlačen, drugič vroč in tretjič
vrel. Potem se džari zapro, da ne
pride zrak do kumer.
Kdor hoče imeti sladke kumare,
naredi jih naj povsem po gornjem
navodilu, izven, da se prisuje jesi-
hu sladkor, kadar ga kuhamo-.
___.... JL _ _
SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.
HH
11 1
msm
n . 1 ":
m
m ■
m
Brhvi ng Companv
Fitger Brevving Co.
Duluth - Minn.
Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkltijn stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovi].
Josip Geržin
zastopnik za ELY, Minnesota.
I
N A R O D N I
VESTNIK
24.
v V
Dopisi. |
Kansas City, Kans.
Spoštovani urednik:— Zadnjič
sem obljubil, da bodem o P 1 ^ 1 ' 1
kaj več poročal o Slovensko-1 r
vatskem Domu, in to obljubo iz¬
polnjujem sedaj. Zemljišče za
zgradbo Doma je že kupljeno m
plačano. Dali so -zanje $2650 m se
nahaja na peti in
Elisabetli ulici,
torej v sredi slovenske naselbine.
Odbor zboruje vsak ponedeljek
zvečer, napravljene so delnice, ki
se prodajajo interesiirancem. Za
delnice jamčijo društva ter Dom,
ki šteje sedaj približno že tisoč
članov. Kljub slabim delavskim
časom ima odbor za Narodni Dom
v blagajni sedaj že nad sedemsto
dolarjev brez delnic in brez kolek¬
cije, in upati je* da se bode ta svo-
ta kmalu podvojila. Dne 6. sep¬
tembra 1.1. priredijo društva skup¬
no veselico, na katero je vabljen
ves slovenski narod, posebno pa
člani S. D. Upati je, da ga ne bode
rojaka, ki bi izostal. Da hitreje do¬
sežemo'" svoj cilj, je treba, da si o-
pomore blagajna, na kar menda ne
bode treba dolgo čakati. Pri zad¬
nji seji je naznanil odbor, da ima
nasprotnike, kar pa med nami Slo¬
venci ni nič novega. Na nasprotni¬
ke se nam ni treba ozirati, pač pa
se jih bodemo zapomnili. Dan ob¬
računa že še pride. Naj se danes
gradi cerkev, šola ali Narodni
Dom, nasprotniki se pojavijo ve¬
dno, a pozneje izpremenijo svoje
mnenje. Tako se bode zgodilo tudi
tu. Kdor nasprotuje danes, se
Kode že še spokoril in se pobolj¬
šal.
V nedeljo sem se udeležil seje
društva Presv. Srca Jezusovega.
Videl sem dosti Slovencev in Slo¬
venk, in je dopisnik A. S. zopet
postavljen na laž, ko je pisal, da
tukaj Slovencev ni. Če 'bode to laž
kdaj preklical, moramo pač še po¬
čakati.
Koncem dopisa pozdravljam vse
rojake in rojakinje širom Ameri¬
ke, tebi, vrli “Narodni Vestnik”,
pa želim obilo naročnikov in pred¬
plačnikov. Ant. Žagar.
Greaney, Minn.
Urednik 'N. V.:— Priobčite, pro
sim, v našem listu par vrstic iz na;
še naselbine. Na poljih kaže tukaj
prav lepo, tako pšenica, ječmen, o-
ves, krompir in drugi pridelki. Na¬
ši farmerji dobro napredujejo, naš
sosed John Sodar si je kupil stroj
za žetev žita. Ako bode šlo vse po
sreči, si bodo tudi drugi rojaki pre¬
skrbeli potrebne stroje. Seveda,
vsaka stvar gre počasi, toda veli¬
ko upanja imamo, da bodemo imeli
lep uspeh na kmetiji. Pozabiti ne
smem omeniti, da imamo tukajšnji
farmerji tudi svoj klub, oziroma,
-zadrugo. Za povzdigo živinoreje
smo kupili bika. Ko jake, ki se še
niso vpisali v farmerski klub, po¬
življam, da to store, da bodemo
mogli delati drug za drugega in si
pomagati.
Podpisani sem bil zastopnik Na¬
rod. Vestnika za Grea:ney, Silver-
dale in Rauch. Zahvaljujem se
vsem za izkazano mi naklonjenost,
ker se hočem preseliti s svojo dru¬
žino v Ely, Minn.
Pozdrav vsem skupaj.
Josip Smuk.
land rudnik. Tako se nam torej
godi v tem demokratičnem času,
katerega sem se bal že dolgo vrsto
let. Radi slabih razmer torej ne
svetujem rojakom hoditi sem za
delom, ker ga ni mogoče dobiti, in
je že dovolj brezposelnih. Kadar
se delavske razmere obrnejo na
boljše, bodem poročal.
Pozdrav vsem zavednim Sloven¬
cem širom Amerike.
Mike Muhvič.
Chisholm, Minn.
Cenjeni urednik: — No, srečno
smo dočakali, kar je bilo že dolgo
prej prerokovano, začelo se je v
stari Evropi strašno klanje, kjer
nastopa brat proti bratu v motil¬
nem namenu. Komu je to v ko¬
rist, ali mogoče vojakom, ki mora¬
jo tavati lačni, žejni, raztrgani in
izmučeni po močvirjih, vodah in
orah, da zasledijo svojega bliž¬
njega, na katerega so potem pri¬
siljeni streljati. V resnici je ža¬
lostno, da se gonijo v smrt ljudje
v najlepši svoji dobi za nič in zo¬
pet za nič: Ali se. mogoče vojsku¬
jejo za dobrobit človeštva ali za
kmetovalcg,, kateremu onega košč¬
ka zemlje ne' more nikdo vzeti.
Ali je vojna mogoče za to, da va¬
ruje domovino? Nikakor ne, pač
pa za to, da varuje kapitalizem.
Ali se moramo res odzvati klicu
Avstrije in drugih držav, ki nas
sedaj kličejo in vabijo? Nikakor
ne. Dobro se še spominjamo za
dobrote, katere smo tu uživali, in
dobro vemo, kake dobrote nam po¬
nujate sedaj, da bi nosili zdravo
kožo za kapitalizem na prodaj. Na
tisoče in tisoče bode vdov, na sto-
tisoče sirot, katerim je padel nji¬
hov prehranitelj v krivični vojni.
Na milijone akrov zemlje bo uni¬
čene, kmetovalec, ki se je trudil
leta in leta, bode -moral zopet za
četi skraja delati in obdelovati o-
pustošena polja. Vojska je za da
našnji civilizirani svet največja
sramota,
Josip Ule.
Vojske bi bilo kmalu konec, če
bi vse tiste, kateri napovedujejo
vojsko, postavili k steni in brez
vsake sodbe postrelili, mesto ne¬
dolžnih, krepkih in mladih ljudi.
(Op. stavca.)
od 1. aprila t. L, smo elani postaje
štev. 49, S. K. P. D. sv. Barbare
primorani se obrniti potom nam
cenjenega lista Narodni Vestnik,
ki je glasilo društva sv. Barbare,
do vseh bratov in sester te orga¬
nizacije in sploh do vseh rojakov
in rojakinj, ki čutijo z delavstvom
za prostovoljne darove, da bi nam
bilo mogoče vsaj plačati asesment.
Razmere pri nas so tako slabe, ’ i
nimamo niti potrebnega kruha in
nikakor ni bilo mogoče plačati
asesment za mesec avgust. Obrnili
smo se na glavni urad, da bi :
bila postaja suspendirana za nekaj
časa.
Zatorej se prisrčno bračamo . 5
zaupanjem do vseli postaj, katere
so v boljš.h odnosa jih kot smo
mi, ki smo bili vrženi pred meseci
iz dela, c racamo ( prisrčno in z
'zaupanjem do vseh čutečih Slo¬
vencev ’ iSlovenk, da bi se bi-
gohotno odzvali z malim darom,
ter bi nam poklali kako pomoč.
Bratje in sestre, če bi bil Vam naš
položaj znan, gotovo bi storili ne¬
kaj za nas, če le mogoče.
Naša postaja je vedno pomaga¬
la kolikor je mogli rojakom, ki so
bili v različnih stavkah. Letos je
tudi do nas segla krnita kapitali¬
stična. roka, in naša postaja, ki je
bila vstanovljena leta 1908, je pri¬
siljena prositi slovensko javnost
za pomoč.
Premogarji smo bili vrženi z
deila radi postave, katere niso ho
teli operatorji sprejeti. To je 'bilo
že pred petimi meseci. Organiza¬
cija U. M. IV. of A. nam je dala
dosihmal $8.50 podpore. Znano
nam je, da so povsod skrajno sl i
-be razmere, da je v Ameriki go¬
spodarska- kriza. Vendar v neka¬
terih krajih -se še posluje, in mi
upamo, da si boste cenjeni rojak:
in rojakinje odtrgali par cent.)/
v namen, pomagati braitom in 20. Tih $520 je blagajnik S. II.
Z primio 15. siječnja 1.914
Koliko Jerman znade o onomu
o čemu piše, vidi se i po tomu, što
je napisao, da je ta svot-a od $520.
interes na $8000.00 uz 4 percenta
(L pueku š-kolu Jermane, da se na
nči-š množiti-. Op. sl.)
Da predjemo na samu stvar
Kao -što rekoh, blagajnik je tih
$520.00 primio tek 15, sječnja g.
1914, a tajniku je o tom j-avi-o tek
7. srpnja, 1914. Ovo je fako-zvani
stari sistem knjigovodstva ili si¬
stem staro-ga Zvezinog odbora.
Blagajnik je javljajo stanovi¬
tna sv-otama tajniku svakih šest,
mjeseci, kada je bio šestmjeseeni
proračun. To vam je taj njihov
krasni sistem, koj-i ne vredi ni
pišiva boba. Medjutim, što se po¬
štenja i tajnika i blagajnika u
ovoj stvari tiče, svaka im -čast, —
nego nevaljani sistem valja poko¬
pati i bolje uvesti; moderniji, i
praktičniji uvesti onakov sistem,
kakav mora biti.
Pitam ja sada Jermana, kako
sa-m ja mogao z-n-ati za ono, čega
u knjigama ni tajnika, ni blagaj¬
nika nije bilo, niti kako rekoh:
nije moglo -biti 31 -prosinca, 1913,
do kojega -dana sam ja s ostalima,
— z-ato imenovani ma — knjige
pregledao? Kako sam ja mogao
znati za tih $250, koje je blagajnik
primio tek 15 siječnja 1914, a taj¬
niku javio tek 7. srpnja 1914.
Ja sam zajedno sa spomenutom
'bračom članovima S. Pl. Z. nakon
naznačenog pregledava-nja Zvezi-
nih knjiga podastrao izvješče do-
legatima pr-ošle konvencije S. Pl.
Z. i u tom izvješču istaknu smo,
da su računi S. II. Z. od 1. siječnja
191.3 do 31 prosinca 1913, u redu,
ali da su knjige vrlo slabo vodje¬
ne.
Na prigovor radi vodje-nja knji¬
ga., odgovori-še nam dotična go¬
spoda kojili se prigovor ticao, da
su premalo plače primali, pa da
bolje nijesu ni mogli 'raditi, za
-neznatnu plaču po onoj: Kakva
plača takav i p-osao.
Na temelju istaknutih činjenica,
ja zahtjevam od Jose Jermana,
-da u budu-čem broji! Glasnika opo-
zove ono što je -meni, služeči se
neistinom prišio, ili če-mo se dru-
gačije i na drugom mjestu poraz-
govoriti, pada vidimo onda, hoče
li se Jerman naučiti pame-ti i pa¬
ziti drugi put, što po novinama
piše.”
-Pita Jerman, — a na misli mu
je novi odbor -S. H. Z.. Kako dugo
če članovi -S. H. Z. ovakove trpjeti
u -odboru? Ja mu odgovaram:
Jest, žalosn-o je, sramotno je, Jer¬
mane, da su članovi S. H. Z. tebe i
one, koji sada zajedno s toborn
proti -S. Pl. Z. rade, ne samo ig-da
n -odbor izabrali, nego što vas več
odavna nijesu poslali u — Sandro
vac patke striči!
Sramota je ne samo -za S. H. Z.,
nego za cijeli narod hrvatskog i
sloven-skog imena, da su na čelo
Zveze izabrali i trpjeli odbor, u
-kojem su gospodarili šmok-s-ani,
koji še nijesu -brinuli, jer se valjda
nijesu ni znali pobrinu-ti, da po
das-tru za to nadležnim oblastima
pravila S. H. Z. za pot.vrdjenje
ljudi kristite se pravila slovensko
hrvatske zveze nijesu več 8 godi
na pot vredjena po onim autorite
tima, koji bi ih pa zakonu potvr-
diti morali! Več četiri godine pre¬
vala S. H. Z. glase drugačije, ne¬
go li glasi zvezin charter.
Stanovita gospoda, koja bi, da
drugima dijele lekcije tačnos-ti i
urednosti te sposobnosti, noše
charter Slovensko Hrvatske Zveze
u džepovima, kao da -S. H. Z. ne
ima 50 centi, pa da se kupu okvir
i -charter uokviren na zid ureda
■objesi, da ga svaki član, nanese li
ga sreča u Zvezin ured, može vi-
djeti.
Ali, da, gospoda i gosponče, ki
me-dju njima i takovi, koji su
gruvali šakama u prsi, te vikali
u salunima, dakako: Mi -zastupa-
mo PIrvate i Slovence! Mi smo u
glavnom o-dboru -S. H. Z. bojali se,
da če koji član charter pročit-ati i
-vidjeti, da stanovita gospoda u
odboru S. Pl. Z. ne znadu, ne vri-
jede a ma baš nista, jer izdavaju i
ti-skaju te Zve zine n-ovce trose za
nepotvrdje-na pravila, pa strpaše
charter u džep i m-oguče katkada
zamotaju lunch u njega, kada idu
u manju ili pako u štore na rad.
Vinko Arbanas,
Novi pre-dsj. Nadz. odbora S. H. Z.
GRANT STREET
ov r
JOHN AGNlru
gostilničar
Ev ELETh
Sveže pivo, pristno vino in dru qe ’ M|
pijače ter linijsk e smotki”
Prodajam
železniške in parobrodne listke
kraje sveta.
Rojakom in bratom Hrvatom se najtopij e j
p -sili
gpisa
na
vse
r a-
Dflpo,
FRANK ERCHULL
ELY, MINN.
se priporoča cenjenim rojakom
v Ely, Minn., in okolici za naro¬
čila za nagrobna spominke in po¬
večanje slik, katere naročam od
zanesljivih tvrdk in jih prodajam
po zelo nizkih cenah.
FRANK ERCHULL
ELY,*MINN.
John Skull
Edini slovensko-hrvatski saloon
MESSABA, MINN.
PRVI SALOON OD DIPE.
Priporoča Slovencem in Hrvatom
svoj dobro založeni saloon v mnogo-
brojen poset.
Velika razprodaja Ionom
Tn l-TQen n CDT .TTTVTRT A Tir m A T
Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING
MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas.
Omarica je velika in krasna, ter je izdelana
iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7
palcev visoka. Rog je črno emajliran, okin-
čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za
15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬
like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬
boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬
rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo
P> lS
„ j« p <» 1*2
lrot la ’%ori
W i 'JT 1 *" • . * y.
W i" -i ' n lc k 1
oetD/r ko5eJ°
® 17.!2
■p 5' J®so se
raz-bJ
Idrski'" 1 !
5'« "Jj;
-
na lahka odplačila po $1.00 na mesec.
Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MAriin,.
LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite no U- E , “ la -- ■
Poslali ga bomo ZASTONJ. P° naš Uustfo^J
SAUL BSRNS, 117 Second Ave. Dept, 47 , ^
Svoji k svojim!
ifi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in ,i ov - r J
UR gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svoio i.nT*'
Mj^ j eno in bogato založeno
» flrocerijsko trgovino,
Sli V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje
tfi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in
£R Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se do
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJA!
Za tnnogobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporoči
M A T H. V I D A S,
slovenska trgovina
BIWABIK, MINN. Telefoni
. iTeba
„ Ker J e Arniko kl e
dV* m lahfe° p0J
li« eje P ie.«odi 1I L 8b
se dviga
I Kortah ge
jf«?lani že porušen,
ki jih zaklju« u py
^ m 'i£jih Sasih jetoisn
-^razlagal svojm
Mižalo kakor de\
- ‘‘It t*" Wh '
"J SiK«” 1 '*'
de
m
h;
Hi
Hi
L .kaiene na smrt, ,l e
LVšenigotovo,'das.
f-Mij!ln’zanas? se je
k ti utegnil uživati \ >
h-'kaj prijetna. “Hm, v
t kakor če -bi prišlo povel
HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiffiHiHiHiifiSffiSSiili
-Kako mislite ti?” je pr
- Eh, ekscelenca Halil 'be
L j e bil gotovo vesel, če
Sj, da plovemo i
nam jo naigra
■cinik in visoki lopo
t soličkaj,
First National Bank,
EVELETH, MINN.
Naj starejša narodna banka na Mesaba Range
KAPITAL IN PREOSTANEK
$122.000.00
Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenat
V
Parobrodni listi za vse črte
Plačamo obresti po 3 od sto,
Povest. — S
5 pristnih Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropino*-*
pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. ^ ^
stjlničar, kate-ri hoče napredovati, mora ^
skušati in kateri ne poskuša tudi ne 11
duje -s svojo trgovino. Prava pristna
se zamore kupiti le pri A. Horwat-u, ^
portira naravnost iz Kranjskega r > J
Slivovec in Tropinovec; tudi izde lu J
zdravilno Grenko vino in Highli e 3
Naročite si en zaboj te ali one P'J ^
da bo eden zaboj, - .
debelo. P‘>“ e -
poskušnjo; samo
klenic. Prodajam samo na
cenik.
Vi -bolje veste,”
»ma boste mat
Ustregla.jima j..
► inkS- ZaP ° dila ižle P‘»
P Mjeil ar 31ma bilo
rC 3ala8os 'Podmj a k
t^oval Vo ,
aE . povitemu idipi
:. grem C ' niU j' e
.? m -Pa proč.” _
0 ku-di
lm sam ”
^i.J an| ‘li ne.
trn- ( a f anto m
li
0ltt a še bol
A. HORVVAT,
posl
" ' T '(le!a Tl a ’ "s sc.
k.
Miners National
EVELETH, MINN.
» a e
Kapital, preostanek In delnlš* 1
odgovornost
$ 74 . 000.00
o a a
Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne
na vse strani sveta.
Mi vas zavarujemo v zanesljivih M^ 11,
Poselite nas.
|i ki ima svoje ime po Tesaloniki, sestri Aleksandra Velikega.
Amfiteatralno se dviga Solun s svojimi mnogimi kupolami in mi-
— _ p 0 jinožju Kortačke gore, kronan z mogočno turško trdnjavo.
Mnogostolpno obzidje obdaja utrdbo in mesto s svojim pasom, ki je le
I morski strani že porušen; moral se je umakniti širokim, zidanim
111 #
akoni k
mce
,v °jo lepo
trt.
govino,
’ moko; dalje p«
onizo, mrvo ia sla
uročila se dostavlji
1RAJTE ROJAM!
Ijudno priporočat
»AS,
Telefon 51 j j
SE
Bank,
HN.
i Mesaba Range-
STANEK
oo
.nalnlži«'«” 1
črte-
(Dalje.)
i u .n”, je pojasnil Dušan prijatelju in vsem ostalim, ki so bili
“kp ra dovedni na predmet tega razgovora — “Solun je dvev
pristop 1 __ hotla> v katerem vre vsa vražja brozga sovražnih inte-
)1^ ,p r §ho nasilje se bori tu z odporom žatiranih, upravičeni in od
re»° v ' 1 e geni interesi Srbstva se križajo tukaj z zavratnimi težnja-
vek°' P°* oV Makedonija ni le stoletno 'bojišče krščanskega hajduka
ni' , ^‘jdnom — Makedonija je tudi zemlja, kjer smo kot krščani
l d" sllia • p re livati kri, da se ubranimo brata-nebrata, ki je pogostoma
primor 311 ^ u s i j m a n ske g a krvoloka.. Srbska puška poka v Makedoniji
ifljši f , ast ni in svobodo zlato, bolgarski komita pa polni svojo zgo-
ja k fSt L odlimi zločini, z ropom, umorom in posilstvom . . . Čemu
do vlfl0 s ? a hj se obogatil s krvjo uboge raje; zato, ker ne more krotiti
to?^ at °rb‘U'ske nravi; pred vsem pa tudi zato, da bi se prebivalstvo v
I svoi e b ar tr tu nagmilo k njegovi narodnosti in k njegovi cerkvi.
I strahu, ^ hočejo Bolgari ustvariti v Makedoniji umetno
S t° 51I °' ta j, 0 da bi padla Makedonija ob svoji osvoboditvi — ne
Bo^ ar _ s , ’ s i j 0 mislijo brez srbskega meča! — v njih naročje kakor
Veffl ’ Miolko Zato so se razbili doslej tudi še vsi poizkusi sporazuma
I zrel° J a . - n bolgarskimi četami; zato se mora naš komita čuvati
fflri ^’ S e a
ia Ilighlife Bittf «
te ali one pij^ e u
> eden zaboj, 12 &
na debelo. Pištol 1
^ (Dalje.)
o,'ee Vi bolje veste,” je menil Matija, “naj pa bode tako. Am-
1C 'j| na T ^ oste da L, mati, in meseno klobaso vsakemu, da poplak-
^ re ^ a .jima je gospodinja, in vedela sta sedaj hlapca,
L- ae spodila ižlepa. In po tem sta se ravnala. Delala sta po
“licaA- *- 0 ^k° r se jima je ljubilo. Če jima je ukazala gospodinja ali
■je od" 3 ^ ' ^ ar ^ ma ni k 1 * 0 y šeč, je ugovarjal Janez tako odločno,
f j Jen j. ala gospodinja, ki je vedela predobro, kako hudo je za de-
Sfcai J 1 ? 2 J ’ e strahoval vso hišo; Matija pa je kimal in delal počasi,
IjjA, 3 1 or glasovitemu diplomatu Talleyrandu se tudi Matiju ni mu-
[[. .v° 1; a mu je rekla -gospodinja polž! je pokazal roge: “Če
K ,® rem P« proč.” — In bog ne daj, da bi ga bil kdo budil zju-
!jyj 0 *•! se ^udim sam,” je dejal, “in okoli šestih bom pokoncu
lfaiio’, na ?' k° ^ an ne '” Tu 'če bi ljudje ne bili tako sitni, bi se bilo
fantoma še bolje. A niso ju pustili prav v miru. “Delaš
, 0r ;/^ v hlapec: cb.ru se, kakor’ Mejačeva ddtlu,” to je bil že
, Jsitne U ln ^Tejačevim poslom se je 'zdelo to sitno. Izem vseh sitnih
*j ar :‘ lSa .‘ >a je bila Franca, ki se je zaradi Minice znašala nad njimi.
S^dar - Vl . a da sedi, ga je svarila, da se mu bo naredil žulj ;
A'da j e ij e , Vl< ^ a Janeza, kako stopa počasi po polju, je pripovedova-
0 5n ’ 'ter se je pregnal, tako da je ta večkrat sunil tovariša:
f v a — — j- bo zopet brusila jezika!” — De-
Lojzetova gre — da ne-- -
k, pa sta obolevali, kadar je bilo največ dela.
C S ™V’ je dejala cesto ena ali druga. In kauar je
ij’.' 16 za želela bolnica še kave, a toliko, da jo - oc e , eu . 1 ‘ "1 v.
P )«togdtila, Eer si ni mogla pomagati; Minica pa si ni upaU rec
£. e , besed e- Kako je bila tudi izkupila nekoč! Nekega jutra
A ^°- ^ bilo Urši tako slabo, da je obležala v porteiji. Ko.je P™l a
IT 1Ca Vprašat . • “Vina mi skuhajv ali pa po go
ui’ ka ^ K 3 e zastok f la ’ ,J'i7Minica - kar je ono tako
m in p. Lo gospoda pojdem, je dejaia Mmica, ia J
Taii ? 3 bočila iz postelje za Minico m jo os „ čedin
se je godilo pri Mejačevih. Varuh se je bal zamere čedm
Ho v j k hls h in ljudje so dejali: Stara hiša, 'dobra ,
* . 1 Sl bil mislil! ,
£**• »laj'večerov »m ni -bilo k Mej.čevim. Hudo ga je>[
' 1 Pohod mamke Mejafeve. Zamišljen je hoclii okr „ a
j * l »i' “Tristo medvedov, kako bi se bil kmalu »^» ! Take
t i 0 SO gna i: j , v , ... o + 0 i n kako bom ogremi. m se
9:t„ „-v° au > kakšna bogatija da je xo m _
^ i 7 £Ta re p. a ”“'S« P-'*” 18 h ” tdi ‘
jj, -v,._Q ’ JO 'OUO.„,-
'°' tist ’ mam Lu Mejačeva, ne mudi se še.” In res se mu ni
- e ^ a Jne, ko 'bi bili imeli delati pisma, ga ni bilo še v
a razlagala si je larko zakaj
J, T) 1 v J6Z0J u- --- 0 w
i(d a nn,\o„,- S V )ra j ' ze mislila ni več na to, kar se je bilo dogovo-
‘- 1 norčeval in si dal stre-
VU1B, K.0 Ul um
J. Sa bleda je bila Mejačka od j
. ’ - iniea pa skoraj' že mislila ni , •
Prišel je Stržen zopet in se smei ai _
Ivam; -n o o - ee _ Minico je P kadar j e bila ta ze
ženitvanske reL dmet .
. - 3 i iaa, je začel sam obdelavati ta p zavzeta pogledala m
mamka, kdaj bo svatba?” Ona ga 3
“Ali se nismo že dogovorili? Saj Minica je pri volji.” Hotela je
poklicati Minico, a branil je Stržen:
“Pustite jo; midva se bova sama bolje pogovorila. Koliko pa
boste dali dote hčeri?”
“Gospod Stržen,” je dejala, “s seboj ne ponesem nič. Vse bode
njeno; vse, kar imam.”
“Kaj pa Tine?”
“Oh, saj res! Tineta, tega reveža, sem pa čisto pozabila”; in za¬
čela je jokati in vzdihovati po svoji navadi. Stržen pa se je smejal
in norca delal.
Kako se je bila izpremenila vsa vas! Čedinovi so komaj še upali,
da se vrne edini sin; a lajšali-so si bridkost z delom, n kmetjia ni trpe¬
la škode, Mejačevin^ je lezla vidno na kup. A tudi Stržen je ovoril res¬
nico, ko je pravil, da mu prede. Minuli so bili zanj zlati časi. Kadar
je konec meseca pregledoval račune, je klel in se prepiral s komijem
in sestro. Semtertja je prišel kak trgovec iz Ljubljane; zaklenila sta
se v sobo in se pomenkovala dolgo in živahno in nazadnje se razšla
slabe volje. Ljudje so ugibali, kaj pomenijo ta obiskovanja, in sklep
je bil: tudi ta ne bo štaeunaril dolgo. Premišljeval je Stržen, kako bi se
dalo vse na mah popraviti. Bogata, nevesta, ta mu je hodila še vedno
na misli; a Minice ni več prišteval semkaj. Ženil se je tu in tam,
toda stalo ga je le mnogo denarja in mu doneslo pridevek večnega
ženina. Ampak take narave je bil Stržen, da si ni gnal nobene nezgode
k srcu; v veseli druščini je pozabljal vsakdanjih sitnosti in obračal
pogled od prepada, ki se mu je bližal. Kriv pa je bil' največ Stržen,
da se je bila zaredila v vasi cela reč postopačev. Kaj lahkega in malo
časa so ti lenuhi še delali, a težkega dela se niso lotili več. Klatili so
se po vasi kakor megle brez vetra, nadlegovali ženske, zabavljali mo¬
škim in 'bili prava spotika vsem poštenim ljudem, češ, dobre fante
so vzeli k vojakom, ti lopovi pa ostajajo doma, ko (bi tako dobro storili
Pijemontezi, če bi jih postrelili. “E, te bodo pobesili,” je dejal drugi,
“potepuhov cesar tudi ne mara. ” S temi se je pajdaših Stržen. Popiva¬
li so od začetka pri njem, pozneje pri Mejački; največ na kredo, a v
sili se je dobil tudi denar. Zalagal jih je Minež. Temu se je godilo ka¬
kor vrabcu v prosu. Imel je tak blagoslov, da mu je deset nasadov
pšenice dalo po petdeset mernikov; zdaj si je kupil kravico, zdaj kos
njive; popravljal je hišo in si privoščil marsikak kozarec vina, češ,
saj ga je Bog ustvaril tudi za reveža. Kake vrste poštenjak da je to,
to se je pač vsem dozdevalo; a nekateri so se ga bali, in drugi si misli¬
li, da njim ravno še ne dela škode, drugi pa naj skrbe sami zase. Vsak
sam zase, to je postalo vaško geslo, odkar so se pretrgale vezi vzajem¬
ne ljubezni, vzajemnega zaupanja. A z ljubeznijo vred je izginila tudi
zadovoljnost, mir in veselje, in ostala je puščoba. O, kako se je tožilo
marsikomu po prejšnjih časih, ko se je erez teden tako lahko delalo
in ob nedeljah tako veselo počivalo!
| XIV.
SLABI ČASI ZA DELAVCA.
DOBRI ČASI ZAFARMERJA.
KAKO POSTATI
NEODVISEN?
Rojak! Če bi Vi polovico udar¬
cev s krampom, kar ste jih v mi-;|
nah pustili, mahnili v lastno zem¬
ljo, bili bi danes neodvisen možak.
Ali lahko danes pokažete Vašo ne -1
odvisnost? Žulji Vaši prinesli so
kapitalizmu neodvisnost. Ali se za¬
našate na pokojnino od' kapitali¬
zma? Da — pokojnino boste do¬
bili, ko Vas zapusti Vaša moč, ko
Vas dobiti bolezen in starost, in j
ko Vam kapitalizem izroči vaš zad¬
nji ček z zahvalnimi besedami:
Mike, we do not need you any
more. (Majk, mi Vas več ne potre¬
bujemo.) Tako bode dolgoletno
delo Vaše plačano.
Ne ostanite večni hlapec! — Po¬
stanite svoj gospodar. Pojdite na
FARMO!-FARMO!
Če se mučite, mučite se sami za
sebe, iu ne za druge. Kolikor več
se boste trudili na farmi, toliko,
več boste imeli.
Kupite si kos dobre zemlje brez
močvirja v Bayfield County, Wis.
Samo 30 milj od mesta Dulutli-Su-
perior, kjer je nad 150 do,brih far-
merjev naseljenih. — Razun sa-
djereje je tamkaj živinoreja, ov¬
čjereja, čebeloreja, kar si vsak
lahko ogleda. — Pomoč dana vsa¬
kemu naseljencu, v kolikor se tiče
živine itd. — Cena zemlje $2° in
$25 aker. — Brezplačna pojasnila
pismeno ali ustmeno Vam daje:
United States Farm and
Colonization Co.
3 So. 5th Ave. West, Duluth, Minn,
FIRST NATIONAL BANKA
DULUTH - minn.
Glavnica. $500.000.
Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.
V to banko vlaga država svoje
vrednosti.
Obresti hranilnih vlog se plačujefo od
dneva vloge.
V-
Čarobne karte.
Oljena lOc, tro¬
je za 25 centi.
Pišite po cije-
nik knjiga.
KNJIGOTRŽNICA ŠOJAT & JURKOVICH
Box 448 duluth. minn.
<7
m
m
* s
J društvo!
! BORITEraj
X šušipl
M m/ijjMr
uST.t 6 AW.,!i
f
miru, dasi je mati
Dni premišlja, ki so bili,
In na tihem, solze briše.
Zopet je prinesla jesen pisano suknjo vrtu in logu, in zbirale so
se krog zvonikove strehe mokosevke, da se poslove od drameljske va¬
si. Lepo, hladno jutro je bilo, ko je šel Čedin z voli na njivo. Na vozu
mu je sedela žena in gledala otožna in zamišljena po strniščih in razo¬
ra nem polju; govoriti se ni ljubilo niti njemu niti njej. Kb pa je
ona nevede vzdihnila, jo je vprašal, kaj ji je na mislih. “Kar tebi.”
je odgovorila ona. “Prišla bode zima. Petra našega pa ne bo. Bog ve,
kje trohni na Laškem!” Inako se je storilo obema. Naproti pa jima je
prišel Lojze in žvižgal v dva cepa, umetnost, v kateri mu je bil malo¬
kdo kos; in če bi bilo žvižganje tako imenitno kakor petje — in zakaj
ne bi postalo še katerikrat? — oslavil bi si bil ime.
ZNAK DOBRE OBLEKE
Cloihing Co
DVE VELIKI TRGOVINI
DULUTH_SUPERIOR
Cena za vse enaka. — Obleka za
molke ln fante; najboljše blago
po primernik ln poštenih cenah.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalije, god¬
bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prive¬
ske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene ne vprašate.
Vprašanje vas stane le 2 centa, pa.si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. .Pišite ponj.
IVAN PAJK, P. 0. Box 328, Conemaugh, Pa.
SLOVENSKA GOSTILNA
Frank Medved
CHISHOLM, MINN.
Phone 101.
PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.
NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.
SO NA RAZPOLAGO ZA
slovenske naseljence
NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRI1
ROMA NIZKE CENE.
KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČ
REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO.
JOS. A. JEFFERY
LAND COMMISSIONER. D. S. S. & A. RY.
DULUTH, MINNESOTA.
8
SPOMIN IZ NEAPLJA.
Proti večeru sva šla s prijate¬
ljem po mestu. Najini interesi so
'bili različni, zato sva se ločila. Ja/,
sem blodil po luki in opazoval ve¬
liko življenje. Zagoreli obrazi so
mi vikali z obrežja: “Barca, bar¬
ca’£
? A—a? — Eccola qua!” Zdaj
je utonilo solnee za Posilipom, za
grobom starega Vergila. Nebrojne
črede koz so se začele vračati z
bližnjih gričev v mesto. Iz luke je
šlo več sto delavcev in se poraz-
gubljalo v ozkih ulicah; toda to
ni nič zmanjšalo vrvenja v njej.
Še vedno so neprestano piskale si¬
rene, švigale so neprestano barke
in “ vaporetti”, grmeli železniški
vozovi. Videti je bilo, da tudi noe
ne zrahlja vezi, ki vežejo človeka
na morje. — V neki barki sem vi¬
del mladega moža z ženo. Žena je
dqjila otroka, mož pa je s slastjo
segal z žlico v lonec po večerjo.
Pri te ih se je z zadovoljstvom ozi¬
ral na ženo in otroka. Žena se mu
, je zahvaljevala z zaljubljenim po¬
gledom. Slikarji, kje ste, da mi
naslikate to!
Šel sem mimo gradu v Villo Na-
zionale. Koliko nasprotje! Tukaj
so se brezskrbno vozili bogatini in
plemenitniki tik morja proti Po-
silipu ter zaljubljeno šepetali svo¬
jim spremljevalkam. Ko so zginili
zadnji vozovi, sem se naslonil na
kamenito ograjo ob morju.
Bajnolepa večerna zarja je u-
mrla izza sinjin in začela vstajati
skrivnostna noč. Njen prihod je
naznanjal lahno božajoč vetrič.
Naenkrat je zagrnila vse od Vezu¬
va do Posilipa''in morja do Capo-
■dimonte Reale.
Brezskrbni vetrič je izginil in
drevesa ob morju so zaspala. Taj¬
na harmonija je očarala vse. Moja
duša je vzplula skozi noč nekam
■v nebotično daljavo. Silna čuvst-
va so hitela skozi njo kot spomla¬
danski oblaki po nebu. 'Spet sem
dremal pri materi naravi v naroč¬
ju. Bil sem v stanju, katerega
ne znam popisati. Resnično ne
vem so me vezali valčki, ki so pri¬
povedovali skalam med objeman¬
jem o neizčrpnosti morja, ali ri¬
biške lučice, ki so žarele tam v
dalji, kjer je vezala noč nebo in
morje, ali zvezde, ki so se gledale
v velikansko ogledalo kot osem¬
najstletne meščanke predno odi¬
dejo nh izprehod, ali vse skupaj.
Šele v globoki noči sem se obr¬
nil do morja. Za Villo Nazionale
(novi del mesta) je po hribčkih
'brlelo tisoče lučie. Njihovi žarki
so se rili v noč in se tam družili v
glorijoli podoben odsev, ki je me-
dlel tem bolj, čim bolj se je bližal
nebu. Pod tem odsevom so rajali
bogatini v vilah, hotelih, vrtili, na
samotnih krajih so pa sanjali pari.
s polnimi srci ljubezni in hrepe¬
nenja.
Odšel sem na Piazza del Ple-
/ biscito. Orkester je igral globokih
čuvstev polne italijanske arije.
Množice so z zadržajočo sapo sle¬
dile izvajanjem. Tam sem našel
tudi prijatelja. Šla sva v Vio Ro
ma.
Bila sva na Kurzu Garibaldi
Pred neko gostilno sta pela v a
narodna pevca:
“Bella sei come un angelo,
v a ga ©orne una stella,
per mi sei tu quella,
che mi foristi il cor ...”
Težko je bilo razumeti besede iz
temperamentne južne melodije ni
spremljajoč mandoline. Z ognjem
v očeh in živimi gestami je pred-
našal eden izmed njiju to in še
nekaj pesmic. Ločila sva se od nji¬
ju, ko sta že pela pred tretjo go¬
stilno. O čuvstev polne napolitan¬
ske pesmi, poslušal bi vas vso noč!
— Ko sva se vračala domov, sva
skoraj oba hkrati vzdihnila: Da,
življenje, veliko, veliko se skriva
v tvojih globinah I
Čista, jutranja modrina je vise
la nad Neapljem. Od vzhoda so za¬
čeli padati v njo prvi jutranji
žarki in takoj se je pokazala v
drugih tonih. Šel sem na hrib < San
Martino. Oh ta pogled! Od Vezu¬
va do Posilipa, kakšne tri ure na
dolgo, so se belile hiše v nepretr¬
gani, loku podobni črti. Tam, kjer
je bil lok najbolj napet, se je na¬
slanjal na velikanski kup hiš- ka¬
kor mogočno roko, ki ga je varo¬
vala pred zlomljen jem. Na spod¬
njem koncu še je spal neusmiljeni
napolitanski krotitelj Vezuv. Pred
lokom se je razpenjala morska
gladina, posejana z ladjami in lad¬
jicami. Nad njo in hišami je pla¬
val čisti jutranji zrak- Oko je vz-
hropenelo v daljave; seboj je,zva¬
bilo tudi srce.
Napotil sem se v luko in se na¬
menil odpeljati kamor že 'bodi.
Med potjo sem srečeval črede koz,
ki so hitele iskat hrane na bližnje
ribe. Tuintam jih je ustavil pa¬
stir in hitro nadojil pomolivši mu
lonec; to s,e je godilo pri vsaki
čredi tako dolgo, dokler ni 'bila
podojena'zadnja koza. Sploh pa
dela Napolitanee večji del vse na
cesti. — Pred neko luknjo sem vi¬
del kup rnaffie (postopačev). Ko
šem stopil malo bližje, sem videl,
da so prodajali čilte, ki so jih prej
šnjo noč z lučmi v rokah nabirali
na ulicah in v kavarnah. Ne daleč
od tam sem jih spet videl gručo.
Stali so pred trgovino z ostanki
il. O mizerija ! — Hitro sem po¬
begnil iz tistih ulic in se z vso silo
otresel mučnih misli. Prišel sem v
luko Santa Lncia. Izvedel sem, da
odpelje oh devetih parnik na Ca¬
pri. Hitro sem kupil vozni listek
in se prepeljal v “barchetti” na
parnik, ki je bil zasidran kakšnih
300 m od tamkaj. Na parniku sem
našel same Ruse in Angleže. Sedel
sem v bližini Rusov. Nekaj časa
sem poslušal njihovo “baltanje”,
toda srce je hotelo drugam. Odšel
sem na aasprotrfi konec ladje.
Neudušljivo hrepenenje se me je
lotilo. Srce in oko sta zdrsnili čez
to modrino sam ne vem kam. Pasli
sta se tam, kjer se je izlivala ne¬
besna sinjina v morsko. Iz na¬
sprotnega konca ladje je zazve¬
nela :
_ Nepretrgane procesije so se va¬
lile goriadol. Madonsko lepe Lt.-i
lijanke, preobložene z nakit j gm,
so se prešerno nasmeliavale spre
ljevaleem in jih vnemale s svojimi
gorečimi pogledi. Ti so jim govori
li in frazarili, kakor znajo menda
samo Italijani. V teh procesijah
so bili raztreseni mnogoštevilni
tujci, katere so izdajali že njihovi
pogledi; pa tudi njihovi koraki ni¬
so bili tako prožni. Sicer pa, kdo
bo iskal v trudnih popotnikovui
korakih prožnosti!
na¬
jt- bilo prepolno in ni moglo niče- rajo v južni smeri, očividno v
sar več sprejeti. Vzdramila me je j menu, upasti v Francijo,
ženska s koraldami. — Če se ne
motim, sem videl v lioletu Gorke- BITKE PRI MUEHLHAUSEN
j Za krč v želodcu
{ rabite znano in za¬
nesljivo domače
sredstvo
“Addio mia bella Napoli,
d’ ogni citta reina;
il eiel tuo azzurro, limpido,
la placida marina;
quell aura tua dolcissima
d’ arcana melodia,
quel profunnato zeffiro,
1’ eterna tua allegria . . .”
ga. Ob štirih me je poklicalo par
nikovo piskanje v luko.
Sedel sem k Angležem. Nisem
razumel njihove govorice, a njiho
vo obnalšanje me je že vabilo po¬
prej. Tako nepresiljeno, ljubko,
pa vendar samozavestno obnašan¬
je se učijo menda samo v oxford-
iskih in drugih angleških vzgoje-
vališčih in se da vzgojiti menda
samo na podlagi angleškega tem¬
peramenta. Parnik se je približal
Neaplju. Od zapada so ga grdi
še zadnji žarki in ‘mu dajali tisto
nepopisno vabljivost, ki ujame to¬
liko človeških src.
Šel sem tudi v Museo Naziona¬
le. Te zbirke so unikutn, karšniu
nima svet. Žal, da mi je ostal za
muzej samo en dan. Da najdemo
v mestu, kjer je toliko siromašt¬
va tak muzej, je skoraj neverjet- j
no. V celem shranjujejo v njem
okoli milijon objektov. Toliko ne
najdemo niti v Vatikanu! Grške
umetnosti je tukaj več nego v Ri¬
mu. Zastopane so skoraj vise šole.
Duša ti vriska od veselja in se za¬
hvaljuje očem zatečno hrano, ko
hodiš po teh dvoranah. Oči vsa¬
kega obiskovalca obvise na Far-
neški Heri, Venerah, Psihi, umi¬
rajočemu Perzijcu, ranjenem Gal¬
cu,,Pamh in Dafni. Farneški bik je
pa itak poleg Laokoona najintere-
santnejša, nam dostopna skupina
jz grške umetnosti. Od oddelka
■doprsnih kipov,' kjer so obračali
umetniki vso pozornost na fiziog>
nomijo, pa se niti ločiti ni mogoče.
Še bradatega Homerja najdemo
med njimi. Tamošnja zbirka 'slik
je manjša nego druge večje itali¬
janske zbirke slik, toda nudi pa
vkljub temu veliko.
Vlak naju je pripeljal v Pom¬
peji. Solnee je pritiskalo tako, da
niso hoteli ljudje iz sence. Pri vho¬
du so se državni uslužbenci leno
stegovali pod hladnimi oboki in
se niso veliko zmenili ‘za najin pri
hod. Česar nisva našla več v Rimu,
to je stalo zdaj pred nama. Celo,
resnično rimsko inesto! Ko sem
prehodil vse te številne ulice, fo¬
rum, dome, gledališča in terme,
si je začela fantazija postavljati
stari Rim. Stopil sem v fantaziji
v neki dom. Gladikolična in štane-
vita Rimljanka- me je prišla po¬
zdravljat v nežne gube zloženi tu¬
niki. Peljala me je v atriuin. Ste¬
ne so bile okrašene s slikami in
kipi. Vesela družba me je spreje¬
la med se. Vsi so bili zgovorni in
so gledali s ponosom name, pri¬
šleca. — Med tem me je pripeljal
tovariš od izhoda. Še enkrat sem
se ozrl na rimljansko mesto. V
duhu sem videl oni strašen dan, ko
so vpili in klicali ina pomoč ne¬
srečni Pompejeani, dokler jih ni
zakopala pekoča lava v večno te¬
mo. Žalosten sem se vračal mimo
velikih nasipov utrjene in ohla¬
jene lave v Neapelj.
Drugi dan sva vsa izmučena in
trudna odpotovala. Še enkrat sva
videla Rim, še enkrat Florenco.
Ustavila sva se v Bologni, v C^r-
duccijevem in Poscolijevem me¬
stu. Potem sva se pa odpeljala
čez lepo Južno Tirolsko z nebotič¬
nimi gorami in rodovitnimi doli¬
nami v domovino.
Pariz, Francija, 23. avg. IH
Muelilhausen je prišlo ponovno do ,
hudih bitk. Naznanja se, da so j
Francozi pod generalom Paul Pau
zagnali nemške čete do reke Rene.
Francozi prodirajo od Thanna
preko Dammerldrch proti M i uehl
hausen. Najbolj vroča bitka se je 1 3
vršila v predmestju Muelilhausen,!
Dornachu. Desno Krilo Francozov
je napadlo Altkirch, levo pa Neu-
Breisach in Colmar.
Richter-jev
ANCHOR
PAIN-
EKPELLER.
:|fpmxPčLLiM
P :«•/„ ALCOHOl "d
p , FAiBICHTERSCo
j j
Navodilo za vpo-
rabo je na listu, ki
ovit okoli ste¬
klenice.
Cena 25c in 50c
v lekarnah.
F. Ad. Richter & Co.
ITALIJA IN AVSTRIJA.
Pariz, Francija, 23. avg. — Pri¬
hodnji teden bode najbrže progla¬
šena vojna med Avstrijo in Ita¬
lijo.
74-80 VVaslung-ton
Street
NEW YOBK, N. Y.
I
t NAŠI ZASTOPNIKI.
. .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za “Narodni Vestnik’’
ter. nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.
/
MINNESOTA:
nar, in ta proizvod dela zopet de¬
nar. Denar je kot živalstvo, kot
j rastline — pomnožuje se. Denar
ni mrtva stvar kot miza ali stol
! ali klobuk. Ako obrnete pet šilln-
PRIZADETI PO VOJNI. | gov jih bo šest, če zopet obrnete,
j ho sedem šilingov in tri penice, j n
Th- I tako dalje in dalje, da se doseže
PRISTANIŠKI DELAVCI
Everett, Wash., 22. av
kajšnji pristaniški delavci tudi ze- j stotine funtov sterlingov. Čim ve"
lo občutijo sedanjo evropsko voj- 1 j e denarja, tem hitreje raste in se
no. Ker je prekomorski promet j mno ži, ako ga nima norec v ro-
skoraj popolnoma ustavljen, ne
'prihajajo ladje v pristanišče, in
za težake ni dela. Večina prista¬
niških delavcev nima ne dela in
ne zaslužka.
kah.
Denar bo prihranil le isti, k-nior
pozna njega veljavo, kedor se dr
| /i rednega štedenja, in kedor ima
j stalni zaslužek. Lahkomislječi, ki
Tajnik zadruge pristaniških de -1 stojijo za bar o in mpravijo v par
lavcev je izjavil, da je «dina mož- ra mutah vse, kar so s trpljenjem
nost Zboljšati razmere ta, ako ho-, zaslužili v par dneh , ne bodo m-
Jakob Delak, Biwabik, Minn.
Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Mlnn
John Pogačnik, Eveleth. Minn.
Max Volcanshek, Eveleth, Minn. '
Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.
John Jerina, New Duluth, Minn.
Ant. Mahne, Frank Kochevar Chis
holm, Minn.
Frank Horvatich, Virginia, Minn.
John Dragovan. Soudan. Minn.
Ignac Heg-lar, Buhi,
Vincenc Mikulich, Aurora.
Martin Grahek, Section 30.
Marko Majerle, Hibbing in Kitzville.
Frank Oven, Rauch in Silverdale.
MICHIGAN:
Joseph Butala, Ahmeefc.
Mike Muhvich, Baltic.
WISCONSIN:
Frank Zajc, Oliver, Wis.
Frank Itlančhar, \Villard, Wis.
John Wodovnik, Milwaukee t Wis.
John Stampfel, Grafton, Wis.
Frank Skok, West Allis, Wis.
Frank Meh, 243—lst Ave., Milwauke_
Alojz Golob, 304 Franklin St., Port
Washington.
Službo
ger). Ve,
govoru
, ° G Us,
Jobi „
s o m or a
:n Pisavi !'
zmozen knj, g0v
skušnje v 2a q„ 7 ”
jestvinami. Zl ^
zdi varščino. p rr °Č|'J
AURORA
Box 293
C °°I*ER A
Aur,
iščem
m °jega brata V a ]
ma iz vasi ZaJ - 1
Dobrepolje nsfu?*
na
• ]a se n ekj e v Ar; 1,1
cenjene rojak«
naznanijo n j eg0v J ®
ve zanj, ali Ba '
S
r li*
el
na j mi ■
(8—24)
1Irs - Fr a ,
b° x 694, R 0
če jo pluti ladje nekaterih družb |
pod amerikansko zastavo.
UKUHOVINE.
Ribezovo vino (currant wine.)
kdar nič imeli. Brezmerno popiva¬
nje je krivo največ siromaštva in
žalosti in nesreč. Pazi na cente na
mkelne, dolarji skrbeli bodo sami
j /a sebe.
Benjamin Franklin,
Ribezovo vino je jako dobro
okrepčilo, in priporočljivo je, da
ga naše skrbne slovenske gospo¬
dinje napravijo kak ’ sodček za
slučaj, če' se človek ne počuti do¬
bro. Napravi se pa tako-le:
Dobro zrele ribezove, jagode se
odberejo d pecljev, stračijo in po-l
tern se stisne ali spreš a iz njih sok, 1 (9—17 z)
ter se precedi. Prideni n^ kvart
ribezljevega soka pol pajnta vode
in funt sladkorja. Premešaj vse
prav dobro, in vlij v snažni sod.
Luknjo za veho ..pokrij z redko cu¬
njo in pusti stati štiri do pet ted¬
nov. Potem pretoči v steklenice in
zamaši.
95 AKROV NAJBOLJŠE
ZEMLJE
je naprodaj v slovenski naselbini
na Greaney, Minn. Zemlja je bli¬
zu šole in cerkve. Za podrobnosti
se obrnite v' slovenskem jeziku na
PAT GRE ANK Y,
GREANEY, MINN.
ILLINOIS:
Josip Novak. 206—3rd. St., La Salle.
Simon Jesenšek. La Salle, IH.
Joseph Blish, Chicago, 111.
Joseph Omerza, De Pue, 111.
John Kulavic, Springfield, 111.
Frank Mally, Joliet, 111.
Frank Goličnik, Panama, 111.
Frank Brence, Waukegan, 111.
Tony Prosen, Granville.
Dominik Jerše, Virden.
Frank Kreffel, Nokomis.
INDIANA:
N. M. Vuksinich, Gary, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.
Frank Baudek, 2605 W. Michigan St.,
Indianapolis.
Frank Krebs, Universal.
Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬
dianapolis.
Sto J Jože! Ri e
ne /eš kje? Bil s ,
in mesnici
ANTON STIMacJ
na Sou «h 8 a „ s ,
0n nna najbolj
»io in štete tt
Pa tudi v
saloon
ima najboljšo pij a j 0
roča se Slovencem i n
v obilen obisk.
PENN S YL V ANIA:
S prijateljem sva krenila
'stranske ulice. Začetkoma sva se
samo izpraševala z začudenimi
gledi. Tam v novem mestu in Vii
Roma toliko bogastva, tu pa ta
revščina! — Napol nagi ljudje so
spali na ulicah ob steni. Med njimi
je bila tuintam čreda počivajočih
koz. Pred nekim pragom sva vi¬
dela v umazane cunje zavito žen¬
sko umirati. (Takrat je bila. doli
kolera). Oh te oči! Samo dvakrat
je švignilo iz njih onemoglo hro¬
penje, dasi sem dolgo stal pred
umirajočo. Srce me je grožno bo¬
lelo. Tukaj sem še-le jasno spoznal
mizerijo človeka v vesoljstvu.
Tudi prijatelj je stopal ginjen
peleg mene naprej. Kup umaza¬
nih in raztrganih otrok je ležal na
trdem tlaku z rokami pod glav
Iz nasprotne stene jih je gledala
“Madonna”, katere mili obraz je
razsvetljeval štirioglat venec l'u-
čic. Šla sva dalje. Ulica se ie raz¬
širila.
Tej je sledila “Santa Lucia”.
Postali smo pred Sorrentom. Ne¬
kaj Angležinj je vstopilo in od-
oluli smo proti Capriju.
'Čez pol ure smo obstali pred
skrivnostno podzemeljsko odprti¬
no “la Grotta azzurra.” Prestopa¬
li smo v male čolne. Vhod je tako
nizek, da sem moral leči v čolnu,
ko sem zdrsnil notri. Iz vsakega
čolna, ki se je prizibal v jamo, je
bilo čuti: “Ah! — Res sem rado¬
veden, koga bi ne očarala ta sre-
brnočista modrina. Tukaj petje si¬
ren ni več samo vabljivo, temveč
tako nebeško lepo, da popolnoma
izgubiš lastno voljo, da 'bi te bilo
treba privezati v čolnič kot nek¬
daj Odiseja ob jadernik. Pod tem
tajinstvenim obokom, bi sanjal
človek dolgo, dolgo, v večnost, ee
ra ne odpeljale že čez tri četrt
ure ven.
Počival/ sem v hotelu Italija.
Pred njim stoji na čez sto metrov
isoki skali senčnati vrt, navpično
pod njim pa je morje. Nekaj časa
sem poslušal pri sosedni mizi po¬
govarjajoča se umetnika. Potem
sem obrnil oči na morje. Čuvstva
in misli so postale tako smele, da
sta jima bila že skoraj nebesni
obok prenizek in morje preplitvo.
Pa kmalu sta ohlapnila, kajti srce
WU POROČILA.
(Nadaljevanje prve strani.)
RUSKA ZMAGA.
Pariz, Francija, 23. avg. —• Iz
Vilne, Rudija, poročajo, da so ru¬
ske čete zopet izvojevale lepo zma¬
go nad Nemci. Rusi so 'zavzeli
Insterburg v Nemčiji, ki se nahaja
30 milj daleč od ruske meje v sme¬
ri proti Koenigšburgu. Ruske čete
prodirajo uspešno naprej.
Malinov jesih (raspberry vinegar)
RAZPRODAJA KNJIG.
Narodna biblioteka, nepopolna,
Na štiri Ikvante rude čili malin
vzemi toliko jesiha, da jih pokri¬
ješ. Pusti stati 24 ur, potem stvar
■zavri in precedi. Deni na vsak
kvart dobljene tekočine dva fun¬
ta sladkorja, kuhaj 20 minut in
deni v steklenice, dokler je še vro¬
če. Steklenice morajo hiti vroče,
in je najboljše, da stojijo v vroči
vodi. Malinov jesih je takoj za ra¬
bo, če. se ga pa hoče držati se mo¬
ra steklenice dobro zapreti z za¬
maškom in parafinom. Kadar se
rabi se primeša malo vode. Je ja¬
ko dober za bolnike.
Malinova mezga (raspberry jam.)
Vzemi na vsaki funt ne preveč
zrelih malin po en funt sladkorja.
Zmešaj vse skupaj dobro, in deni
v lonec. Prideni na vsaki funt ma¬
lin malo čajno čašo ribezljevega
soka, in kuhaj počasi toliko časa,
da se tekočina takoj strdi, če jo
-apelj na mrzli krož¬
nik. Nalij v kozarec, deni povrh
košček čistega papirja, katerega
si namočila prej v žganje (bran-
dy), in potem poveži še enkrat z
bolj močnim papirjem Spravi na
suhi temni prostor.
20„
1.
6
snopičev,.— .60c
Narodna biblioteka, nepopolna, 14
snopičev,. — $1.5''
V jetnik na Galeji . 20c
Kako p-ostanemo stari.35„
Poduk movopriseljencem z ze¬
mljevidom Združ > držav ... 35„
Nihilist . 25„
Roman Johar a.
Slov. angl. dovnha.
Pravila dostojnosti.—
Pripovedke za mladino . .. —
Solnee in dež.—
iivljenje prestolonaslednika
ludolfa . ..$1.00
Ženinom in nevestam. Spisal
škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$—.25c
Razne nabožne slike po 25c komad
Te knjige so iz stare zaloge in
ene so nekoliko umazane, ker so
bile v izložbenem oknu, zato so
cene tako nizke. Poštnina je všte¬
ta. Naročila je nasloviti na:
Ivan Pajk. CJonemang*!i .
Jolm šetina, lili Woodway, Bračldock.
Matt. Kamin, Forest City, Pa.
Ign. Magister, Pittsburg, Pa.
Alo.iz Tollar, Imperial, Pa.
John Kern, Cannonsburg, Pa.
John A. Germ, Braddock, Pa.
Anton KIančar i Arona, Pa.
Martin Klinar.' Jo.hnstown, Pa.
Frank Remic, Bušk.
John Lamnth, Marianaa.
Frank Miklaucich, McDonald.
Martin Koroshec, Ralphton.
Anton Demshar, Broughton.
John Mlakar, Claridge. Pa.
P -s’ik Sedminak. Yukon.
Stefan Guna, Herminie.
Vid Vodišek, Moon Rnn.
A. Lavrich, Adamsburgh.
Tomaž Previch, Universall in okolica.
Josip čekular, Vanflling-
Matk. Fetricli, NoMestown in Cliff Mine.
John Tegrel, 1129 Emerson Ave., Farrel.
25c
25„
25,,
Narodni Vestnik,
405 W. Michigan Str.,
Duluth, Minn.
OBLEGANJE TRDNJAVE
NAMUR.
London, Anglija, 23. avg. —
Nemške ulanske patrulje iščejo
sovraižnika na ravnini pri Water-
loo. Belgijska trdnjava Narnur je
deloma obkoljena, nemško topni¬
štvo strelja nanjo s težkimi topovi.
Glavna sila nemške armade pro¬
dira o(b obeli obrežjih reke Maas
(Meuse) izven strelne daljave to-
povov s trdnjave Narnur. Nemci
prodirajo v severu Belgije, kakor
tudi na jugu. Očividno. je, da na¬
meravajo oblegati Antverpen, ka¬
mor se je preselil belgijski dvor,
in kamor se je umaknila belgijska
vojna sila. Na drugi strani prodi-
Mezga iz strožnic ali črnih, malin.
Na dvanajst, funtov ali na 6
kvantov malin vzemi 9 funtov slad
kor ja. To pride okrog % funta
sladkorja na vsak funt jagod. De¬
ni maline v lonee, in jih zmečkaj
z leseno žlico. Pusti, da počasi za¬
vrejo, in pustiv reti 30 minut. Po¬
tem deni sladkor notri, im kuhaj
še 20 minut, ter rahlo mešaj da se
ne prime. Zagrej prej kozarce v
vroči vodi, in napolni kozarce z
mezgo. Zapri kozarce s tem, da na
močiš košček papirja v bramdy, ga
položi na mezgo, oziroma na glaž,
in zaveži kozarec še z drugim pa¬
pirjem in znitjo.
Na prodaj
Podpisani prodam po jako ni¬
zki ceni vse poslopje, ki se na¬
haja na lotah 11 in 12, blok 7,
na Ely, Minn., ki je znano kot
Bartolovo posestvo, poleg tega
imam na prodaj tudi oprembo
za saloon (Ibar fixtures), 1 coun
ter za.grocerijsfco prodajalno in
1 “meat block” za mesnico. —
Kupec hiš mora premakniti iste
na drugo mesto, ker moram i-
meti prostor za novo poslopje.
Vprašajte za nadaljne podatke
pri
Frank Erchull
122 Campt St., Ely, Minn.
OHIO:
Frank Lunka, Cleve
STAR TflElIf
So. Range, -
V
ima vedno lepe
premikalne slike,
vanredne poselmo
d
a
Slovenci in Hrv
se te zabave! Spo
Karol Bauzon,
land, Ohio.
Ignac Prel-gar, Collimvood, O.
Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar-
herton, Ohio.
Anton Kikel, Ycungston, Ohio.
Frank Guna. Bradley, Ohio.
Anton Brelich, East Palestine.
Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain.
G. Bersnak, So. Akron.
COLORADO:
Luka Bergant, Segfundo.
John Janežič, Leadville, Colo.
Frank škrahec, Denver, Colo.
Brank Blatnik, 'Walsenfourgf.
Anton Udovieh, Ludlow.
F