***************** ^ 8 ša naloga: y preboja in napredek n^odaJ | N aš namen : ... , f dinosti in slogi do cilja! | ************ VESTNIK NATIONAL HERALD. ************-. ^ *** * Največji slovenski a? A 'k * * V Zedinjenih drža. * * Tbe Largest Semi-Wee 1 the United States of Am ***♦*<*********** O rt 2- O GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC RENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. i ^ v. Pb, a ii; Sa v • Štev. 68. DULUTH, MINN., MONDAY, AUGUST 24. 1914. — PONEDELJEK, 24. AVGUSTA, 1914. Volume IV.—Letnik IV. H r&ta Val 11 zJSn jfi „ «»Mc. Ne v Si pbi izvojevali po štiridnevni hudi bitki veličastno zmago nad avstrijskimi četami. čTIRJE AVSTRIJSKI POLKI DO MALEGA UNIČENI. — VRHOVNI POVELJNIK 21 DIVI- 5 ZIJE AVSTRIJSKE INFANTERIJE PADEL V BITKI S SRBI, KAKOR TUDI POVELJ NIK 28. PEŠPOLKA. — 200.000 MOŽ BROJEČA VOJNA SILA AVSTRO-OGRSKE ARMADE V BITKI S SRBSKIMI ČETAMI POPOLNOMA PORAŽENA. — AVSTRIJA KLIČE POD OROŽJE cRNO VOJSKO. — KOTOR BOMBARDIRAN PO FRANCOZIH - ČEŠKI IN POLJSKI VOJAKI SE ZAČELI PUNTATI. — ANGLEŽI NAMERAVA¬ JO ZASESTI TRST. — JAPONSKA NAPOVEDALA NEMČIJI VOJNO. — NEMCI NAZNANJAJO ZMAGE, TODA UTRDBE V LUETTICH SE ŠE VEDNO DRŽIJO. — VOJNA MED AVSTRO-OGRSKO IN ITALIJO.—NEMCI ZAHTEVAJO OD BELGIJE 40 MILIJONOV DOLARJEV VOJNE ODŠKODNINE. — NEMCI ŽE V BRUSLJU. — GLAVNO MESTO PREMEŠČENO V ANTWERPEN. — POLOŽAJ V ALZACIJI. — VELIKA BITKA MED NEMŠKIMI IN ZAVEZNIMI ČETAMI SE JE PRIČELA. FRANCOSKI LETALNI STROJI PROTI NEMŠKIM ČETAM. i- ' * >'? 'V fiiSr * ' - ' , ir~ 77~ INSKO •*r» Niš, Srbija, 23. avg. — Uradno se poroča, da so dožive¬ le avstrijske čete v Srbiji velikanski poraz. 91., 102., 1 1., in 28.avstrijski polki so bili popolnoma pobiti. Vrhovni povelj¬ nik 21. divizije avstrijske infanterije je bil ubit, kakor tudi poveljnik 28. polka.„Sedemnajst avstrijs. monitorjev na Do¬ navi je potopilo srbsko topništvo. Velikanska bitka med avstrijskimi in srbskimi četami se je začela dne 20. avg. Avstrijske čete so pri svojem pro¬ diranju naletele na srbsko armado, in kmalu je bila v teku Ua bitka. Avstrijska vojna sila je štela 200.000 mož, kale rim je stala nasproti velika manjšina srbske armade. Toda . ^ 'stanovih,^ Srti so se vojskovali kot levi, da so se morali končno Avstrij- Vvi-t pzvelikanskimi izgubami umakniti. Srbi so napravili lep voj- ’ ,)0 . ( J 0 zavarovani a) ni nlpn rorti, tudi lahko3 FP iCI1 ' aiiuhftB* Avstrija piska iz zadnje luknje. '■r? os vl »»oranf* s ' »n pt^j na znaSa 54oo. BRU » TT =NI o BB 08 , co BLUTB t, P« S. KOCHBT^ 10 pre «mn, p London, Anglija, 22. avg. — Iz Dunaja naznanjajo tir V ° * V ’ “Sl ijšnji Exchange Telegraph Co.., da je poklicala avstro-ogr- skavlada pod orožje vse možke v starosti od 20 do 42 let. Bombardiranje Kotora. - >ndon, Anglija, 22. avg. —Iz Cetinja naznanjajo, da so Len Ičajo, Inot vzdrževali I j ral postati čim bi se marsikaj Stnarska društn po katerem toSj K3 [Me v sredo franco ske in angleške bojne ladje obstreljevati v slovenskem j*tvi «emu rojaku :2 , SI* 10 ^ r ^ ke balerl i e i' e vsako četrto jon dvorani * trijske utrdbe v Kotoru. Z gore Lovčen so jim pomagale m, ■ j C. K., “»M Butala, F. S, J 1 ^ 4g«jj Kovad, S. 0' tvo SV k Bosne poročajo nadalje, da je prišlo med Avstrijci f^oogorci do bitke, v kateri so izgubili prvi 200 mož. Potrjene avstrijske izgube. London, Anglija, 22. avg. — Oficijelno se potrjuje, da •zgubili Avstrijci v tridnevni bitki ob Drini 20.000 mož. Čehi se puntajo. ..London, Anglija, 21. avg. — Poročevalec lista “Dailv “ brzojavlja iz Petrograda, da je dobil tamošnji list No- ^ Vremja iz Kieva poročilo, glasom katerega so dobili j°šnji Čehi poročila od svojcev, da so se začele češke in i Sae čete v Avstriji puntati, ter da so vojaki ustrelili čast- f kličoč: ‘Doli s cesarjem Viljemom, doli z Avstrijo, to Rusija.” k j^-ister^fi *% nan i a se nadalje, da je bilo glavno mesto kraljevine I-,'V a 8 a več dni v rokah'puntarjev, dokler niso prišle rt' 5 ' 116 čete, ki so nastopale z vso grozoto. Vojaki polkov, • a teiih služijo Nemci, niso prizanašali niti ženam in otro- • Vakega Čeha, katerega so dobili na ulici, so neusmi- jl Urn °rili. Slednjič so kakor navadni roparji naskočiti .^»trgovine ter jih izplenili. . Grozote Avstrijcev v Srbiji. *-°ndon, Anglija, 22. avg. — Iz verodostojnih virov da so avstrijske čete strašno gospodarile v onih • ^9” se jim je posrečilo priti na srbsko ozemlje. Po- | L/^taki (večinoma madžarskih polkov) so požigali te, ... kfKat« 1 *! le.leljo P°. \ i prost ' 0 Si kiuvane-.Sjj? nino »JdloV^L '• stfra 'v oles f ■' ,,„ei»o8"VL 1 , (V SL ; 'ln [!n ili kftfJ mm '."č (tfJ Zene m otroke. Srbska vlada je naznanila vlastem .to b> "' 1 ' ' nasprotju z mednarodnim ffm ** ul’ V W'tfn m 'm ^V 0rn ^ e > ki je v največjem n. Angleži zasedejo Trst? Italija, 22. avg. — Nek list v Benetkah naznanja, m iLv n f,1 ka admiraliteta naznanila tržaškim prebivalcem, lij ^ ri tanija zasesti Trst. Tržačanom je bi o o J- da se jim ni treba ničesar bati. V Italiji je to nazna- evn ° vzbudilo velikansko presenečenje. h, laponska napovedala Nemčiji vojno, k t i in^ton, D. C., 23. avg. — Tukajšnji japonski po- , e danes obvestil Združene države, da je Japonska na- V°i no Nemčiji. Amerikanska vlada je bila naprose- rbl Za varnost Japoncev v Ne m čiji. ■ L, Trdn iave v Luettich (Liege) se še držijo. C^AngHja, 23. avg. — Iz Ostende se brzojavlja, da k tp Pn U ^ge (Luettich) še vedno držijo. Nemci prodirajo emu naprej. ‘i- VELIKA BITKA. London, Anglija, 23. avg. — (1:15 zjutraj). — V soboto zju¬ traj se je začela velika bitka med nemškimi in zavezninii 'četami. Bojna črta se razteza od Nam/ur ja do Oharleroi, kakih 20 milj daleč. PRODIRANJE NEMCEV. London, Anglija, 23. avg. — Belgijsko glavno mesto Bruselj je padlo, in se sedaj pomičejo nem¬ ške čete proti Antverpnu, kamor se je preselil dvor. Armada zavez¬ nikov, ki šteje najmanj 5 franco¬ skih in 3 angleške armadne kbore, se je po hudih bitkah umaknila v utrjene postojanke, kjer hoče pri¬ čakovati sovražnika. NEMCI ZMAGUJEJO. AVashington, D. C., 22. avg^. — Oficijelno se naznanja, da so nem¬ ške čete izvoj^vue siifrpo 2 sma.ro. nad 1’raneozi med Metzom in Vi- gesen. Podrobnosti niso naznan¬ jene. NEMCI ZAHTEVAJO ODŠKOD¬ NINO. London, Anglija, 22. avg. — Nemci zahtevajo vojno odškodni¬ no, in sicer 40 milijonov dolarjev od mesta Bruselj, in 10 milijonov od Luetticha. Plačilo te svote bi Belgijce hudo zadelo, in se sploh ne ve, kako naj bi ta mesta ustreg¬ la tej 'zahtevi. Gotovina bank teh mest je bila prepeljana v Antver- pen, da se je tedaj bati, da bodo hoteli Nemci na drug način priti do denarja. MOBILIZACIJA ITALIJE. Pariz, Francija, 22. avg. — Ita¬ lija je odredila splošno mobiliza¬ cijo. Italijanski kralj je sicer hotel varovati nevtralnost, toda mini¬ strstvo ga je prepričalo, da Italija ne more deij mirno gledati sedan¬ jega konflikta. PADEC BRUSLJA. Berolin, Nemčija, 22. avg. — Semkaj je dospela kratka brzojav¬ ka, naznanjajoča, da so nemške čete zavzele belgijsko mesto Bru¬ selj. PRODIRANJE NEMŠKIH ČET. Pariz, Francija, 23. avg. — Nemške čete so tako v Alzaciji kakor v Lotringiji začele z ofen¬ zivo. Francozi se počasi umikajo nazaj. Vojni department naznan¬ ja, da so se morale francoske čete, ki so upadle v Lotaringijo, umak¬ niti. Njim nasproti je stala ogrom¬ na vojna sila združenih nemških in avstrijskih čet. Avstrijci so pri¬ šli zaveznikom na pomoč skozi Konstanško jezero. Združene avst¬ rijske in nemške čete so prodrle že -do Cerney, samo 5 milj od trd njave Muehlhausen, katero- so pred dnevi zavzeli Francozi. London, Anglija, 22. avg. — Nemške čete so prišle danes do obali Belgije ter zasedle Ostende. NEMŠKO-JAPONSKI spor. WaShington, D. C., 22. avg. -- Japonska vlada je naročila svoje¬ mu pooblaščencu v Berolinu, naj odpotuje jutri ob štirih iz nemške¬ ga glavnega mesta, ako do tedaj nemška vlada še ni odgovorila na ultimatum Japonske. ZVEZNA PREISKAVA PODRAŽENJA ŽIVIL. Prvo zaslišanje se je že vršilo v Chicago, 111. — Iz Washingto- na zahtevajo temeljito preiskavo. V sedanji evropski vojni igrajo tudi veliko vlogo zrakoplovi in letalni stroji.. Gorenja slika nam kaže francoske aer|>plaiie, straže,če gorske prelaze v Bonhomme in Sainte-Marie-aus-Mines< Francoski vojaški letalni stroji bodo vsekakor v bojih v gorskih krajih delali mnogo preglavic prodirajočim sovražnikovim četam; letalci so oboroženi z bombami, nekateri francoski vojaški letalni stroji so pa tudi opremljeni z .brzostrelnimi puškami. • * VOJSKA NE DOVOLJUJE QDGOMY'£V‘ n.ONCRES'A.I Republikanci bi šli radi na počit¬ nice, toda temu se je uprla de¬ mokratična večina zbor¬ nice. AVashingtoii, D. -C., 21. avg. — Vodje republikanske stranke v se¬ natu. so napravili poizkus, doseči odgoditev kongresa dne 26. avg. toda s tem niso imeli sreče, ker se je demokratična večina uprla tej -zahtevi. Senator Smoot iz Utah .je predlagal svojim tovarišem demo¬ kratom, naj bi se vršile seje tudi ponoči, da bi mogel rešiti kongres svoje posle tekom desetih dni, da se bi mogel potem odgoditi pri¬ hodnjo soboto. Vodje demokratične stranke pa so prišli do prepričanja, da tega ni mogoče storiti. Zdi se jim nam¬ reč, da bi bila to velika politična napaka, in da bi prišla dežela v nepriliko, ako bi se kongres od- godil, pr e d no- doseže evropska -kri¬ za točko, ko bode mogoče natane nejše presoditi posledice vojne na tukajšnje razmere. Bojijo se tudi da bi prišel zakladni urad v stis¬ ko, da bi bilo treba sklicati po sebno zasedanje, kar bi napravilo v deželi slab uti® iu bi škodovalo demokratom pri prihodnjih volit vali. V vladnih krogih si še niso na jasnem, ali' ne bode potreba nalo¬ žiti novih davkov, da se pokrije -primanjkljaj, ki mora-nastati, ker so odpadli carinski dohodki. Pred¬ sednik Wilson upa, da tega ne hode treba storiti, toda kongres se ne sme odgoditi, da more za slučaj potrebe ukreniti vse potreb¬ no. Kakšni novi davki naj se na¬ ložijo, ako bi nanesla potreba, tu¬ di še ne vedo. V vladnih krogih menijo torej, da je najboljše, ako imajo pri rokah kongres za vse slučaje. VOLITEV KOVEGA PAPEŽA SADI EVROPSKE VOJNE OTEŽKOČENA TRUPLO UMRLEGA PAPEŽA PIJA X. NA MRTVAŠKEM ODRU. — PRVO ZBOROVANJE KADINALOV SE JE ŽE VRŠILO. — MED KARDINALI OBSTOJIJO TRI SKUPI¬ NE, ZA KANDIDATE SE IMENUJEJO KARDINALI FER- RATA, MAFFI IN KARDINAL DE LAI. Chicago, 111., 22. avg. — Pri pre¬ iskavi, katero vodi zvezna vlada radi po draženj a živil, so bili za¬ slišani kot prve priče predstojniki oddelkov -Cudaliy Packing družbe. Harry Wilkms in E. C. Shepard sta prišla s knjigami omenjene družbe, zaslišal ju je pomožni o- krajni pravnik Hopkins. Tekom tega tedna -se je zglasilo sicer že več nastavljene e v velemesarjev v uradu zveznega pravnika Wilker- sona, ki so se ponudili, da izpove¬ do o poslovanju klavnic, toda zvezni pravnik se s tem ni hotel zadovoljiti. To pa vsled tega, ker jih ne more vzeti za priče, ker so se ponudili prostovoljno, da bi go¬ tovo zagovarjali velemesarje. Slieparda in Vilkinsa je p-a pokli¬ cala zvezna oblast, in knjige sta morala prinesti seboj na tozadev¬ ni ukaz. Kaj sta izpovedala, ni bi¬ lo mogoče natanko dognati, gc- [ tovo pa je, -da sta hotela oprati velemesarje s trditvijo, da živino¬ reja v Združenih državah ni isto¬ časno napredovala s prirastkom prebivalstva. Iz Washingtona naznanjajo br¬ zojavnim potom, da mora biti po vsej dežel-i se vršeča preiskava o podraženju živil temeljita, in da je kmalu pričakovati obtožb. Pro¬ ti vsem onim, ki umetnim potoni -dražijo življenske potrebščine, se bode postopalo z največjo brezob¬ zirnostjo. AVSTRIJSKI CESAR NEVARNO OBOLEL. London, Anglija, 24. avg. — Iz Rima brzojavljajo, da je avstrij¬ ski cesar Fran Josip tako nevarno obolel, da je pričakovati njegove smrti vsak trenutek. Rim, Italija, 21. avg. — Truplo pokojnega papeža Pija X. so po¬ ložili na mrtvaški oder. Njegova sestra Anna -Sarto je vsled raz¬ burjenja težko obolela, ter se na¬ haja pod zdravniško oskrbo dr. Amicija. V Vatikanu delajo pri¬ prave za pogrebne svečanosti. Od 5. do 7. ure je ležalo truplo pokojnega pa-peža -na mrtvaškem odru v prestolni dvorani. Oblečen je bil v belo obleko, na rokah je imel svilene rdeče rokavice, zlata mitra je pokrivala glavo. Obraz pokojnika je kakor iz voska. Kar¬ dinali šo prišli v znamenje žalo¬ vanja z violtnimi čepicami, ter so pokleknili ob obeh straneh mrtva¬ škega odra.^ Danes zjutraj so truplo zopet izpostavili in je potem prenesli v cerkev sv. Petra. Baltimore, Md., 21. avg. — Kar¬ dinal Gibbons je odpotoval danes popoldne s -White Star parnikom “Canopic” v Rim. Rim, Italija, 21. avg. — Dr. Marehiafa je izjavil, da je papeža vojska hudo potrla, da ga ni bilo pomiriti, ker mu je bilo vedno pred očmi, da bode moralo toliko ljudi umreti v vojski. Rim je oble¬ kel žaiobno obleko. Vse trgovine so zaprte, v cerkvah je polno ljud¬ stva. Rim. Italija, 21. avg. — Itali¬ janski minister za zunanjosti je obvestil vse italijanske zastopnike v inozemstvu, da prevzame vlada popolno garancijo za nedotaklji¬ vost konklava. Kardinali se zbog sedanje evropske vojne ne bodo mogli tako hitro sestati, da se bode •tedaj izvolitev novega papeža pre¬ cej zaivlačila. Takozvani politični kardinali, na čelu jim kardinal Agllardi, hočejo pozvati vse cesar¬ je, kralje in predsednike vojsku- NOVI PROVIZORIČNI PREDSEDNIK MEKSIKE. jočih se vlasti, naj sklenejo za ča¬ sa volitve novega papeža premir¬ je. Apelirajo za pomoč na Zdru¬ žene države, kot največjo nevtral¬ no vlast. Kardinali se trudijo, da radi na¬ rodnosti ne bi mogoče prišlo do razkola. Takozvani sveti kolegij obstoji iz 65 kardinalov, da je to¬ rej treba 42 glasov za izvolitev. Od 65 kardinalov jih je sedem Francozov, pet Špancev, dva An¬ gleža in dva Portugalca, ter po en kardinal iz Irske, Belgije in Canade. Skupaj torej 19. Drugo •skupino osmorice tvorita dva kar¬ dinala iz Nemčije in šest iz Avstro -Ogrske. Nevtralna skupina obsto¬ ji iz treh Amerikancev, ter po ene¬ ga kardinala iz Brazilije in Ho¬ landske, skupaj torej petih kardi¬ nalov. Italijanskih kardinalov je 33, da torej tudi z nevtralnimi ne mo rejo dohiti potrebne veoin^. Ven¬ dar je skoraj gotovo, da pade iz¬ volitev na Italijana. Rim, Italija, 21. avg. — Vsebina •papeževe oporoke ni znana. Samo nekaj kardinalov ve zanjo. Oporo¬ ka je pisana enostavno in poziva naslednika, da naj dovoli sestram pokojnika po $60.00 pokojnine na mesec. Pokojnik je v oporoki izra¬ zil željo, da ga položijo k večje¬ mu počitku v kripti cerkve sv. Petra. Oporoka zaključuje s pro¬ šnjo Bogu, naj odpusti piscu nje¬ gove grehe. Neko drugo poročilo pravi, da je zapustil papež pre¬ moženje v vrednosti $10.000. Rim, Italija, 22. avg. — Prvega •sestanka sv. kolegija se je udele¬ žilo 32 kardinalov. Začasno vla¬ danje cerkve je uravnano, vršijo se priprave za konklave. Na me¬ stu obolelega kardinala Vannutol- lija vodi predsedstvo kardinal •Mexieo Ciudad, Mex., 21. avg. General Venustiano Carranza, vr¬ hovni načelnik armade konstitu- cionalistov in od včeraj provizorič¬ ni predsednik Meksike, je prišel včeraj opoldne v glavno mesto Meksike, kjer ga je ljudstvo po¬ zdravljalo z največjim navdušen¬ jem. Ceni se, da je tvorilo več kot 150.000 ljudi špalir, skozi katere¬ ga je šel novi predsednik s svojim spremstvom v Narodno palačo. Ljudstvo je glasno nazdravljalo novemu predsedniku in novi vladi. GATASTROFA V CEIBA ZAHTEVALA 40 ŽRTEV. TVkshingiton, D. C., 21. avg. -- Glasom neke brzojavke državne¬ mu departmentu se je podrlo v Ceibi v Honduras novo carinsko poslopje, in pri tej nesreči je iz¬ gubilo življenje 40 amerikanskih in angleških delavcev. Takoj po katastrofi je izbruhnil požar. Po¬ drobnosti še niso javljene. Agliardi. Navzoči so položili pri¬ sego, da do smrti ne bodo izdali ničesar o teku posvetovanj. O prihodnjem papežu ngiiblje list “Messagero” sledeče: Italijan¬ ski kandidati smejo računati z gla¬ sovi francoskih, angleških in amo rikanskih kardinalov, in bodejo torej prodrli s svojim kandidatom. Španci se bodo pod vodstvom kar¬ dinala Merry del Val pridružili Avstrijcem in Nemcem. Italijanski kandidati so: kardi nal Ferrata, ki je prijazen Fran¬ cozom, kardinal Maffi, ki se na¬ giblje Nemčiji, ter kardinal de Lai, ki ima mnogo pristašev, ker bi vodil ravno tako politiko, kot umrli papež Pij X. NARODNI VES T N I K SLOVENSKO KATOLIŠKO ! PODP. DRUŠTVO I SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I nodpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. n.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnngs, Wyoming. Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tainik- JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Oity, Pa. Blaeainik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, IH. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsbureh, Pa. Pittsburgh, X. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa 1 X 1 nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. T porotnik- MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mick. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box " II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. 135. Broughton, Pa. Box 402', Witt, 111. Pristopnina znaša $1.00, mesečnina 50c. V drugem razredu znaša za¬ varovalnina $250.00, pristopnine je plačati $1.00 in na mesec 25c. Kdor hoče dati upisati svojo soprogo, to lahko sto^i pri seji dne 30. avgusta v stari cerkveni dvo¬ rani. Pozdrav vsem elanom. - - Fr. I‘enga'1. se zadolžiti Prišel je zopet v Ba- berton p- e d letom, in pol, da si zopet kaj prisluži. In prislužil si je smrt, siromak! P- v. m.! Gilbert. — Tukajšnji.urar Josip Cimzar je izvršil model, ki pred¬ stavlja v miniaturi rudarstvo. Model je izvršil zelo lepo ter pred stavlja vrednost vee kot 800 dolar jev. Model bode razstavljen. Cheen. — 26 let starega delavca Victor Pesonena iz Dulutha je povozil vlak Duluth, Winnipeg & Pacific železnice na nekem kri¬ žišču. Vse razmesarjeno truplo so prepeljali v Virginijo. MINNESOTA. Duluth. — Medtem, ko zatrju¬ jejo velemesarji v Chicagu, 'da so poskočile cene mesu samo za tri četrtine centa od začetka vojne v Evropi, naznanja nek tukajšnji mesar, da to ni res in da znaša razlika med prejšnjimi in sedanji¬ mi cenami mesu že tri cente pri funtu. Naznanil je tudi, da hoče to dokazati pred pristojnimi ob¬ lastmi. Meso postaja vedno draž- je. — Včeraj, v nedeljo zvečer, se je vršilo veliko zborovanje Polja¬ kov v cerkvi sv. Petra in Pavla. Shod je bil sklican, da se posvetu¬ jejo tukajšnji Poljaki o predlogu Rusije, ki je kakor znano oblju¬ bila Poljakom avtonomijo in več ■dingih ugodnosti, ako ji pomagajo v sedanji, vojni. Natančneje poro¬ čilo o tem prmbUmo prihodnjič. — Eden najstarejših tukajšnjih hotelov. St, Louis hotel, ki je tudi našim rojakom na sever o napadu dobro znan, je v nevarnosti, da iz¬ gubi pravico točenja. Licenca bo¬ de najbrže preklicana, ker so se prodajale pijače po policijski uri. Zasliševanje v tej zadevi se vrši danes. — Iz tukajšnjega glavnega poli¬ cijskega stana naznanjajo, da kro¬ žijo po mestu ponarejeni srebrni dolarji. Ponarejeni denar izdaja¬ ta dva mladeniča, ki sta, kolikor ■dosedaj znano, opeharila že dva saloonerja. Čez meddržavni most, ki veže Duluth s Superior, se je prepelja¬ lo lansko leto 1,948,525 oseb. Tako naznanjajo iz urada električne po¬ ulične železnice. Z avtomobili, vo¬ zovi in peš se je poslužilo tega mesta nad dva milijona drugih ljudi. — John Trekovič, gozdni dela : vee, je vložil v okrajnem sodišču odškodninsko tožbo proti Virginia & Rainy Lake Lumber družbi, ter zahteva odškodnino v znesku $2.500. Svoje zahteve utemeljuje s tem, da ga je pri delu v Čamp . štev. 5 v Cooseberry dne 25. feb. 1913 brcnil konj, ter mu poškodo¬ val desno nogo. — Temperenčniki so na delu, in kakor zatrjujejo iz krogov sulia- eev, mora postati mesto Duluth do leta 1920 popolnoma suho. Oi- ganizoval se je poseben komite, ki bode delal povsod reklamo za tem- perenco. — V našem uradu so se zglasili -. — Rojak Tone Fritz, gostilničar na Eveleth s svojimi 4 hčerkami; rojak Karol Zgonc, gostilničar na Chisholm, Minn., z rojakom Ant. Lavrič, ki je tako ponesrečil, da je skoro slep, k glavnemu odboru S. N. P. J, v Chicago radi odškod- nipe. Zglasil se je pri nas nadalje znani rojak Anton Mahne iz Chis- holma, Minn. rora. Kar je le količkaj vsaj na¬ videznih napak, se mora vse od¬ straniti, tako ukazuje naš g. Darovi. Tako so bili npr. naši molzni' dvoparklarji nadležni v ju¬ tranjih urah nekaterim ljudem. Naš tako zaželjeni mir je bil mno¬ gokrat kaljen in ogrožen z nepri¬ jetnim mukanjem. Gospod Darow je začel premišljevati, kako bi bi¬ lo mogoče rešiti ta problem, in res je iztaknil pravo. Napovedal je vojno kravam v jutranjih in večer¬ nih urah, začelo je padati z biči po nedolžnih dvoparklarjih, da so se 'začeli ljudje pritoževati. Naš župan je uvidel, da je s to gonjo ustrelil velikega kozla, zato je mo¬ ral zopet začeti študirati, kako po¬ tolažiti razburjene duhove. Uka¬ zal je najetim kravjim pastirjem, da morajo pobrati zvonce, in raz- oroževanje rogate živine se je pri¬ čelo. Tako bi bilo torej vse v redu, samo je sedaj vprašanje, kaj bode napravil g. Darrow s kravjimi zvonci. Nekateri ugibljejo, če mu ne bi kazalo odpreti prihodnjo spomlad trgovino “pod roko”, a drugi so pa zopet mnenja, da bode mogoče napravil s kravjimi zvon¬ ci mirozov pri prihodnjih župan¬ skih volitvah. No, bodemo že vi¬ deli, kaj se izkuha iz tega. — A. E. P. Hibbing. — Veliko zanimanje vlada za poljedelsko razstavo, ki se bode vršila tukaj. Pričakuje se posebno veliko obiskovalcev iz Dulutha, na “Duluthski dan” ki se vrši 5. septembra. Duluthčani pridejo s posebnim vlakom. -— Preteklo sredo smo imeli tukaj velik požar, največji od ča¬ sa, ko je pogorelo Haley gledališ¬ če, ki je napravil škode za $15.000. Zgorelo je -tudi sedem konj. Gasil¬ cem se je po trudapolnem delu posrečilo zadušiti plamene. Kako je nastal ogenj, še ni znano. ■— Banke so bile obveščene, da naj ne izplačajo čeka štev. 12,665, katerega je izstavila Winton Dear družba za Mike Bruica za- svoto $59.65. Bruicu je bil ukraden ta ček in še 95 dolarjev v gotovini. — Zdravstveni urad ponovno opozarja prebivalstvo, naj prej prekuha vodo, predno jo rabi Za domačo potrebo. Voda vsebuje namreč kali bolezni. Mountain Iron. — Na poti do¬ mov s cerkve je bil v nedeljo na paden farmer Keach in oropan za $15.00. Ropar ga je pobil na tla s pivsko steklenico. Keach je javil napad policiji, ki sedaj zasleduje storilca. Bovey. — Neko tukajšnje srb sko društvo je nabralo na en sam dan lepo svoto $800,00, ki se po¬ šlješ rbski družbi rdečega križa. Tajnik društva je Nick Demič. Buhi. — Tukajšnji gasilci so priredili veliko slavnost, katere se je udeležilo razun domačinov oko¬ li 2000 okoliških prebivalcev. Vr šile so se tudi dirke in druge šport¬ ne prireditve. C0L0RAD0. Pueblo. — Z delom gre bolj sla¬ bo, in v tukajšnji jeklarni so od¬ slovili veliko ljudi. Pravijo, da je to 'radi evropske vojne. Tukajšnje topilnice tudi bolj slabo obratu¬ jejo, tako da ne svetujem rojakom hoditi sem za delom, ker ga ni mogoče dobiti. Pozdrav. — Louis Potokar. Segundo. — Prosim blagovoli¬ te imenovati vse postaje društvi sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., katere so nam darovale ter pomagale v sedanji stiski in bedi. Do sedaj smo prejeli darove od sledečih postaj: Postaja štev. 9, $5.00; postaja štev. 63, $5.10; postaja štev. 13, $5.00; postaja štev. 31, $5.80; po¬ staja štev. 67, $10.00; postaja štev. 56, $5.00; postaja štev. 81, $5.50; postaja štev. 60, $3.00; postaja štev. 11, $4.00; postaja štev. 10, $3.00; postaja štev. 78, $11.75; po¬ staja štev. 25, $5.00; postaja štev. 16, $5.00; postaja štev. 18, $2.65; postaja štev. 3, $5.00; postaja štev 82, $1.30; postaja štev. 17, $6.50; postaja štev. 38, $1.20; postaja štev. 27, $3.00; postaja štev. 77, $4.75. Lepa hvala vsem postajam in sobratom naše slavne organizacije sv. Barbare. Veliko gorja ste nam odvzeli z darovi, da bomo mogli še vnaprej vstrajaJti in se bojevati s kapitalistom za naše pravice in pravice vsega delavstva. Ako bo¬ dete vi kedaj na takem stališču, kakor smo mi zdaj, tedaj se bomo tudi mi spomnili na vas, kajti no¬ beden ne ve, koliko bridkih ur ste nam prikrajšali. Toraj še enkrat lepa hvala vsem skupaj, kateri ste nam pomagali. S sobratskim pozdravom, Luka Bergant, tajnik postaje štev. 24. (Dr. pečat). Kolikokrat je avstrijska armada zasedla Belgrad. Srbski Belgrad je prišel prvič v roke avstrijske armade za časa vojne svete lige proti Turkom kon ceni sedemnajstega stoletja. Za¬ vzeli so ga 1. 1688. Avstr, zmagovi¬ ta armada je leta 1689 zavzela tudi Niš in Vidin. Cesarski general grof Piceolomini je zasedel Prištino. Prizren in Peč. Njegova armada je vpepelila Skoplje. L. 1690. se je avstrijska armada umaknila. Srbi, ki so pomagali avstrijski ar¬ madi, so se tedaj preselili na Ogr¬ sko. Nato je bil Belgrad zopet 27 let pod turško vlado. Pod vladar- sdom Karla VI. sc- je začela nova vojna s Tu k' in slavni vo,skova¬ ti ja princ Evgen Savojski zmt ge vito korakal 1 6 avgusta 1. 1717 v Belgrad. Vojna je z vspcfcom končala .o v mi mi v Požare ^cu je morala Turčija odstopili Avstriji severno Srb'j > do južnega brega srbske Morave Ustanovili so srb¬ sko kraljestvo, na čelu katerega je oslal vojai guverner. Za časa av¬ strijske vlade so začeli z rudarst¬ vom, steklarstvom in svilarstvom v Srbiji. Dežela pa je bila vsled voj¬ ne zelo opustošera. Tako so v te¬ danjem srbskem, kraljestva 1 1721 razen Belgrad si r.ašteli ir) 11 po¬ sestev in 30.000 prebivalcev. L. 1722 so dosegli najvišji dom* dav¬ kov. nam.-ič 105.000 goldinarjev. L. 1739 , ; c ' Uo srbsko krm. estvo ? >>pet izgu j-V.no. Cesarska armada j< podrla belg-adske utrdbe ter iz¬ ročila mesto Turkom, Turški polu mesec je vladal rad Belgrartom do 1. 1789, ko ga je general Lavdon pod vlado Jožefa II. zopet zavzel. Gd Srbije so zasedli večji d»i nego 1 1717. Toda v miru Svištenskim 1791 so zopet vse, z Belgradom vrnili Turčiji. V 1 9 stoletju ni Av¬ strija več napadala Turčije. Da, vrnila jc celo predlog Napoleo¬ na I., da se r«zdeli Balkan. gFIRST NATIONAL Chisholm - - (V| inn Po 30 ML v gt v 9 $ % * 9 V i'4 ¥ V i'4 v*« i'4 ¥ S 9 A V 9 S i'4i , 44 , 4i , 44 , 44 , 4i , 4i , W , 4J'ii , iS , 4# , 4i , l#* »v , 1 . . Vi* V V** jt, v , * '‘ ?v ‘D.Hku Kapital $ 25 . 000 . Preostanek Osebna odgovornost $ 5,000 '' Obrestuje denar Prodaja parobrodne liste in P°Si|j a d na vse strani. er * Posebno pozornost dajemo Sl 'ove n Pridite in se c «ir, Winton. — Tuikaj se je pojavila Škrlatica, zdravstveni urad je ukrenil vse potrebno, da se ta bo¬ lezen ne razširi. NORTH DAKOTA. Crosby. — Žito je tu zelo boga¬ to obrodilo, farmerji govorijo, da bode dala pšenica od 20 do 25 bu- šljev na aker. Poljske delavce plačujejo po $3.00, mlatiičem se pa obljublja celo $4.00 in hrano. — Frank Snidar. OHIO. Cleveland. — Umrl je tukaj e- den starih Clevelandčanov Anton Kolar, dolgoletni gostilničar, zad¬ nje čase bivajoč na 3222 Lakeside ave. v starosti 54. let. Bil je član dir. sv. Vida, štev. 25. K. S. K. J. — Ponesrečil se je rojak Pri¬ mož Pust, stanujoč v Collinvvoodu. Delal je v Transferhou.se, in mu je stroj silno poškodoval nogo. Chisholm. — Lovrenc Paskevan, ■ki opravlja posle za Nick Košev v ča, ki se nahaja v Evropi, je dobil od tega pismo, v katerem mu na¬ znanja z dnem 30. julija iz Bazi a v Švici, da še sedaj ne ve, kdaj se bode mogel vrniti v Ameriko, ker so radi vojne pretrgane vse pro¬ metne zveze. Kosevič je odpotoval iz Zagreba dne 27. julija, in ka¬ kor pravi v poslanem pismu, ni imel niti toliko časa, da bi vzel seboj svojo prtljago. Pooblaščenec Paskevan pričakuje kmalu natan¬ čnejših poročil. Aurora. — Težko je dobiti tako vasico, za katere blagor bi pred¬ stojniki tako skrbeli, kakor je Au- Ely. — Velika nesreča se je zgodila v rudniku na section 30, ko je iz dosedaj še nepojasnjene¬ ga vzroka eksplodiral dinamit. Pri eksploziji je bil ubit finski delavec William Viljanen, težko ranjen pa je bil Hrvat Josip Du- novič. Viljanen je umrl v bolnici kmalu zatem, ko so ga prepeljali tja, in tudi Dunovič najbrže ne ostane pri življenju. — Društvo sv. Barbare štev. 2. sprejema sedaj tudi ženske člani¬ ce, in sicer v dva razreda. Zavaro valnina za 1. razred je $500.00. — Barberton. — Par vrstic sporo¬ čam iz Barbertona. Kar se dela ti¬ če, je stvar ta. Ene tovarne de¬ lajo s polnim časom, ene pa en teden po osem ur na dan in štiri dni na teden, drugi teden pa že vprašujejo, kdo hoče čez uro de¬ lati, tako da se niti *dva tedna ni delalo dosedaj še enako. Delo pa človek v resnici težko dobi. Sporočati moram o dogodku, ki se je pripetil v nedeljo, 2. avgusta v tovarni za izdelovanje sode. Nad 60 čevljev visočine je padel na tlak Frank Cankar. Polomil si je obe nogi, rebra in čeljusti in umrl je tri ure pozneje. Bil je doma iz Iga Studenec pri Ljubljani, kjer je imel tudi svoje posestvo. K dru¬ štvu ni pripadal nobenemu, ker je bil že v 49. letu. Toda rojaki so mu vseeno preskrbeli še dosti do stojen pogreb kot -se spodobi za človeka. V rojstnem kraju zapuš¬ ča ženo in tri otroke, mater, brata m tri sestre. Po poklicu je ibil mi¬ zar in tesar. Čudno je, da je nje¬ gov oče ravno take smrti umrl, ko je padel s hišnega grušta na tla. Ranjkega dobro po-znajo po Loirainu in Clevelandu, bil je /e tretjič lokaj v Ameriki, dvakrat je bil v Cleveland*; kjer je delal v tovarni za vijake, potem je bii pogorel, vgorelo mi je vse pohiš- Jtvo, da je moral vse novo kupiti in prepričajte L ZB°f 4 ^’ ' Stephan Zgonc javni notar in gostiln^ Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pr j st • pijačami in unijskimi smodkami. ^ CHISHOLM, MINN. Teio m. m Lečlujfe idiotizma. Na dan sv. 'Petra in Pavla je predaval Rus dr. Voronov v Zdrav niški akademiji v Parizu, kako se da lečiti telesna nerazvidnost otrok in idiotizem. Davno je zna¬ no, da je oboje bolezen, ki ima svoj preostanek v nezadostnem delo¬ vanju izvestne žleze. Otroci s to hibo so na oči starikasti, zaspani, njih kretnje medle, s težavo govo re, ne rastejo ter razumevajo malo ali slabo zunanje vtiske. Njih mo¬ žgani so kakor obteženi, noče se jim delovati. Izvlečki iz imenovane žleze pa izboljšajo njih stanje: ali kakor hitro preneha z zdravljen¬ jem, padejo v prejšnje stanje na veliko žalost svojih roditeljev. Štirinajstleten tak deček je pri¬ šel v Nici k dr. Voronovu, da bi ga ozdravil. Bilo je jasno, da bi ga bilo moči ozdraviti, ko bi se mu dal zdrav organ, v katerem je iz¬ virek njegove bolezni. Ali kje naj ga vzame? Dr. Voronov je pred¬ lagal dečkovim starišem, naj si da vsak izrezati del obrambne žleze in jo žrtvuje v zdravljenje sinovo. Ali starši niso sprejeli zdravniko¬ vega predloga. Tedaj pade dr. Vo- ronogu v glavo srečna in jako sme¬ la misel. V svojem laboratoriju je negoval mlado opico iz rodu pa¬ vijanov. Dr. Voronov se je odlo¬ čil: da ji vzame del rečene žleze in jo prenese na dečka. Operacijo je izvršil v Nici v bolnici ob navzoč¬ nosti 17 zdravnikov. Ko so bil: pri dečku odprli tisto mesto, kjer je obrambna žleza, so našli, da je bil nje levi in srednji del tenak, sko¬ raj brezkrven traček. Del pavija¬ nove žleze je 'zdravnik prisil bolni¬ ku in rano na koži zaprl. Prenese¬ na žleza se je zrastla z dečkovo žlezo, začela je delovati, in bolni¬ kovo stanje se je kmalu izboljša¬ lo. Njegovo lice je naglo izgubilo rumeno barvo, nos in ustnice na¬ pihnjenost, oval obličja se je po¬ daljšal, deček se je oživil, je začel burke uganjati in se šaliti'. Vsi nje govi učitelji so trdili: da se njego¬ va nadarjenost razvija rapidno. To je konštatiral tudi bordeauxški vseučiliški profesor Hobbes, ki je vsakih štirinajst dni obiskoval de¬ čka. Kakor duševno se je začel de¬ ček razvijati tudi telesno. — Fran eoski akademiki so iznajdbo ru¬ skega zdravnika vzeli na znanje z burnim ploskanjem. VABILO NA VESELICO, katero priredi dramatični 'klub “Slovenec”, dne 7. septembra. (Labor day) v dvorani društva sv. Barbare, Broughton, Pa. Začetek ob 2. uri popoldne. VSPORED: Točka 1) Ples, pri katerem svira domača slovenska godba. Točka 2) Šaljiva pošta in srečolov. Točka 3) Igra: “Trije Ptički”, v dveh dejanjih. OSEBE: 1) Gostilničar, Anton Janu. 2) Špela njegova žena. KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V m ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA Baltimore and Ohio železnic CHICAGO do NEW Y0RKA PIŠITE :R. C. HAASE. Northwestern Passenger Agent ST. PAUL,!® po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te zet do parnika. 3) Krojač Nace Iglač. 4) Urar Pavel Zajec. o) Piskrovez Joško Stermencel. 6) Sadnik. 7) Peter sodni slnga. 8) Straža. Točka 4) Komični prizor: Kmet in Fotograf. Točka 5) Pevski Kuplet. Smolar. Točka 6) Prosta zabava. : USTOPNINA: Za možke 'za ples in igro .... 75e Za ženske za igro.2oc Za mladino od 8—16 leta za igro . 10c Začetek plesa ob 2 uri pop. Začetek igre ob 5. uri pop. Slavno bčinstvo se uljudno vabi. da se vdeleži v obilnem številu. Uljudno se priporoča odbor dra¬ matičnega kluba Broughton, Pa. (8—31 v.) ‘Slovenec’ Najgotovejši zaslužek je gotovo na farmi, m zato je tudi denar najbolj naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ind domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vati briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, m in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadet imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vred* če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo far: Kupite od kompamje, ki lasti zemljo, in je ;* pravljena vam pomagati, če potreba. Dulutr. Iron Range železniška kompanija je vstanon več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louisa- ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $u.w B prej na lahka odplačila. Pišite za podrobne: slovenskem jeziku na: L. B. ARNOLD, Land 110 Wolwin Building Duluth, Našim gospodinjam! Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na hisholm. Mi vemo, ka¬ ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo kaj potrebujejo za živ¬ ljenje, in mi smov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! Pesavento & Stonlch, pcerlja Chisholm, Minn. VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. .Frank Žasar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI MINNESOTO ZA DRŽAVO (Minnesota Worlcmen’s CoiT^sat.oo Cena 30 Centov A

odp re f: ^alar, = Joliet, V M r "'. ve . blago! ’ % G ralie ’ Joliet- - F ,,,sl Vitv Fa - > 1 c f '^ dr ' avl L* g t rli Alleg lieliy ’ r Ofli° Golot* K . Anton . St, ‘ .jfllfavinU 1114 J f ^RBSt! Pue1j1 ^ jj ' P lvsl.a 311 Tlurd A odbor. Hih- J ' K 3' - A St Anaconda, m * nainik,’ ’329 Fcml ' , pa. Peter StaudoJ ta Chisholm: Mimi ' odbor: Frank Ban 22nd St„ Chicago., blalk-h, 1163 Norwood Ri Lui Ohio. Frank (Peti . T-v Market St., Wauke; iti: 1. Sv. Štefana, : Anton Gregorich ijar, Jos. Perko. 2. š iliet, 111.: George Si Fritz, Eev. John Ki Cesar, Dr. M. J. 1 •larija, Joliet, 111.: eh. Josip Klepec. 4. Metoda, Tower, Nemanič, o. Sv. D -■ DL: Eev. Alojzij J im Pražen. 7. Sv. . iolo.: Josip čulig, feth. Jerman, John :r: ‘a in Metoda, Jol -'"kel Matevž But ' Clinton, Iowa.: jNAKODNI vestnik •o-usta 1914. '•o 0 Oo Po Si lia d 6! 0v e >ri c N, % ZAPISNIK VIJ GLAVNEGA zborovanja k. s. k. jednote v 'mIUVAUKEE, WIS„ DNE 17. AVGUSTA 1914. ,,, (1 sklep« XI. glavnega zbo- ^ • v So. Chicagi, 111., odreje* 0 vaOJ a ., giaA^no zborovanje #o ; 1 , . tnl sta 1814 v Alihvaukee, i 17 ' \V ' is ' i-pdnik otvori sejo ob pol dopoldne s kratkim nagovo- dVfh - 1 izrazi željo, da bi konvenci- in marljivo delovala. 9*i.v»i v.«» »»« običajno glavnih »stilni ■utami jMinan %v. Jo!« 1 * 'o x Broadivay, ^ nazaj v wi (ET-za 1 •° železu« MfORKA iASE. ST. PADI, vdobnosti te žeeli *Xk prebere imena 1 a-nv in delegatov m sicer ,|, or UlkU' v . * Lili navzoči. f„ 1a vni odborniki: Paul Schnel- 1 G ™dsednik, Calumet, Midi. •j--' ■ ji.:,, I. podpredsednik, 5f 2, Bos 132, P ne W„ j, M Ostronie. II. podpredsed- K°1132 Voskamp St., Allegheny, "t' Tos ip Zalar, glavni tajnik iiiil X Chicago St., Joliet, 111. P 5 ems , pomožni tajnik, 729 Ave., Ridgeivood, N. Y. Grahek, blagajnik, feijvi r>iuddway, Joliet, 111. ti V jos. Tomšič, duhovni vodja, is 657, Forest City, Pa. Mart. tL\i zaupnik, Cor. Alain and tnler S* 1 ’., Forest Citv, Pa. Dr. 1L Grahek, vrhovni zdravnik, e. Ohio St., Allegheny, Pa. Nadzorniki: Anton Golobich, |9 Jackson St., Joliet, 111. Aug. jslajen, 2300 Robey St., Cliica- ^H. .John Mravintz 1114 Vos- Baup St., Allegheny, Pa. Geo. Ihcrnas, 904 E. B St., Pueblo, Co¬ lj. John Povsha 311 Third Ave., Kibbing, Hinn. Porotni odbor. Mih. J. Kraker, |l 5 E. Third St., Anaeonda, Alont. Flajnik, ’329 Penn. Ave fettsburg, Pa- Peter Staudohar, fe 701 Chisholm, Mimi. Prizivni odbor: Frank Banicli, JgJS V. 22nd St., Chicago., lil lm Zulieh, 1165 Norvvood Road, eveland, Ohio. Frank 'Petkov- j, 720 Market St,, Waukegan, 1 tudi denar najt# ite zemljišče, 1 n kruh; nič vasae | , če so stavke, izp® ste neprizadeti,' 1 lužek, in kar strt a vedno več •minja v lepo fa^ asti zemljo-,® !?t potreba- - ,„iia j« ^ 1 ..upit 1 ite za P 1 St Louis f I i »15 lodroL pu luth. Delegati: 1. Sv. Štefana, Chica- Z __ll___y_j.nl.; Antan. Gregorich, Rev, QQ ] ]j| |k.-,Sojar, Jos. Perko. 2. Sv. Jo- 00111/ i i ti 111.; George Stonk-h, “iton Fritz, Rev. John Kranjec, tregor Cesar, Dr. M. J. Ivec. 3. sr. Jurija, Joliet, 111.; Anton iemanielij Josip Klepec. 4. Sv. Ci- a in Metoda, Tower, Alinn.: porge Nemanič. 5. Sv. Družine, k Salte, 111.; Rev. Alojzij J. Ka¬ fer, John Pražen. 7. Sv. Jožefa, pblo, Colo,: Josip Čulig, Josip fe Math'. Jerman, John Ge'rm. • Cirila in Metoda, Joliet, 111. fen Stnkel, Matevž Bučar, 10. Roka, Clinton, Iowa.: John pik. fev- Jožefa, Forest City, Pa,; a Telban, Chas. Zalar, John • Ji- ni) » man ' F3 Sv. Janeza Krst, Bi- >,n V t 3 ?’ Minn - : Josip Iglač. 14. y..nltlO . , „h(*. Janeza Krst, Butte, Mont.: P Malerich. 15. Sv. Roka, Al- f Pa.: Matija Klarich. 1 (i jožefa, Virginia, Minn.: Math ^anšek, John Sumrada. 20. Sv. J 2 ?i Krst., Iromvood, Midi.: * Jukavee. 23. Sv. Barbare, ijjOport, Ohio.: Anton Hoche- Efejfe ^ida, Cleveland, Ohio: Knaus, Anton Grdina, Dr. . .feliškar, -Josip Russ, Anton j ohn vvidenvohl. 29. Sv. fefeSal., Joliet, 111.: Josip i os 'P Punda, John Lekan, L * zich - 30. Sv. Petra, Calu- Majerle, Ant. r f ije h ,’- ' ath - F - Ko 'be. 33. Ma- ^1/1 j fc], e ' 1Ce i Pittshurg, Pa.: Josip | Lr v ^. John Filipčič. 38. Sv. J d p avla, Kans City, Kans.: ten [ta Leskovec. 40. Sv. Bar Minn.: Math Koče- So. Chicago, 111.: '•Sv. ,|°! u P are , Matija Pirnar. 1 \V n " ° Fl i a ’ Chicago, 111.: Mar Air p n ‘ eh ' J9. Jezus Dobri E*tich L^ Ur g> Pa.: George feuk ' Murije Sedem žalo- ^ank ny ; Pa - : Josip Mirosla ' » irampush, Nikolaj fetoiirv ■ ^ V ' Felra in Pavla, G' 52 o am ’ Mic h.: Frank Sta- Dftd’. t . Alo Jzija, fea • Jako-b Ster •s’ r auk e 1 r; ndianapo- gar. 53. Sv. 1 ,, j, , 5 gan, IH. ; Frank Sv ank Svete, Martin Sve- d ditjjj . r Ij l Jezu sovega, Chis- 7 ’^efa V, rduk First, ml. 57. CT J 0 ’ S] v °.°%n N. Y.: Ivan ovič. 59. Sv. a> Eveleth, Minn.: Martin Shukle, Rafael Zupanc. 61. Vit, sv. Mihaela, Youngstown, O. John Jerman, John Malešič. 62. Sv ’ , Pet ! a in p avla, Bradley, 111. : Matija Štefanie. 63. Sv. Lovrenca, ( leveland, Ohio.: Frank Jernej¬ čič.: 65. Sv. Janeza Evang., Mil- v,-aukee, AVis.: Frank Frančič, Matevž Ferko. 70. Sv. Srca Jezu¬ sovega, St, Louis, Mo.: Anton Bu¬ kovec. 71. (Sv. Antona Pad., Cdab- tree, Pa.: Anton Tome. 72. Sv. Sv. Antona Pad., Ely, Minn.:,Fr. \ iranth. 74. 'Sv. Barbare, Spring¬ field, 111. : Štefan Lah. 75. Vit. sv. Martina, La Salle, 111.: John No¬ vak, Frank Mišjak. 79. Marije Po¬ magaj,- Waukegan, 111. : John Za¬ lar, Math. Jereb. 81. Marije Se¬ dem Žalosti, Pittkburg, Pa.: Geor¬ ge Fortun. 83. Sv. Alojzija, Fle¬ ming, Kans.: Jakob Cukljati. 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111.: Math Judnich, Alath. Vidmar. 89. Sv. Petra in -Pavla, Etna, Pa.: Matija Beiavič. 90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.: Alartin Der¬ ganc. 91. Sv. Petra in Pavla, Ran- kin, Pa.: Josip Rudman. 93. Frid. Baraga, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich, John Kotchevar. 100. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah.: Alatija Pogorelc. 101, Sv. Cirila in Meto¬ da, Lorain, Ohio.: Josip Svete. 103. Sv. Jožefa, Mihvaukee, AVis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. 108. Sv. Genovefe, Joliet, Ul.: Frank Završnik, John Petriz. ,113. Sv. Roka, Denver, Colo.: Zastopa podpredsednik Frank Bojc. 115. Sv. Veronike, Kansas City, Kans. Peter Alajerle. 120. Sv. Ane, Fo¬ rest City, Pa.: Zastopa gl. tajnik. 122. Sv. Jožefa, Rocksprings, Wyo.: Frank Plemel. 123. Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.: Zastopa Anton Hočevar. 126. Sv. Alartina, Alineral, Kans.: Alartin Oberžan. 131., 'Sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.: Frank Keržič. 132. Sv. Roka, Frontenac, Kans.: Martin Katzman. 134. Sv. Ane, Indiana¬ polis, Irid.: Zastopa Jakob Ster¬ gar, 135. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Alin-n.: Anton Erchul. 136. Sv. Družine, AVillard. AVis.: Ig¬ nac Česnik. 143. SV. Janeza Krst. Joliet, Ul. Josip P. Skrinar. 144. Sv. Cirila in Aletoda, She'boygan, AVis.: Pavel Valentinčič, Rev. Ja¬ kob Černe. 146. Sv. Jožefa v Cle¬ veland, Ohio,: Josip Lekan. Enoglasno izvoljeni poverilni odbor obstoječ iz bratov Josip Svete, Frak Peterlin in Jak. Pe¬ trič se naprosi, da poverilne liste pregleda in poroča. Po pregledu poverilnic poroča poverilni odbor, da je našel vse po verilnice v redu z izjemo slede čih : Poverilnica John Plesnika dr. sv. Barbare, Alt. Olive, 111., št. 97. ni veljavna, ker se društvo ni po¬ korilo ukrepu glavnega odbora, v sled katerega bi imelo več sus¬ pendiranih članov biti zopet spie- jetih v društvo. Po zaslišanju de¬ legata Joli-n Plesnika in navzočega člana Anton Trgovčiča in po raz- jasnenju cele zadeve od strani glavnega tajnika sprejet je bil predlog brata Kočevarja, da se de legat John Plesnik kot. tak ne sprejme. Ob enm sprejet je bil tu di predlog brata Baniča, da se pri¬ sotnemu članu Trgovčiču naroči, da bodo prišli vsi nadaljnji ukre¬ pi glede te zadeve od glavnega odbora. Poverilnica delegata Frank Ple- mela, dr. sv. Jožefa št. 122, ni i mela društvenega pečata. Iver ,ie delegat Plemel ta pomanjkljaj po voljno razjasnil, se je na predlog brata Cvetkoviča njegova poveril¬ nica sprejela. Navzoči brat Al. Pogorelec ska- zal se je sicer s poverilnico društ¬ va sv. Jožefa št. 56 Leadville, Co¬ lo., ne pa s poverilnico dr. sv. Ju¬ rija št. 100 Sunnyside, Utah. Ob¬ ljubil je, ker je taisto založil, da jo jutri prinese. Brat Cvetkovič predlaga, da si konvencija izvoli pomožnega zapi¬ snikarja ter predlaga brata John Zupana. Brat Grdina predlaga brata Jo¬ sip Russ. Brat Stonič predlaga brata Rafko Zupanca. Izvoljen bil je brat Rafko Zu¬ panc. Brat M.- Kobe predlaga, da se vrše seje od 8—12. ure dopoldne i-n od 2—6 popoldne s 15 minutnim prestankom. Podpirano in spreje¬ to. Brat Cvetkovič predlaga, da naj bode vstop na galerijo dvora¬ ne dovoljen vsem, kateri to želijo in se zamorejo ska-zati, da so člani Jednote. Sprejeto. Sprejet je bil tudi predlog bra¬ ta Klepca, da se pošlje predsedni- niku Združenih Držav in gover- nerju države AViseonsin brzojavni pozdrav. I-stotako dodatni predlog brata Zalarja, da se pozdravi u- stanovitelje Jednote Rt. Rev. Jos. Buha v Ely, Alinn., brzojavnim potom. V odbor, kateri naj bi to preskrbel, odredil je predsednik brate Dunda, Plemel in Svete. Brat Sojar predlaga, da se nič več ne sprejemajo v dvorano za¬ vitki časopisov, ki žalijo naše ka¬ toliško prepričanje ali napadajo katerega glavnega odbornika ali delegata. Sprejeto. Brat Zalar opomni, da obhaja •Jednota danes svojo dvajsetletni¬ co in ,da sta nameravala s pred¬ sednikom zgodovino taiste spisa¬ ti, a da to za sedaj ni bilo mogoče, ker ni najti vseh zapisnikov, pač pa da bi bilo umestno, da se to na¬ redi. Po mnogih nasvetih skleni¬ lo se je, da se zadeva izroči gospo¬ darskemu odboru. Istotako se j ■ sklenilo, da se dajo zapisniki vsa- cega dne tiskati tiskarni Amer. Slovenca v Joliet, 111. Tajnik prebral je na omožni tajnik. jan. 1912 . Za smrtnino .... Za pristopnino . . Za rezervni sklad Za vrh. zdravnika Za certifikat in charter . Za znake . Za uprav, strogke Za poSkodnino . . Za bol. podporo Obresti od posojil na zemljiščih . Obr. od obveznic Obresti od vlog na bankah .. . Najemnina glav. urada in dvorane $285,131,90 1.685.50 6,739.00 876.50 966.50 639.65 11.371.00 16,883.20 659.75 10,573.03 5,850,28 10,389.30 . 1.306.50 $359,072 11 Skupaj . $5SD,268.17 PetstodevetinosemdesettisoC dvesto oseminšestdeset dolarjev in sedemanist centov. Prejemki . $589,268.17 Izdatkov: Plačana usmrt- nina . $240,186.51 Plačana poškod- nina . 22,425.00 Plačana bolniška podpora . 490.00 Razni drugi stro¬ ški . 25,781.83 $288,883.34 Preostanek v blagajni 30. junija 1914 . $300,384,83 Tristotisoč tristoštiriinosemdeset dolar¬ jev 83c. Na predlog brata Stoniča, podpiran od brata Fritza, se je to poročilo spre¬ jelo. V imenu porotnega odbora poroča br. Kraker. Porotni odbor posloval je v 28 slučajih in sicer je bilo pritožb za su- spendacijo . 9 za neplačano bolnino ...*.*.*. 4 za neplačane operacijske odškod¬ nine od Jednote . 3 zaradi nepravičnih glob ..4 radi obrekovanja med člani .2 radi nepravilnega poslovanja dru¬ štvenih tajnikov . 2 radi nepokorščine pri društvu . 1 različni nasveti . 3 Skupaj 28 Porotni odbor je v vseh slučajih po najboljši vesti in vedi ukrenil kar je bilo umestno. Porotni odbor je -v vseh sluča¬ jih po najboljši 'vesti in vedi ukre¬ nil, kar je bilo umestno. Na predlog brata Klepca vzelo se je ta poročilo na znanje. Predsednik upravnega odbora brata Banič poroča da je ta od¬ bor svojo nalogo zmiraj točno in vestno spokioval. Brata Cvetkovič in Zupan za¬ htevata natančnega poro-čila o nekaterih izdatkih in vprašata, zakaj se je sprejela ponudba za tisk 15,000 pravil za $688, med tem ko je bil Glas Naroda pri¬ pravljen tiskati taiste za $425 (razlika $263). ? Tretja seja konvencije K. S. K. J. dne 18. avgusta 1914 od 2—6. ure popoldan. 'Seja se otvori z običajno moli¬ tvijo, nakar se prečitajo imena delegatov. Navzoči so vsi. Br. Zalar nadaljuje s čitanjem fin. poročila. Br. Zupanec predlaga, naj se vzame poročilo gl. tajnika na zna¬ nje ter se mu izreče zaupnica za vestno delovanje. — Sprejeto. Sledi poročilo II. tajnika. Na predlog Rev. Kranjca se vze- me poročilo br. Remsa na znanje ter se odobri. Gl. blagajnik J. Graliek poda svoje poročilo. Br. Ch. Zalar predlaga sprejem poročila gl. blagajnika. — Spre joto. Zaupnik br. Muhič poda svoje poročilo. Br. J. Jerman vpraša, kaj je z zadevo Fr. Karas-a? Gl. tajnik Jos. Zalar mu da po¬ jasnilo da še ni dobil potrebnih informacij iz Evrope, s čimur se br. Jerman zadovolji. Na predlog Rev. Kranjca se za upnikovo poročilo sprejme in o dobri. ■Sledi poročilo vrhovnega zdrav nika dr. Grahek. Br. G. Stonich poroča o K. Kom paretu, članu dr. št. 2, da je iz guibil dva notranja prsta ter želi da bi poškodovancu konvencija priznala in podelila podporo. Br. A. Fritz predlaga, da se vse zadeve operacijskih podpor rešijo pri konvenciji. Predsednik P. Schneller pojasn da se te zadeve rešijo kasneje, ka dar pridejo na vrsto. Br. Oberjan predlaga, naj se poročilo vrh. zdravnika vzame na znanje. -— Sprejeto. Za tem pride na vrsto poročilo duh. vodje Rev. J. Tomšič. Na predlog br. Lekana se isto poroči lo sprejme. Br. Brence apelira v imenu slo’. naselbine v AVaukegan, Ul, naj bi duhovni sobratje pomagali uredi¬ ti cerkvene razmere v AVaukegan. Rev. Sojar odgovori, -naj se fa¬ rani slov. župnije v AVaukegan pokorijo svojemu nadškofu, naj' se vrnejo nazaj v cerkev in naj spoštujejo svojega dobrega duhov nika. Rev. Tomšič izjavi, da je pri¬ pravljen podpisati resolucijo, ki naj bi se poslala nadškofu Alost. Rev. Quigley-u v Chicago, UL, naj se ta spor čimpreje poravna. Sledi odmor 15 minut. OBMEJNE TRDNJAVE, MED NEMČIJO IN FRANCIJO, KI IGRAJO V SEDANJI EVROPEJSKI VOJSKI VELIKANSKO VLOGO. r »--•-o-«- ČV) 4 f i 9 ♦ ♦ t t t i Po odmoru predlaga br. Jos. Si¬ tar, naj se Rev. J. Kranjec poo¬ blasti za rešitev farnih zadev v AV aukegan. Rev. J. Kranjec obljubi, da bo AVaukeganska afera ugodno' reše¬ na, ako bo delovanje konvencije na sedanjem glavnem ziborovanju ostalo dosledno v katoliškem smi¬ slu. Predlog, naj se -vzame izjava: Rev. Kranjea na znanje, je spre jet. Br. Bojc svetuje, naj se najprej rešijo zahteve društev. Br. Stergar dostavi, naj se ob¬ javijo ta poročila v glasilu. Rev. Kranjc o-meni, da se pravi¬ la niso mogla pravilno spisati, ker se je zahtevalo prehitro izvršitev. Br. Cvetkovič pove, da zadene krivda nepopolnosti zadnjo kon¬ vencijo, ker so dohajale razne iz¬ popolnitve po sprejemu pravil. Br. Nemanieh zahteva, naj pri¬ nese br. Cvetkovič rokopis v svrho ■primerjanja rokopisa in pravil. Br. Banič predlaga, naj se izvo¬ li gospodarski odbor, kakor tudi odsek 3-—5 oseb, ki naj bi po kon¬ venciji pravila natanko sestavil. Gl. tajnik br. Zalar priporoča kratka in jedrnata pravila. Ista naj bi se točka iza točko eitala ter sprejemala pri konvenciji. Br. Dunda predlaga, naj se 1) vse pritožbe glede odškodni¬ ne itd. izroče porotnemu odboru: 2) prizivni odbor naj sprejme, prošnje za spremembo pravil ter naj o tem poroča konvenciji. A r ta odbor naj bi bila izvoljena tudi odvetnik br. Kompare in gl. tajnik br. Jos. Zalar. 3) naj se izvoli gospodarski od¬ bor. K točki 2. predlogov br. Dund priporoča gl. tajnik J. Zalar pre- membo v smislu, da se vsi nasveti društev izročijo pravnemu odboru v rešitev. Br. Rus priporoča, naj bi se vsi društveni predlogi prečitali pri konvenciji. Br. Kobe pripomni, naj se mne¬ nja društev rešujejo po zaporedni, razvrstitvi društev. Br. dr. Seliškar protestira proti čitanju vseh mnenj in zahtev z ozirom na zamudo časa. Br. Thomas predlagb konec de¬ bate. Br. Nemanieh predlaga, da se s sestavljanjem pravil prične zad¬ nji dan. Na glasovanje pride nasvet gl. tajnika Jos. Zalar, naj se spreje¬ majo pravila točka za točko pri konvenciji, kakor tudi predlog br. Dunde s pristavkom br. Jos. Za¬ larja, naj pravni odbor reši želje in nasvete društev ter o tem poro¬ ča konvenciji. — Sprejeto. Br. Nemanieh predlaga imeno¬ vanje odškodninskega odbora kot prvo rešitev. A r ta odbor naj bi se izvolilo dva zdravnika in tri druge člane. — Sprejeto. V odškodninski odbor so izvo¬ ljeni : Br. dr. Ivec, br. dr. Seliškar, br. Svete, br. Alaierle in br. Zavr¬ šnik. Br. Dunda pTedlaga izvolitev ospodarskega odbora. Radi pozne ure se volitev pre¬ loži. Sledi čita-nje pisem in brzojavi,. (Dalje prihodnjič) RAZPRAVE K ZDRUŽITVI. Fleming, Kans. Uredništvo Narodni Vestnik: — Z ozirom na poziv glavnega odbo¬ ra društva sv. Barbare v Forest City, Pa., se uradno naznanja, da je postaja štev. 18 v Fleming, Kans., za združitev slovenskih na¬ prednih podpornih organizacij katere so se prijavile za to. Za društvo: Alatevž Lomšek, 1. r., predsednik, Peter Bernik, 1. r., (Društveni pečat). tajnik, i Frank Line, 1. r., blagajnik, John Alolka, 1. r., zastopnik. rest City, Pa., ki je kar na svojo roko izjavil, da je članstvo zoper združitev. Glavni odbor takrat še ni razposlal glasovnic, da bi imelo članstvo priliko se izreci za ali proti združitvi. Glavni odbor po¬ stopa brezobzirno in zametuje sklepe zadnje konvencije. Ali ima gl. odbor moč delati proti skle¬ pom kahvencije. Kakor mi, se mo¬ ra tudi gl. odbor držati pravil. Če 'bode šlo tako naprej, pridemo do razdvoja, katerega posledice bodo padle na nas. Pozivamo vse postaje društva sv. Barbare, da protestirajo proti takemu početju. Za postajo štev. 70 v Gilbert, Minn.: Alike Glavič, predsednik, Andrej Barle, tajnik, Andrej Fen-de, blagajnik, Franc Kočevar, zastopnik. Pleasant Valley, Pa. 'Slavno uredništvo: — Čital sem v listu, da se morajo naznaniti vsa tista društva sv. Barbare, ki so za združitev. Vsled tega poziva na¬ znanjam, da je postaja štev. 56 sklenila enoglasno, da se združi z drugimi naprednimi organizacija¬ mi. Za postaje štev. ’6 S. K. P. D. sv. Bakbare: Anton Rozina, tajnik. (Društveni pečat.) NAZNANILO. Mr. IIoward Purdy Fleming je kupil polovico interesa v pogreb- niškem zavodu Air. John Gleason-a On je dovršil AVarsham učilišče za maziljenje v Chicagi in je bil v službi pri znamenitih pogrebniških zavodih AV. H. Landis & Co. v Alin- neapolis, Alinn., in O. ITolloran & Murphy v St. Paul, Alinn. Vešč je svojega posla in za delo računi ni¬ zko ceno. Se priporočamo GLEASON & FLEMING pogrebniški zavod (9-17) Eveleth, Minn. Gilbert, Minn. Uredništvo Narodnega Vestni¬ ka. — Ali člani postaje štev. 70 v Gilbert, Minn., spadajoče k dru¬ štvu sv. Barbare v Forest Citv, Pa., smo odobrili resolucijo S. N. P. J. za združitev, ker vidimo, da je to potrebno in koristno. Reso¬ lucija S. N. P. J. je bila prebrana in enoglasno sprejeta. Protestira¬ mo pa proti nasilstvu glavnega odbora društva sv. Barbare v Fo Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na znanj am, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. NAROČAJTE SE NA NAJVEOJI SLOVENSKI DVOTEDNTK V ZEDINJENIH DRSA VAH V 4 N A R O D N 1 V E S T N 1 K SLOVANI. “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc S 3 mi-Weekly. Owned and publlshed by the Slovenian Prlnting & Publishing Company a Corporation. Plače o! Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every M onday and Thursrlay; subscription yearly $2.00 _ The best Acvertismg ntedium among Slovenians in the Northwest, Rates on application c ntered as second-class matter May ii. 1911 at the post ottice Duiuth, Minn., under t he tet March 3, 1879.“ _ „narodni vestnik« izdata Slovenska tiskovna družba. Dulutb. Minn. zbal« vsaK p onedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto . $2.00 za pol leta S1.00 Za Evropo in Canado z a celo leto .... $3.00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. NAROD SE VZBUJA. Nar XII. glavnem zborovanju K. S. K. J., Iti se vrši v Mihvaukee, Wis., je dobila znana jolietska klika take po nosu, da je morala, če ni popolnoma -trčena, vendar priti do- spoznan¬ ja, da je njene glorije konec. Vsa čast delegatom XII. konvencije K. S. K. J., da se niso dali preplašiti, ampak so de¬ jansko pokaizali, da jim je dobrobit -članstva prva stvar, da se no-čejo in ne marajo ozirati na pritisk ljudi, ki so nekdaj igrali pri Jed- noti veliko vlogo in jo pripravili samo v stro¬ ške, medtem ko je organizacija trpela. Kakor na-m je naznanil naš somišljenik, de¬ legat na konvenciji, je dosedaj spreje-lo član¬ stvo po svojih odposlancih sledeče 3 važne točke: 1) . da mora poslovati K. :S. K. J. po v večini držav uveljavljeni National Fraternital lest¬ vici ; 2) . da vstano-vi organizacija K. S. K. J. svo¬ je lastno glasilo, ki še bode tiskalo v najce¬ nejši unij-ski tiskarni, in 3) . da se Jednotin Dom v Joliet-u, lil., proda, ker je z njim samo izguba. Toliko nam je- s konvencijo -znano do danes, ko to pišemo, in lahko trdimo, da je s tem storila K. S. K. J. velik korak naprej. National Fraternal lestvica je (bila vseka¬ kor potrebna, dolžnost je bila organizacije, da jo je sprejela. Če tega ne bi, ako bi se po¬ srečil naklep znane jo-lietske klike, bi bili mnogi člani okrajšani, da, naravnost ogoljufa¬ ni. Vidi se torej, da so delegati na konvenciji upoštevali bratstvo, ne pa sebičnega -stran¬ karstva. Ča-st jim. Velike važnosti je druga sprejeta točka, da dolbi K. S. K. J. svoje lastno Glasilo. Znano je vsem članom te slavne organizacije, kako je dosedanje glasilo gulilo člane K. S. K. J., da je tiskarna A. S. očividno imela organiza¬ cijo -za molzno kravico. V Jolietn -so račumli tako mastno, da so se morali človeku ježiti ■lasje, ko je bral račune. To -se je najbolj raz¬ vid el o p-re-d kratkim, ko je naznanil odbor ka¬ toliške organizacije sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., da ji je računila “katoliška” tiskarna Amerikanskega Slovenca celili $3,500,00 za postajne in tajniške knjige. No, delegati K. S. K. J. so izprevideli, da sega tako in enako katoliško prijateljstvo le pre¬ več v blagajno organizacije, za katere napre¬ dek jim je skrbeti, in izato -so sklenili, kar jim je velelo poštenje in vest: proč s takimi izko¬ riščevalci! Članstvo slavne K. S. K. J. jim bode hvaležno za ta sklep. Tretja sprejeta točka, da se proda Jednotin dom, katerega ni postavila organizacija, am¬ pak samo trmoglavost in častihlepnost ene sa¬ me osebe, je vredna največjega upoštevanja že radi tega, ker se vidi, da gotovi ljudje s frazami med našim narodom ne morejo nič več opraviti, da jim je odklenkalo, upamo za ve¬ dno. Kaj je bilo treba -Doma, ki je stal toliko denarja, prinašal pa izgubo. Radi Doma so bili pre-piri, drage tožbe, tisočaki so šli iz blagajne, katero so napolnili delavci, sedaj je vsaj pri¬ šlo na dan, kako so skrbeli “katoliški” prva¬ ki za organizacijo. Izkušnja je sicer draga, bo pa vsled tega vsaj več zalegla. V prihodnje bode znalo članstvo gotovo odločnejše nasto¬ piti, ako bi prišlo do tega, da bi hoteli neka¬ teri ljudje svoje lote ali druga posestva drago prodati in se okoristit’ ')oi to ali ono krinko na račun slovenskih podpornih organizacij. l':i klofuta jolietski klini je zaslužena, ponov¬ no se mora priznati, da je slavni delegaciji XI! gnavnega zborovanja K. S. K. J. ležeče v prvi in giivni vrsti na t-mi. da obvaruje članstva škode. Tako je tudi prav. £ d tem časom, ko smo prejeli poročilo na¬ šega somišljenika, in do danes je konvencija gotovo sklenila še več drugih skiepov, ter raz¬ pravljala o dru-gih predlogih. Kakor smo si usojali svetovati že zadnjič, ponavljamo še danes: ižberite izmed dobrih predlogov naj-, boljše, delujte v dobrobit vsega članstva, in vsi. ki so zbrani pod okriljem K. S. K. J., vam bodo hvaležni. Narod se vzbuja, marsikatere stvari so se že davno preživele, idite tedaj naprej z duhom časa do večjega napredka. Tukajšnji angleški dnevnik “The Duluth Ilerakl” prinaša izpod peresa urednika Hr- vatskega Glasnika iz Pittsburga, Pa., g. Z. Kostelski j a članek, katerega prinašamo v sle¬ dečem v izvlečku: Slovani se delijo v tri skupine, in sicer se¬ verne, zapadite in južne Slovane. -Severni Slovani štejejo 112,750,000 duš, ter jih -živi 107,5.0,000 v Rusiji, 4,800.000 v Av- stro-Ogrski in 450,000 v Ameriki. Zapadni Slovani se delijo v sledeče štiri skupine: Čehe, od katerih jih je v Avstro- Ogrski 6,436,000, v Ne-mčiji 125.000, v Rusiji 65.000 in v Ameriki 400.000; skupaj torej 7.026.000, ; Poljake, od katerih jih je v Ru¬ siji 9,522,000, v Avstro-Ogrski 5,093,000, v Nemčiji 3,560,000 in v Ameriki 2,000,000; sku¬ paj torej 20,-175,000; nadalje v -Slovake, od katerih jih - je v Avstro-Ogrski 2,610,000, v Ameriki 500,000 in drugih deželah okoli 2,,000, skupaj 3,112,000, ter konično v Luiziske Srbe, kateri-h je v Nemčiji še okoli 310.000. Jugoslovani se delijo v sledeče štiri sku¬ pine : Slovence, katerih je v Avstro-Ogrski 1,400,- 000, v Italiji 40,0000, ter okoli 100.000 v Ame¬ riki. Skiupaj torej 1,540,000. Hrvate, katerih je v Avstro-Ogrski 4,200,- 000, v Italiji 6,000, v Ameriki 400.000 in v Avstraliji 10.000. Srbe — 3,800,000 v -Srbiji, 300.000 v Črni- gori, 2,100,000 v Avstro-Ogrski, 100,000 v Ameriki. Skupaj 6,300.000. Bolgare — 4,800,000 v Bolgariji, 100,000 v Romuniji, 200,000 v Rusiji, 50,0000 v Ameriki. Skupaj 5,150,000. Vsega skupaj je torej 160,979,000 Slovanov, ki tvorijo večino raznih narodnosti v Evropi. Največ Slovanov je seveda v Rusiji, kjer šteje slovansko prebivalstvo do 120,000,000 duš, potem pride Avstro-Ogrska s več kot 25.000. 000 Slovani. V Ameriki je 4,000,000 Slovanov, v Nemčiji 3,996,000 na Balkanu 9.000. 000 in v drugih deželah 58,000. ČAS IZRAVNA VSE. Te dni so prinesli listi vest, glasom katere je obljubil vrhovni poveljnik ruske armade v carjevem imenu Poljakom enakopravnost, ako ostanejo lojalni in se ne pridružijo sov¬ ražnikom Rusije. V tem proglasu se obeča Poljakom razne svolbodščine in -samoupravo, ter samostojnost v deželi. Ta korak Rusije je bil potreben že izdavna, ■toda Poljaki najlbrže brez te vojne ne bi ni¬ kdar dosegli tega, kar se jim sedaj ponuja s strani Rusije. V bolje razumevanje položaja je umestno, da navedemo nekoliko črtic o preteklosti in sedanjosti Poljske. Poljska je bila skozi stoletja ena najvažnej¬ ših in najbolj upoštevanih držav v Evropi, dokler ni bila leta 1772 razkosana in razdelje¬ na med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo. Poljaki so po propadu svoje države večkrat revolucio nirali, toda brez večjega uspeha. Leta 1795 so bili zadnji dihljaji rodoljubov za. svobodno Poljsko zadušeni, nekdaj -mogoč¬ na država je prišla pod tujčevo peto. Danes je Poljakov pod Rusijo okoli 15 mi¬ lijonov, pod Avstro-Ogrsko do 4 milijone, in pod Nemčijo okoli 3 milijone. Za Rusi je to¬ rej ta narod med Slovani najmočnejši. V "političnem oziru so Poljaki tako zelo razcepljeni, da je skoraj nemogoče u-stvariti enoto. Tako je bilo vsaj za časa pred evropsko vojno, ko je bil celokupen narod podvržen in zatiran od treh držav, t. j. Avstrije( kjer se jim je še najboljše godilo), Nemčije in Rusije. Rusija jim sedaj obljubuje avtonomijo, si¬ cer še pod ruskim žezlom, ali kdove, kaj pri¬ nese sedanja evropska vojna. Boj med Ger- manstvom in Slovanstvom, ki se vrši -sedaj v Evropi, bode povzročil marsikateri preobrat, in ako ga znajo izkoristiti Slovani, ne bodo samo dosedaj toli zatiranim Poljakom zasijali boljši časi, ampak sploh vsemu Slovanstvu, naj se cepimo v te ali one veje. MADŽARI IN SRBI. Jako značilno za madžarske težnje je pisal pred vojno “Magyar Orszag”: “Pred vsem je treba, da spoznamo, da sov¬ ražijo Srbi Dunaj in Avstrijo, a ne Madža¬ rov: morebitna mržnja Srbov naprarn Mad¬ žarom izvira odtod, ker smo Madžari v nesreč¬ nem državnopravnem o-dnošaju z Avstrijo. Srbija ne misli na to, da bi nam odvzela Bačko in to.-ontalsko županijo. Ta zlobna izmišljo¬ tina izvira z Dunaja, a Madžari ji nasedajo. V čem leži torej stvarni razlog cel urni za- pletku? V geslu: Balkan balkanskim naro¬ dom! Ako je tako, kaj išče monarhija na Bal¬ kanu? -Cernu hoče osvajati? Kako pride mo¬ narhija do tega, da si odtrga pr ec v šen del Balkana? Tako bi vsakdo lahko -kaj vzel. Z aneksijo Bosne je 'bilo ovrženo omenjeno na¬ čelo, in to na najžalostnejši način. Z aneksijo je bila priklopljena Avstriji pravcata srbska zemlja. To Srbijo tako boli, -kakor bi nas, ako bi nam kdo vzel Erdelj. Otete Bosne Srbija ne more pozabiti. Zato nam je umljiva tra¬ gedija Frana Ferdinanda. Politika glede na aneksijo Bosne je v stvarnem nasprotstvu z narodno madžarsko politiko. Ta politika nam je obesila na vrat jugoslovansko misel, in si¬ cer velikosrbsko in velikohrvatsko idejo. Se¬ daj nastane vprašanje, katera struja je Mad¬ žarski škodljivejša. Da moremo na to odgo¬ voriti, je treba določiti, kako se namerava ustanoviti katoliško hrvatsko, odnosno orto- doksaio srbsko kraljestvo. Prvo, namreč Velika ' Hrvatska, bi obstojalo iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Reke, Medji-mufja, avstrijskih slo¬ venskih dežel ter Bosne in Hercegovine. Ve¬ lika Srbija pa bi obstojala iz današnje Srbije, Stare Srbije, Severne Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Oba kraljestva ne moreta nastati. In zato je nastala krvava mržnja in boj med njimi za osvobojenje po¬ sesti Bosne in Hercegovine. Vsled sarajevske tragedije se dozdeva, kakor da stoje Hrvati na naši strani in da so Srbi proti nam. To ni istina. Srbi niso proti Madžarom, temveč pro¬ ti Hrvatom. Sedaj pa se vprašajmo- še enkrat katera struja je nevarnejša. Ali ona, ki se ho¬ če ustanoviti počenši od Save, ali ona •— ki se hoče ustanoviti počenši od Drave, in kateri -bi zapadla Reka in Medjimurje?” Na podlagi tega članka izgleda stvar tako, kakor da bi se končno Srbi in Madžari radi našli skupaj ter se pogajali za kožo Avstrije. Nadaljnega komentara ni treba. ZLATA ZRNA. Vsaka stva-r ima svoje posebne vzroke; ne¬ kateri od teh so pomembni in uvažanja -v-redni, drugi so neznatni, a vzroki so vkljub temu. Zakaj, če je osel še tako majhen, o-sel je na¬ zadnje vendar le. * * # -Vsak človek ima toliko grehov, da se mu očita lahko, kar se mu hoče — in zmiraj bo nekaj resnice v zabavljanju. # * * Vsakdanja skušnja uči, da isti, kogar otmo> kadar -hoče ba-š uničiti svoje življenje, ne po¬ skusi drugič potovanja v deželo, iz katere se ne vrne noben potnik; marveč goreče se okle¬ ne življenja in sladke navade človekovanja. * # # Človeške nade umirajo na več načinov ka¬ kor človeško telo. Včasih minejo polagoma in mi jih gojimo, božamo, čuvamo do zadnjega kakor delamo z -dragim bolnikom. Včasih pa izginejo naglo-ma, nepričakovano, kakor po¬ dere huda bolezen človeka v najboljših letih in ga nenadejano odtrga temu svetu. * * # Človeški jezik ima besedi, da razodeva in popisuje najskrivnejše stvari, a nem je, ko bi mu bilo treba naznanjevati najvišje ve¬ selje, najglobokejšo žalost. * * • Človeško srce je kakor razvajeno, svoje¬ glavo dete; zvezdo ti hoče sneti z neba; vpije in joka ter bije z nogami, ker mu ne izpolniš želje. Zastonj ga težiš in prepričuješ, da je nemogoče; ne posluša te, čuti se neizrečeno nesrečnega, samemu sebi se smili. — Pa pusti ga, naj vpije; ko se utrudi, položi glavo, kamor je, zamiži in zaspi. Ko se zbudi, vedelo bo ko¬ maj še, česa je malo prej tako silno -želelo! Boj je krajši ali daljši, nazadnje pa ven-dar le pamet pomaga. # # # Čudna je naša mladina! — Preobračati ho¬ če, kakor je to vsedej in bode — preobračati pa imoči nima — in vedite, kaj je njeno zna¬ menje? Površnost, grozna površnost! .. * # * Čudna prikazen človek! On moli, tarna, diliuje, trepeta«, da nekaj doseže, a ko se mu prilika prikaže, da se mu hrepeneča želja izpolni, od prevelikega veselja zgubi zavest, sladka nenadejanost mu duh tako omami, da pozabi prejšnje skrbi in trude, da ne ve ce¬ niti trenutka, koji baš tako brz v -begu svoje minljivosti kakor kasen v svojem prikazanju je že izginil, predno se ga je človek-do-bro za¬ vedel. A kaj se potem človeku zgodi? Z mo¬ krim očesom in potrtim srcem gleda tja y ne¬ izmernost za bežečim trenutkom, jeziš e na svojo omahljivost, upa, da se mn zopet povree mila prilika sreče, o-betuje si v prihodnje, ako se mu bode zopet prikazala, znati jo ceniti in pekel in nebesa vladata mu v prsih, a on je še nesrečnejši nego je bil preje. * * * Da, brez egoističnih primesi, brez relativno¬ sti, absolutna vsa je ljubezen do človeštva, to je ideja ljubezni sama. Edino ljubezen do ob- eetva more prevzeti vso -dušo, obsega vse in sprejetim vse vase. V njej edino se razvije člo¬ vek do popolnosti, v neomejeni svobodi, v ne¬ omejenem (zmagoslavju. V ljubezni moškega do žen-ske treba je bitja, ki 'bi bilo zmožno drugo bitje Čisto pojmovati ter se popolnoma žrtvovati zanj, če naj se zlijo duše v neraz- dražljivo celoto — ljubezni do občestva tega ni treba, ker je ideja sama, ni ji treba oporo, ker stoji sama zase in ima sama v sebi po¬ polnost. Neminljiva je, ker ni vezama na po¬ sameznika, ki je minljiv, nego na splošnost, ki je neminljiva. * # # -Dandanašnji je laž tako v časteh, da se niti najpredrznej-ši -ne sme drgniti ob njo. Resnico ej treba spoštovati v teoriji, za prakso nima nobene vrednosti. Prvo je, da človek živi, — če živi s pomočjo laži ali resnice, je naposled vseeno. — Sredstvo je sredstvo. * * * Dandanes nam resnica sploh ne ugaja, ako ni oglajena in nališpana. elo naši obi-čni izrazi vljudnosti so zgolj laži, katere rabi brez po¬ misleka tudi najpoštenejši človek, in oduren in surov nam je, kdor jih ne rabi. Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vestn i 405 West Michigan StrTouhitP Tisk,' Izdelujmo vse v tiskarsko stroko stvari lično, ceno in točno, društva v eni ali več barvah Pismeni papir in kuverte izdel U]emo okusno. Poskusite naše delo. zadovoljnost. s Pad, v 0v *ne k nasa P°seb nost jako PrtiČim, linijska tiskarna. Mestna hranilnica Ijnbljansk V LJUBLJANI, PRESIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVECJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA a - a a 1 - 'Z ,, , 'a+vaJ ' štei e G 1503 cehe „ . _ ...(>£I® hočeš ,&■ .etO'' OiL gVI .-a t pridobila bo stotin tnetost premaga f p ( rek - Mnogo j e roj J t0 alpako, da ne "jenski -borbi dovolj ] ,ados « s e igrajo z spa rži TRIJE UBITI. A-lbany, N. Y., 22. avg. — Te¬ kom -strašne nevihte, ki je divjala včeraj tukaj, so -bili ubiti Frank Healy, John Mc-Cravv in Frank Glenn. Nesreča se je -zgodila, ko je kara poulične železni-ce zadela v njihov voiz. SOLNČNI MRK. Washington., D. C., 21. avg. — Na 58 -milj širokem pasu v Rusiji. Skandinaviji, Mali Aziji, Perziji in Indiji je bilo mogoče opazovati popolen solnčni mrk. Y Združenih državah je bil videti mrk le delo¬ ma, in tudi t-n samo s zvezdam. DRUŠTVENI OGLASNIK. SLOVENSKO MLADENIŠKO DRUŠTVO “SLOVENEC” ŠT. 114, J. S. K. J., NA ELY, MINN. oni mladeniči, ki še a , društvu, da vstopijo' ~ se poleg tega, da bodo n ^ čaj bolezni in smrti, tu ^ { zijo v marsičem, A 0 iii luje nato, da se člani tudi izobražujejo. Društvo sv. Franc Borštnarjev (CathoU'.^-* sters) v Ely ^ Iin • j, Bsf razmere dopuščajo, uči lepe dosl ° "°sv. Fran-;- „ Jah. - Društvo P A 0 -) 1111 je za 30 pa le ta, dr ji Se , ne morejo o : *&’ A lo * t. i?" f - ■Zbij!* imet , J e burk , ,° se “M” idi>°C ^ v ^Otovo- y» a esn ost ' s G v sako u- ^ ti ^ Rog il,| žbeno’„° 2rini o se Pri nas se me- Prl nas se »»e na r; ( . n podporo P?Jo°oo JlOM-L, A smrtnmo I 50 ?'“ vsako ,f . i — seje se vrš« dv- r -' ,e »| mesecu v f ' H zv f?? r L„T Chas. obrniti na: Somrak, V. c - V Wo Mi We ; t, > t]1 ike’ v a r mpT , J ec >oa teh' Vlde H SQ °St, J g °tov 0 , . ?otru„. es no, da • , r od Društvo sv. Ciril® t s K. J- stVčjie;>l-r S Ka.o>'f f ; SUU ej;"- - i,« iv— 1 Jugoslovansko dIlf) Bly, Minn. j e ]jo P°" vršijo vsako ne d J vora nL j os . Skala-tov' tv0 il -dne. - DruStvo zboruje vsako tretjo nede- r?o^„ lnes - ecu 0,3 P°1 2 - uri popoldne Crleasonovi dvorani. Pristopnina znaSa $4.00. BETJšTVENI odbor: MARCO BLTJTH, Jr., predsednik. JOHN B. SMREKAR, tajnik. JOSEPH S. KOCHEVAR, blagajnik. JACOG PREšIREN, zastopnik. F er t® društvo vstanovljeno izklju- eno le za mladeniče, zato se vabijo vsi pristop h ko za ?" 1 J tn podpo rO . J ( 0' za bolni rf°ali nog®,? en*JJn gubo rok© ^ ^ a .dn 1 c - ° beh noge | 8 . utl -“heh u Je f„a $200.00 in ® be popoKJ,? tako se Pjn ca 0 pr , za popolno {be . -J šnekoli pone- jsenfk^. j-n.ij ma moškejn BoJa k, ‘ smHnine. . si ne more vi■ čalo t T ol ' ko K : P JeSnoW- (e Vj A IrvSČ^rs)'Sp-:|) nesete. . „iedeč e Liisč-'i 1 ‘ nesete. — slej eSe «n obrniti na J er lin, Pl Frank 0^'* 6l- ; , M. Delackt g 0 j 1 1 Banovetz, st»i zastopnik- k* On« “7 v Si E>r e • eru Je v : lgr ai 1 cilj °tst osti' \ ’ Sot Ve dho ! u be si §Q V °Je’ ,4. avgusta 1914^ .NARODNI VESTNIK Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo. *S pri' fo & m ZAUPAJ V SEBE! 4l;o ne zaupaš v sebe, ne moreš odbiti zaupanja drugih. Človek aeželna ena °ženjeuj ' Vj!m Pošlj e ,i f ‘Parkaso’ Naj laneno. velika razprodala CLOTHINGCO. trgovine na Iliri tam, kjer se karev ESKE OBLEKE I02KE OBLEKE ie do $25 o c jrugega blaga? 5 n d stopi tega ali onega^m ^ seP L bo nio g oče stvar'/vršiti, d v0lU \x en takoj od začetka. Za je P?®*® sa mega sebe šteje mno- • že karkoli hočeš — če si ?°’ prl kmetovalec, oibtrnik ali aela fec’ Zaupaj na svoje moči; lr? ; se pa tega ali onega le W 5t0P ‘ si gvest, da si opremljen tedai. c . vednos tmrin istimi moc- f istl ® tere sb potrebne, da se bo !!> stvar tudi zvršila. m v sebe pa ne pomeni, 'biti samohvalež in ba- da .®f d or veliko govori, navadno u?e in malo ve. Baliač ima * obstoj - on prevari naj- ^krat samega sebe Kitajska ar- '1 je šla P«j^e čase v biUo f b mišk; zanesla se je na ropot, tatere-a je delalo vojaštvo s M- liTna kositarske posode m s , v rog. Glas je bil stra- , sovražnik se radi tega ^-strašil - in Kitajci so malo¬ kaj zmagali v vojski. Samoza- gle ne temelji na velikem go- i Liju; tih, odločen moz, ki ra- možgane, bo največkrat zmagal, i Samozaupanje naj temelji na spoznavanju - na spoznavanju sebe in svojega dela. Kadar pre magate eno težkočo, ste mojster |a mo. Zato pa pametni delavec, pametni kmet, pametni podjetnik drvi brez glave naprej, ampak Lpravi načrt, po katerem bo bo¬ dil do svojega cilja. Dandanes foje dava več kot mišice. Zato pa ae zmešaj 'glave na večer z opoj¬ nimi pijačami ampak ozri še s tre¬ mo glavo nazaj na dnevne delo, m oremisli svoje zmage in svoja po- raženja. Premisli kaj je bil vzrok zmage; premisli kaj je bil vzrok po raza — in ne napravi zopet napa¬ ke. katera je bila kriva, da si bil boražen, da si zgulbil v bitki z na¬ lito. i Iz samozaupanja vsklije vne¬ tost'in resnost. Mož, ki je resen, iiamore doseči vse. Vnetost pa de¬ la človeka čilega, močnega in pod ijetnega. Vnetost je pri človeku iste veljave, kot je pri lokomoti¬ vi par, ki vleče vlake, kot je e »trika, ,ki goni velikanske na- pve. f Resnost pridobila bo stotine pri jteljev. Vnetost premagala bo Pote zaprek. Mnogo je rojakov, a imajo to napako, da ne vidijo P tej živi jenski-borbi dovolj resno P- V mladosti se igrajo z življa Kem in vse njim je za- “špas” — P pridejo pa leta, drži jih ta Mpas”, da se ne morejo osamo- Rjiti, drži jili v 'hlapčevstvu in ■žuosti. Resnica, šala je pomoč se pride ložje po ozkih “ ez rii čez hribske prelaze življe- a > vendar šala mora imeti svo m eje. Zbijanje -burk in prismo- yso mladost se največkrat tlenje usodopolno. Pametni ™je vidijo gotovo resnost v živ- ^ n ju, in če‘iboš ti n 9 9 © rešitev le enega velikega upraša- nja, v rešitev lastne gospodarske samostojnosti! Odstranujte težko če in zapreke,na poti življenja, enQ za drugo. Če -ste nevedni — čitajte in mislite. Če ste nespretni opazujte one, ki so spretni, in sku¬ šajte jih posnemati. Pred vsem pa bodite resni, in resno naj bo vaše delo. Svet je poln plahih, lahko- mišljenih ljudi, ki nimajo nobe¬ nega življenskega načrta, nobene¬ ga resnega cilja. Ti se morajo vse¬ lej vmaknili onim, ki so resni- Zatoraj, izobražujte se, zaupaj¬ te v sebe, napravite življenski na¬ črt, in -skušajte z vso resnobo do¬ seči prej ko mogoče gospodarsko samostojnost. vs»y "i «€«(»! 1 0 ■' l "k»te r ".tlK#%3 , p J« . v ’»Sjft - v° Slil:-' . ' • .»13, 1 -h. s ' vsako upraša- * zasukal v smeh, ti pametni ue bodo zaupali. Poglejmo . :Vne velikane, ozrimo se na u- [TOe uslužbence, farmerje, tr- , l' e > podjetnike. Videli bomo, asa. večina teh gotovo odkrito- .resnost, da vzame večina ajih delo resno, da ima ve-ei" • gotovo 'zaupanje v samega ki je opremljen s po- ^ ^mi močmi in veruje v sebe, L _°šegel marsikaj. Samozaupa- P J Prevrtalo skalnate gore, je f. ldo Prekope, je spojilo mor- av 'gnilo človeka v zrak, in °®°§°čilo pljuti pod -mor- 5 adino. Ne povzdiguj se pre- a ne bo ljudstvo radi pre- ^ati ponižalo; vendar, če ho- - kaj doseči, moraš biti j° °'e meje egoist. Ako ni v gotove sebičnosti, gotovega 0 ' aa ’ K>š igral 14,, • l*k. v sebe! Izberi si gotovi - 11 . cilj ih stopaj -naravnost 1 njemu. " ZEMLJIŠČE IN NALAGANJE DENARJA. Kdor ima denar za investira nje, naj ga ne vloži le tam, kjer se obetajo lepe obresti, ampak glavno je, da ga vloži tam, kjer je varno naložen. Med nami Slo¬ venci je precej ljudi, ki ne vpo-šte- vajo principa, da pride z ve ! čjim dobičkom navadno tudi večje ris- kiranje, da je ta navidezno večji dobiček na vagi. In nevpoštevajoe to dejstvo, vložili so mnogi težko prisluženi in pristradami denar v divje špekulacije, kjer so zgubili kapital in obresti. Marsikateri je 'zgubil že vse, ker je vtaknil svo¬ je novce v podzemsko luknjo, iz ka tere so mu prefrigani špekulanti obetali, da bodo izvirali cekini, in da bo postal miljonar. Nekateri špekulirajo v trgovstvu, drugi na borzah, tretji z lotarni, drugi vti¬ kajo svoje novce v ra'zne domi¬ šljave iznajdbe, itd., vendar re¬ snica - je, da so vse to le nekake hazardne igre, pri katerih dose¬ že eden izmed tisoč bogastvo, de¬ vet sto devetindevetdeset jih pa manj ali več zgubi. Če pomislimo vse okoliščine, uvideli bomo, da je najvarnejše investirati denar v kmetijsko -zemljišče, če je to investiranja premišljeno, in če se zemljišče do¬ bro pregleda, predno se investira denar vanj. Tudi stavbena zem¬ ljišča ali lote so dobra prilika za investiranje tam, kjer je razvoj industrije in trgovstva očividen. Vendar za naše ljudi, ki nimajo denarja za špekulacije, je pa far mersko- zemljišče najboljša prili¬ ka iza investiranje denarja. Tu je -denar povsem na varnem, tako da človek lahko mirno spi, brez da -bi se mu bilo treba bati zgube. Poleg tega prinaša tako naložen ‘denar, vedno primerne obresti; največ vredno je pa to, ker se člo¬ veku, ki ima farmo, ni treba poti¬ kati po jamah in fabrikah, in klečeplaziti pred bosi, da obdrži “d'žab,” dokler ga oslabelost ali kriza ne vrže na cesto; ampak on je samostojen gospodar na lastni 'zemlji, k j er. živi med svojimi dra gimi, kjer ima -delo in jelo vsaki dan, ne glede kaj se godi v indu¬ striji v kruhoborskih vrštali. Zato, rojaki in rojakinje,^ ogi¬ bajte se divjih špekulacij, štedi- te denar s končnim namenom iz¬ brati si 'zemljišče, kjer boste vi in vaši živeli svobodno v naravi, kjer boste vi in vaši imeli dom in kruh. likodušno; poleg tega bodo pa vedno skrivaj za vojsko, za mori¬ jo človeštva, kajti to jim nese de¬ nar. Biznes je' biznes — ta rek ve¬ lja- po vsem svetu. Zato se pa delavec ne more m ne sme -zanesti na iste, ki ga tola¬ žijo s plačilom na onem svetu, med tem ko koprnijo sami za vdobno življenje na tem svetu. Delavec se* tudi ne more in ne sme zanesti na parlamente, kateri sp bili izvoljeni s pomočjo denarnih, obrtnih in tr¬ govskih kraljev, ker taki parla¬ menti ne morejo in nhčejo naspro¬ tovati istim, kateri jim polnijo žepe z zlatom. Je p-a en razred 'človeštva, ki ima moč vstaviti vojsko, vse voj¬ ske. To je -delavski razred vseh narodov, vsega človeštva, kateri razred nosi najtežje breme voj¬ ske, brez da bi imel kedaj kak do¬ biček od nje. Dandanes živi med delavstvom še strastni nagon k militarizmu. Vsak delavec se za¬ nima za izmago orožja, katero vi¬ hti on proti delavcu druge narod¬ nosti ali druge vere. A vremena se jasne, so-lnce prodira skozi me¬ glo, in tudi delavske mase, tudi priprosto ljudstvo uvideva dan za dnem bolj tirane in trote člove štva. Ob času Bursko-angleške vojske v Afriki so angležki po¬ morski delavci grozili s stavko, za to ker so bili zoperni roparskemu napadu Anglije na mirne afriške 'kmete. Ako bi se stavka vreisnič’.- ia, bi kapital z vsemi miljoni ce¬ kinov ne mogel vporabljati par¬ nikov, in vojske bilo bi konec s popolnim porazom za napadnika. Pozneje (Vršila se je rusko-japon kajti vojak, ne 'le da nič ne produ¬ cira, on še vničuje isto, kar so producirali delavci z duševnimi in fizičnimi močmi. A delavstvu se odpirajo oči, in kadar bo 'delav¬ stvo uvidelo gorostasno nesmisel, rujavi tri četrt palca, črni pa nad en palec dolgosti kadar so dora* ščeni. Samica nosi jajca v posodi¬ ci seboj, dokler se ne »ležejo. Ščurki postanejo jako nadležni. Črni se držijo v kuhinjah, rujavi da se pusti izkoriščati v namene | pa njaveč okoli vodovodnih na- ldanja m opustošenja, takrat bo [prav, od koder lazijo po kuhinji združeno delavstvo nastopilo pro-|in čumnati. ti hipokritom, ki vladajo svet ta-l ** . i ’ JU svet > Xa l Ščurke se prežene, ako krat bo konec vojskovanja in ža¬ lostnih posledic vojsk. Militarizem, in nič.druzega, vz¬ držuje moč avtokratov, zato ker je delavstvo še tako neizobraženo, da čuva bogastvo onih, ki delav¬ stvo pritiskajo, med tem ko delav¬ stvo Samo nima-nič kot trpljenje in najskromnejše življenje. To je pač čudež, da je še danes v civili¬ zaciji -dvajsetega stoletja tako ne¬ izobraženo delavstvo, da se pusti od prefriganih trotov za nos vle¬ či. se prežene, aho se po¬ trosi zdrobljen boraks okoli vo¬ dovodnih naprav in sploh tam kjer imajo gnjezda. STENICE. -Stenica (bedbug) doseže® do če¬ trt palca dolgosti, je brez kril in | je rjasto rudeče barve. Usta obstoje iz vrtalnega in sesalnega žela. Jajca leže v razpoke in ko¬ tičke v postelji, pod stenski papir, sploh kamor jih zamore skriti. Zlezejo se v 8 do 11 dneh v ru j- . . .... „ , menkasto-bele žuželke, katere po- ivrisnanski n ki nas nc6 ria ii-ti J Ud se Itremijejo 8 do 11 tednov za po* vedno pa i *y Našel boš stotin d2 d . P0l * ) - A . - d °iaže tvoja one so tam, moč; one so „ --- y ~ č se preskusi tvoje samo-za Ne tratite časa! Ne cepi- ^ moči, svojih eneržij, at®- ' 1ST 'ed(ftočite, združite jih v LE DELAVSTVO ZAMORE ZA GOTOVITI SVETOVNI MIR. Človeštvo ue sme nikdar priča¬ kovati, da bodo kralji industrije in veleban-kiirji v resnici kedaj de¬ lovali za odpravo vojsk, kajti voj s-ke so sredstvo, ki pomnožujejo ‘kapitalizmu bogastvo. Kedo za¬ more na primer verjeti, da bi An- drew Carnegie v svojih livarnah ne hotel vlivati topov in plošč za oklo-pnice, če bi dobil naročilo? Vendar za mirovno palačo v Ha- gu na Holandskem je prispeval več miljomov. Carnegie je napra vil svoje mil.jone v železni in je¬ klarski industriji, zato je povsem enostavno, da Carnegie ne bo ni¬ kdar vstavil ta njegov najboljši vir zlata. Ljudje Carnegie-jevega razre¬ da -se radi kažejo filantrope — Rudečemu križu bodo darovali ve- ska vojska, lansko leto balkanska vojska, letos splošna evropejska vojska. Klanje in morija, vničeva- nje posestev, opustošenje pokra¬ jin, udovljenje ženstva, osirote- nje otrok, jok in zdihovanje je na dnevnem redu, kar kaže, da so vse mirovne konference kapitalistič¬ nih odposlancev le pesek v oči ljudstvu. Danes divja 1 j uti boj po vsej Evropi/Nikdo izmed vojaštva ne ve, za kaj se prav za prav gre. A koljejo se in streljajo tovariši enega stanu, enega razreda, in pa¬ dajo mrtvi in ranjeni na desno in levo. A če bi danes delavstvo za- stavikalo, 'če bi danes prenehali z delom le oni delavci ki gibljejo pomorski in pozemski promet, le. oni 'delavci, ki nalagajo in izlaga- jo parnike in vlake z živili, stre- ljivom in vsako jaki mi drugimi po¬ trebščinami za vojsko, bi morali cesarji in kralji poriniti meče v nožnice, in zavladati bi moral mir. Le ena struja delavcev ima večjo moč, kot vsi generali financ, in¬ dustrije, trgovstva in vojaštva, in mir bo zavladal po vsem svetu, kadar bo delavstvo dovolj izobra¬ ženo, p-rej pa nikdar. Z morijo, z vojsko se ne dbseže nobene stvari, ki je potrebna za vzdrževanje člo¬ veštva pri življennju; nasprotno — vojska vničuje in opustošu.j;. Delavec ustvarja; kralji poSvet- neganega blaga vničujejo. Zato -s’ta delavec in kapital zakleta sovražnika, in -dokler ne bo dela¬ vec toliko izobražen, da bi varo¬ val isto, kar je on vstvaril, -bo ka¬ pital z delavčevo pomočjo vedno vničeval isto, kar je delavec pri •delal in izdelal. Militarizem ne pridela ničesar, ampak živi se s sadovi delavstva, in dokler bo mi¬ litarizem rasel, bo breme za delav¬ ca težje. Sedaj divja po Evropi tako silna vojska, da je vzeto vse, kar zamo¬ re nositi orožje. Kriv te vojske ni nihče kot kapitalizem in posvetni ter duhovski hujskači, ki hujska¬ jo priprosti narod v imenu narod¬ nosti in vere enega proti druge¬ mu. Na slovenski zemlji so vasi, trgi in mesta oropani istih, kate¬ ri pridelujejo in izdelujejo ži-v- 1 jenske potrebščine. Isti, ki so pre¬ življali starce in starke, žene in o- troke, so potegnjeni v vojsko. Na¬ še starokranjske kmetske občine štejejo povprečno po okoli 60^0 prebivalcev. Več kot dve tretjini tega prebivalstva je ženstva, star¬ cev in otrok. Možkih oseb, ki so pri najboljših živi jenskih močeh, in na katerih sloni velika večina tega prebivalstva, je bilo poklica¬ no v vojsko. Rezultat tega je, da se morajo boriti za najskromnej- ši življenski obstoj starci, ženstvo in otroci. Ti so preslabotni, da bi opravili težka dela, katera je o- pravljal prej cvet možkega prebi¬ valstva. Naravno je tora j, da mora nastati skrajna gospodarska kri¬ za, pomanjkanje vse povsod, iz¬ ven pri onih, ki nič ne delajo. Mi¬ litarizem je prokletstvo človeštva: naj ljubimo kot bratje; na drugi strani pa hujskajo -današnji vodi¬ telji vere katoličana proti pravo¬ slavnemu, protestanta proti kato¬ ličanu, in vse to v prid svoj in v prid istih, ki tlačijo človeštvo. Stotisoč mož je padlo samo pri 'Fort Arturju! Nad sto in 1 petdeset tisoč jih je padlo v balkanskih vojnah! Kdo zna Koliko tisoč jih bo padlo v sedanji splošni evro¬ pejski vojski! Komaj se je začeli krvoprelitje in že je mrtvih in ra¬ njenih okoli šest deset -tisoč mož! Ali se zamorate zavedati kaj po¬ menijo to grozne številke smrti? Svet pa vse to mirno gleda in tr pi, mesto, da bi se splošno dvignil in prisegel, da ne da — nobenega centa in nebenega moža več p žrelo militarizma. Vse gibanje, kar se gr je do sedaj pojavilo zo¬ per vojsko, je opaziti le med soci- jalizmom. Tu naj' se torej delav¬ stvo združi, tu naj pokaže, da ima vesoljno moč. Z obupom se ne pri¬ de nikamor, treba je solidarnosti 'ined delavstvom vseh narodnosti in vseli ver, ker le tem potoni bo prišlo delavstvo do zavedanja, da je -delavski razred odločilen v vseh uprašanjih. Gotovo je, da bo pri¬ šel dan, ko bo delavstvo uvidelo, kje so delavske koristi, in s tem dnem bo konec vojsk, s tem dnem bo užival delavec ves sad, kate¬ rega si je prodoibil v potu svoje¬ ga obraza. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE polni Z-oper NEKATERE ŠKODLJIVE ŽU¬ ŽELKE IN NJIH UNIČEVA¬ NJE. (Dalje! MRAVLJE. po leti več Mravlja (ant) postane včasih nagajiva. Mravelj vrst; vse pa živijo v kolonijah, kjer najdemo delavce in možke ter ženske mravlje. Delaci so naj¬ bolj nagajivi. Majhna rudeče mravlja se kaj rada nastani v stenah ali pod tlom hiš, in povzroča sitnosti, ker šili k hrani. Večja črna ali rudeča mravlja 'zgradi kolonije zunaj v zemlji. Tam zrije zemljo in napravi veli¬ ka mravljišča. Nekatere velike mravlje priži-vljajo rastlinske uši, vsle-d česar so jako škodljive. Kdor hoče mravlje pregnati ali vnieiti, mora najti in razdreti ko¬ lonijo. V luknje naj se vljie gnzo- lin. Ako silijo v čumnato, ribajte police in \se lesovje z vodo v kate ri je stopljen galun (alum). Za¬ strupijo se, ako vmešamo “Pariš green’’ v sirup in to nastavimo. Ščurki so črni ali ŠČURKI. ali gnili razvoj. stenice je več sredstev. Petrolej ’ (kerosene) jih pomori. Dobro je tudi vbrizgati v razpoke in sploh v vsa skrivališča stenic sledečo mešanico: 1 unča (ounce, oz.) “eorrosive sublimate”. ! ; pajtota (pint pt.) “aleohol”, in 14 pajnta “turpentim’”. To se rfie ra dobro zmešati. Brizga se s to mešanico 3 do 4 krat v presled¬ kih 3 do 4 tednov, da se vniči vso zalego. MOLJI. Molj (moth) je bledorumene barve in doseže dolgost četrt pal¬ ca. Mladič, ki je črv, napada su- kno, kožuhovino in perje. Jajca ležejo molji že rano spomladi in se zvale v 3 do 4 tednih. Obleko in kožuhovino se zabra- ni pred tem mrčesjem, ako se dene v skrilnje, ki -se zapro tako tesno, da ne pride zrak v nje. Na vrh obleke ali kožuhovine se dene na krožnik vsaki mesec nekaj “bi- 'sulphide of carbon”. Luči se ne sme prinesti blizu te tvarine, ker hitro hlapi v plin, ki se kaj rad vname. Taka. skrinja se mora pa dobro zapreti, i!n tudi ‘ključeva luknja se naj zamaši. Tako sprav¬ ljeno blago naj se spomladi in v jeseni dobro prezrači, pretepe, skrtači in presuši. Gnide in kurje uši. Gnide (mites) niso žuželke in so bolj sorodne s pajki. One dosežejo dvajsetinko palca dolgosti in so -rudečkaste barve. Po noči napa¬ dejo kurjad in srkajo nje kri 1 ; po dnevi se pa skrijejo v razpoke in špranje, kjer ležejo jajca. Ako se gnide jako razmnože videli jih bo¬ demo tudi čez dan okoli laziti. Prave kurje uši (ehicken lice) so iste velikosti kot gnide, a one ne srkajo krvi, ampak zrejo luski¬ ne kurje kože in ob korenini pe¬ rja. One imajo jako ostre kremp¬ lje, in ker, lazijo skoraj neprene¬ homa med perjem, povzročajo, da to kuro jako srbi. -Jajca pritrdi la uš na perje. Najbolje sredstvo zoper to go¬ lazen je snaga. Grede in vse špran¬ je je pobrizgati vsake dra meseca s petrolejem. Kurjad na^ ima vedno na raz¬ polago prašni pesek za kopanje. Peskan se lahko primeša pepel iz premoga ali pa žvepleni prah. Koklje je dobro na-prašiti z žu- želčnim praškom, da niso všive, kadar se jajca zvalijo, ker bi tako prenesle uši na piščance. Kurnjak naj še čez poletje dvakrat pobeli, in v vsak galon apnenega Deleža naj se vlije dve unči “carbolie aeid.” Ml JAMČIMO da je COPENHAGEN SNU FF bit vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi hočemo prodajati povsod. ga Ce ga vas trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New York ROJAKU ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! rujavi, (cockroches) ter dosežejo, M. J. MTJRPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°| 0 od sto od dne\-a vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest- nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Cbicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevib. — Z nami posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJllDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- □JALNIH NIČEL. Ščurki. Male poprane Kumare. Prav majhne kumare se popari- 1 j,o in operejo. Potem odrgnite vsa¬ ko s soljo in pustite jih 24 ur le¬ žati. Potem se posamezno obriše¬ jo in se nalože v lonec ali v džar, Vmes med vloge se pa dene dišave poper, klinčke, ženof, muškat in lavorjevo- perje. Potem se zavre jesih in se vlije na kumare, prvič mlačen, drugič vroč in tretjič vrel. Potem se džari zapro, da ne pride zrak do kumer. Kdor hoče imeti sladke kumare, naredi jih naj povsem po gornjem navodilu, izven, da se prisuje jesi- hu sladkor, kadar ga kuhamo-. ___.... JL _ _ SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. HH 11 1 msm n . 1 ": m m ■ m Brhvi ng Companv Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkltijn stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovi]. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. I N A R O D N I VESTNIK 24. v V Dopisi. | Kansas City, Kans. Spoštovani urednik:— Zadnjič sem obljubil, da bodem o P 1 ^ 1 ' 1 kaj več poročal o Slovensko-1 r vatskem Domu, in to obljubo iz¬ polnjujem sedaj. Zemljišče za zgradbo Doma je že kupljeno m plačano. Dali so -zanje $2650 m se nahaja na peti in Elisabetli ulici, torej v sredi slovenske naselbine. Odbor zboruje vsak ponedeljek zvečer, napravljene so delnice, ki se prodajajo interesiirancem. Za delnice jamčijo društva ter Dom, ki šteje sedaj približno že tisoč članov. Kljub slabim delavskim časom ima odbor za Narodni Dom v blagajni sedaj že nad sedemsto dolarjev brez delnic in brez kolek¬ cije, in upati je* da se bode ta svo- ta kmalu podvojila. Dne 6. sep¬ tembra 1.1. priredijo društva skup¬ no veselico, na katero je vabljen ves slovenski narod, posebno pa člani S. D. Upati je, da ga ne bode rojaka, ki bi izostal. Da hitreje do¬ sežemo'" svoj cilj, je treba, da si o- pomore blagajna, na kar menda ne bode treba dolgo čakati. Pri zad¬ nji seji je naznanil odbor, da ima nasprotnike, kar pa med nami Slo¬ venci ni nič novega. Na nasprotni¬ ke se nam ni treba ozirati, pač pa se jih bodemo zapomnili. Dan ob¬ računa že še pride. Naj se danes gradi cerkev, šola ali Narodni Dom, nasprotniki se pojavijo ve¬ dno, a pozneje izpremenijo svoje mnenje. Tako se bode zgodilo tudi tu. Kdor nasprotuje danes, se Kode že še spokoril in se pobolj¬ šal. V nedeljo sem se udeležil seje društva Presv. Srca Jezusovega. Videl sem dosti Slovencev in Slo¬ venk, in je dopisnik A. S. zopet postavljen na laž, ko je pisal, da tukaj Slovencev ni. Če 'bode to laž kdaj preklical, moramo pač še po¬ čakati. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Ameri¬ ke, tebi, vrli “Narodni Vestnik”, pa želim obilo naročnikov in pred¬ plačnikov. Ant. Žagar. Greaney, Minn. Urednik 'N. V.:— Priobčite, pro sim, v našem listu par vrstic iz na; še naselbine. Na poljih kaže tukaj prav lepo, tako pšenica, ječmen, o- ves, krompir in drugi pridelki. Na¬ ši farmerji dobro napredujejo, naš sosed John Sodar si je kupil stroj za žetev žita. Ako bode šlo vse po sreči, si bodo tudi drugi rojaki pre¬ skrbeli potrebne stroje. Seveda, vsaka stvar gre počasi, toda veli¬ ko upanja imamo, da bodemo imeli lep uspeh na kmetiji. Pozabiti ne smem omeniti, da imamo tukajšnji farmerji tudi svoj klub, oziroma, -zadrugo. Za povzdigo živinoreje smo kupili bika. Ko jake, ki se še niso vpisali v farmerski klub, po¬ življam, da to store, da bodemo mogli delati drug za drugega in si pomagati. Podpisani sem bil zastopnik Na¬ rod. Vestnika za Grea:ney, Silver- dale in Rauch. Zahvaljujem se vsem za izkazano mi naklonjenost, ker se hočem preseliti s svojo dru¬ žino v Ely, Minn. Pozdrav vsem skupaj. Josip Smuk. land rudnik. Tako se nam torej godi v tem demokratičnem času, katerega sem se bal že dolgo vrsto let. Radi slabih razmer torej ne svetujem rojakom hoditi sem za delom, ker ga ni mogoče dobiti, in je že dovolj brezposelnih. Kadar se delavske razmere obrnejo na boljše, bodem poročal. Pozdrav vsem zavednim Sloven¬ cem širom Amerike. Mike Muhvič. Chisholm, Minn. Cenjeni urednik: — No, srečno smo dočakali, kar je bilo že dolgo prej prerokovano, začelo se je v stari Evropi strašno klanje, kjer nastopa brat proti bratu v motil¬ nem namenu. Komu je to v ko¬ rist, ali mogoče vojakom, ki mora¬ jo tavati lačni, žejni, raztrgani in izmučeni po močvirjih, vodah in orah, da zasledijo svojega bliž¬ njega, na katerega so potem pri¬ siljeni streljati. V resnici je ža¬ lostno, da se gonijo v smrt ljudje v najlepši svoji dobi za nič in zo¬ pet za nič: Ali se. mogoče vojsku¬ jejo za dobrobit človeštva ali za kmetovalcg,, kateremu onega košč¬ ka zemlje ne' more nikdo vzeti. Ali je vojna mogoče za to, da va¬ ruje domovino? Nikakor ne, pač pa za to, da varuje kapitalizem. Ali se moramo res odzvati klicu Avstrije in drugih držav, ki nas sedaj kličejo in vabijo? Nikakor ne. Dobro se še spominjamo za dobrote, katere smo tu uživali, in dobro vemo, kake dobrote nam po¬ nujate sedaj, da bi nosili zdravo kožo za kapitalizem na prodaj. Na tisoče in tisoče bode vdov, na sto- tisoče sirot, katerim je padel nji¬ hov prehranitelj v krivični vojni. Na milijone akrov zemlje bo uni¬ čene, kmetovalec, ki se je trudil leta in leta, bode -moral zopet za četi skraja delati in obdelovati o- pustošena polja. Vojska je za da našnji civilizirani svet največja sramota, Josip Ule. Vojske bi bilo kmalu konec, če bi vse tiste, kateri napovedujejo vojsko, postavili k steni in brez vsake sodbe postrelili, mesto ne¬ dolžnih, krepkih in mladih ljudi. (Op. stavca.) od 1. aprila t. L, smo elani postaje štev. 49, S. K. P. D. sv. Barbare primorani se obrniti potom nam cenjenega lista Narodni Vestnik, ki je glasilo društva sv. Barbare, do vseh bratov in sester te orga¬ nizacije in sploh do vseh rojakov in rojakinj, ki čutijo z delavstvom za prostovoljne darove, da bi nam bilo mogoče vsaj plačati asesment. Razmere pri nas so tako slabe, ’ i nimamo niti potrebnega kruha in nikakor ni bilo mogoče plačati asesment za mesec avgust. Obrnili smo se na glavni urad, da bi : bila postaja suspendirana za nekaj časa. Zatorej se prisrčno bračamo . 5 zaupanjem do vseli postaj, katere so v boljš.h odnosa jih kot smo mi, ki smo bili vrženi pred meseci iz dela, c racamo ( prisrčno in z 'zaupanjem do vseh čutečih Slo¬ vencev ’ iSlovenk, da bi se bi- gohotno odzvali z malim darom, ter bi nam poklali kako pomoč. Bratje in sestre, če bi bil Vam naš položaj znan, gotovo bi storili ne¬ kaj za nas, če le mogoče. Naša postaja je vedno pomaga¬ la kolikor je mogli rojakom, ki so bili v različnih stavkah. Letos je tudi do nas segla krnita kapitali¬ stična. roka, in naša postaja, ki je bila vstanovljena leta 1908, je pri¬ siljena prositi slovensko javnost za pomoč. Premogarji smo bili vrženi z deila radi postave, katere niso ho teli operatorji sprejeti. To je 'bilo že pred petimi meseci. Organiza¬ cija U. M. IV. of A. nam je dala dosihmal $8.50 podpore. Znano nam je, da so povsod skrajno sl i -be razmere, da je v Ameriki go¬ spodarska- kriza. Vendar v neka¬ terih krajih -se še posluje, in mi upamo, da si boste cenjeni rojak: in rojakinje odtrgali par cent.)/ v namen, pomagati braitom in 20. Tih $520 je blagajnik S. II. Z primio 15. siječnja 1.914 Koliko Jerman znade o onomu o čemu piše, vidi se i po tomu, što je napisao, da je ta svot-a od $520. interes na $8000.00 uz 4 percenta (L pueku š-kolu Jermane, da se na nči-š množiti-. Op. sl.) Da predjemo na samu stvar Kao -što rekoh, blagajnik je tih $520.00 primio tek 15, sječnja g. 1914, a tajniku je o tom j-avi-o tek 7. srpnja, 1914. Ovo je fako-zvani stari sistem knjigovodstva ili si¬ stem staro-ga Zvezinog odbora. Blagajnik je javljajo stanovi¬ tna sv-otama tajniku svakih šest, mjeseci, kada je bio šestmjeseeni proračun. To vam je taj njihov krasni sistem, koj-i ne vredi ni pišiva boba. Medjutim, što se po¬ štenja i tajnika i blagajnika u ovoj stvari tiče, svaka im -čast, — nego nevaljani sistem valja poko¬ pati i bolje uvesti; moderniji, i praktičniji uvesti onakov sistem, kakav mora biti. Pitam ja sada Jermana, kako sa-m ja mogao z-n-ati za ono, čega u knjigama ni tajnika, ni blagaj¬ nika nije bilo, niti kako rekoh: nije moglo -biti 31 -prosinca, 1913, do kojega -dana sam ja s ostalima, — z-ato imenovani ma — knjige pregledao? Kako sam ja mogao znati za tih $250, koje je blagajnik primio tek 15 siječnja 1914, a taj¬ niku javio tek 7. srpnja 1914. Ja sam zajedno sa spomenutom 'bračom članovima S. Pl. Z. nakon naznačenog pregledava-nja Zvezi- nih knjiga podastrao izvješče do- legatima pr-ošle konvencije S. Pl. Z. i u tom izvješču istaknu smo, da su računi S. II. Z. od 1. siječnja 191.3 do 31 prosinca 1913, u redu, ali da su knjige vrlo slabo vodje¬ ne. Na prigovor radi vodje-nja knji¬ ga., odgovori-še nam dotična go¬ spoda kojili se prigovor ticao, da su premalo plače primali, pa da bolje nijesu ni mogli 'raditi, za -neznatnu plaču po onoj: Kakva plača takav i p-osao. Na temelju istaknutih činjenica, ja zahtjevam od Jose Jermana, -da u budu-čem broji! Glasnika opo- zove ono što je -meni, služeči se neistinom prišio, ili če-mo se dru- gačije i na drugom mjestu poraz- govoriti, pada vidimo onda, hoče li se Jerman naučiti pame-ti i pa¬ ziti drugi put, što po novinama piše.” -Pita Jerman, — a na misli mu je novi odbor -S. H. Z.. Kako dugo če članovi -S. H. Z. ovakove trpjeti u -odboru? Ja mu odgovaram: Jest, žalosn-o je, sramotno je, Jer¬ mane, da su članovi S. H. Z. tebe i one, koji sada zajedno s toborn proti -S. Pl. Z. rade, ne samo ig-da n -odbor izabrali, nego što vas več odavna nijesu poslali u — Sandro vac patke striči! Sramota je ne samo -za S. H. Z., nego za cijeli narod hrvatskog i sloven-skog imena, da su na čelo Zveze izabrali i trpjeli odbor, u -kojem su gospodarili šmok-s-ani, koji še nijesu -brinuli, jer se valjda nijesu ni znali pobrinu-ti, da po das-tru za to nadležnim oblastima pravila S. H. Z. za pot.vrdjenje ljudi kristite se pravila slovensko hrvatske zveze nijesu več 8 godi na pot vredjena po onim autorite tima, koji bi ih pa zakonu potvr- diti morali! Več četiri godine pre¬ vala S. H. Z. glase drugačije, ne¬ go li glasi zvezin charter. Stanovita gospoda, koja bi, da drugima dijele lekcije tačnos-ti i urednosti te sposobnosti, noše charter Slovensko Hrvatske Zveze u džepovima, kao da -S. H. Z. ne ima 50 centi, pa da se kupu okvir i -charter uokviren na zid ureda ■objesi, da ga svaki član, nanese li ga sreča u Zvezin ured, može vi- djeti. Ali, da, gospoda i gosponče, ki me-dju njima i takovi, koji su gruvali šakama u prsi, te vikali u salunima, dakako: Mi -zastupa- mo PIrvate i Slovence! Mi smo u glavnom o-dboru -S. H. Z. bojali se, da če koji član charter pročit-ati i -vidjeti, da stanovita gospoda u odboru S. Pl. Z. ne znadu, ne vri- jede a ma baš nista, jer izdavaju i ti-skaju te Zve zine n-ovce trose za nepotvrdje-na pravila, pa strpaše charter u džep i m-oguče katkada zamotaju lunch u njega, kada idu u manju ili pako u štore na rad. Vinko Arbanas, Novi pre-dsj. Nadz. odbora S. H. Z. GRANT STREET ov r JOHN AGNlru gostilničar Ev ELETh Sveže pivo, pristno vino in dru qe ’ M| pijače ter linijsk e smotki” Prodajam železniške in parobrodne listke kraje sveta. Rojakom in bratom Hrvatom se najtopij e j p -sili gpisa na vse r a- Dflpo, FRANK ERCHULL ELY, MINN. se priporoča cenjenim rojakom v Ely, Minn., in okolici za naro¬ čila za nagrobna spominke in po¬ večanje slik, katere naročam od zanesljivih tvrdk in jih prodajam po zelo nizkih cenah. FRANK ERCHULL ELY,*MINN. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. Velika razprodaja Ionom Tn l-TQen n CDT .TTTVTRT A Tir m A T Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Rog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo P> lS „ j« p <» 1*2 lrot la ’%ori W i 'JT 1 *" • . * y. W i" -i ' n lc k 1 oetD/r ko5eJ° ® 17.!2 ■p 5' J®so se raz-bJ Idrski'" 1 ! 5'« "Jj; - na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MAriin,. LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite no U- E , “ la -- ■ Poslali ga bomo ZASTONJ. P° naš Uustfo^J SAUL BSRNS, 117 Second Ave. Dept, 47 , ^ Svoji k svojim! ifi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in ,i ov - r J UR gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svoio i.nT*' Mj^ j eno in bogato založeno » flrocerijsko trgovino, Sli V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje tfi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in £R Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se do jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJA! Za tnnogobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporoči M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIWABIK, MINN. Telefoni . iTeba „ Ker J e Arniko kl e dV* m lahfe° p0J li« eje P ie.«odi 1I L 8b se dviga I Kortah ge jf«?lani že porušen, ki jih zaklju« u py ^ m 'i£jih Sasih jetoisn -^razlagal svojm Mižalo kakor de\ - ‘‘It t*" Wh ' "J SiK«” 1 '*' de m h; Hi Hi L .kaiene na smrt, ,l e LVšenigotovo,'das. f-Mij!ln’zanas? se je k ti utegnil uživati \ > h-'kaj prijetna. “Hm, v t kakor če -bi prišlo povel HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiffiHiHiHiifiSffiSSiili -Kako mislite ti?” je pr - Eh, ekscelenca Halil 'be L j e bil gotovo vesel, če Sj, da plovemo i nam jo naigra ■cinik in visoki lopo t soličkaj, First National Bank, EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banka na Mesaba Range KAPITAL IN PREOSTANEK $122.000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenat V Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto, Povest. — S 5 pristnih Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropino*-* pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. ^ ^ stjlničar, kate-ri hoče napredovati, mora ^ skušati in kateri ne poskuša tudi ne 11 duje -s svojo trgovino. Prava pristna se zamore kupiti le pri A. Horwat-u, ^ portira naravnost iz Kranjskega r > J Slivovec in Tropinovec; tudi izde lu J zdravilno Grenko vino in Highli e 3 Naročite si en zaboj te ali one P'J ^ da bo eden zaboj, - . debelo. P‘>“ e - poskušnjo; samo klenic. Prodajam samo na cenik. Vi -bolje veste,” »ma boste mat Ustregla.jima j.. ► inkS- ZaP ° dila ižle P‘» P Mjeil ar 31ma bilo rC 3ala8os 'Podmj a k t^oval Vo , aE . povitemu idipi :. grem C ' niU j' e .? m -Pa proč.” _ 0 ku-di lm sam ” ^i.J an| ‘li ne. trn- ( a f anto m li 0ltt a še bol A. HORVVAT, posl " ' T '(le!a Tl a ’ "s sc. k. Miners National EVELETH, MINN. » a e Kapital, preostanek In delnlš* 1 odgovornost $ 74 . 000.00 o a a Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih M^ 11, Poselite nas. |i ki ima svoje ime po Tesaloniki, sestri Aleksandra Velikega. Amfiteatralno se dviga Solun s svojimi mnogimi kupolami in mi- — _ p 0 jinožju Kortačke gore, kronan z mogočno turško trdnjavo. Mnogostolpno obzidje obdaja utrdbo in mesto s svojim pasom, ki je le I morski strani že porušen; moral se je umakniti širokim, zidanim 111 # akoni k mce ,v °jo lepo trt. govino, ’ moko; dalje p« onizo, mrvo ia sla uročila se dostavlji 1RAJTE ROJAM! Ijudno priporočat »AS, Telefon 51 j j SE Bank, HN. i Mesaba Range- STANEK oo .nalnlži«'«” 1 črte- (Dalje.) i u .n”, je pojasnil Dušan prijatelju in vsem ostalim, ki so bili “kp ra dovedni na predmet tega razgovora — “Solun je dvev pristop 1 __ hotla> v katerem vre vsa vražja brozga sovražnih inte- )1^ ,p r §ho nasilje se bori tu z odporom žatiranih, upravičeni in od re»° v ' 1 e geni interesi Srbstva se križajo tukaj z zavratnimi težnja- vek°' P°* oV Makedonija ni le stoletno 'bojišče krščanskega hajduka ni' , ^‘jdnom — Makedonija je tudi zemlja, kjer smo kot krščani l d" sllia • p re livati kri, da se ubranimo brata-nebrata, ki je pogostoma primor 311 ^ u s i j m a n ske g a krvoloka.. Srbska puška poka v Makedoniji ifljši f , ast ni in svobodo zlato, bolgarski komita pa polni svojo zgo- ja k fSt L odlimi zločini, z ropom, umorom in posilstvom . . . Čemu do vlfl0 s ? a hj se obogatil s krvjo uboge raje; zato, ker ne more krotiti to?^ at °rb‘U'ske nravi; pred vsem pa tudi zato, da bi se prebivalstvo v I svoi e b ar tr tu nagmilo k njegovi narodnosti in k njegovi cerkvi. I strahu, ^ hočejo Bolgari ustvariti v Makedoniji umetno S t° 51I °' ta j, 0 da bi padla Makedonija ob svoji osvoboditvi — ne Bo^ ar _ s , ’ s i j 0 mislijo brez srbskega meča! — v njih naročje kakor Veffl ’ Miolko Zato so se razbili doslej tudi še vsi poizkusi sporazuma I zrel° J a . - n bolgarskimi četami; zato se mora naš komita čuvati fflri ^’ S e a ia Ilighlife Bittf « te ali one pij^ e u > eden zaboj, 12 & na debelo. Pištol 1 ^ (Dalje.) o,'ee Vi bolje veste,” je menil Matija, “naj pa bode tako. Am- 1C 'j| na T ^ oste da L, mati, in meseno klobaso vsakemu, da poplak- ^ re ^ a .jima je gospodinja, in vedela sta sedaj hlapca, L- ae spodila ižlepa. In po tem sta se ravnala. Delala sta po “licaA- *- 0 ^k° r se jima je ljubilo. Če jima je ukazala gospodinja ali ■je od" 3 ^ ' ^ ar ^ ma ni k 1 * 0 y šeč, je ugovarjal Janez tako odločno, f j Jen j. ala gospodinja, ki je vedela predobro, kako hudo je za de- Sfcai J 1 ? 2 J ’ e strahoval vso hišo; Matija pa je kimal in delal počasi, IjjA, 3 1 or glasovitemu diplomatu Talleyrandu se tudi Matiju ni mu- [[. .v° 1; a mu je rekla -gospodinja polž! je pokazal roge: “Če K ,® rem P« proč.” — In bog ne daj, da bi ga bil kdo budil zju- !jyj 0 *•! se ^udim sam,” je dejal, “in okoli šestih bom pokoncu lfaiio’, na ?' k° ^ an ne '” Tu 'če bi ljudje ne bili tako sitni, bi se bilo fantoma še bolje. A niso ju pustili prav v miru. “Delaš , 0r ;/^ v hlapec: cb.ru se, kakor’ Mejačeva ddtlu,” to je bil že , Jsitne U ln ^Tejačevim poslom se je 'zdelo to sitno. Izem vseh sitnih *j ar :‘ lSa .‘ >a je bila Franca, ki se je zaradi Minice znašala nad njimi. S^dar - Vl . a da sedi, ga je svarila, da se mu bo naredil žulj ; A'da j e ij e , Vl< ^ a Janeza, kako stopa počasi po polju, je pripovedova- 0 5n ’ 'ter se je pregnal, tako da je ta večkrat sunil tovariša: f v a — — j- bo zopet brusila jezika!” — De- Lojzetova gre — da ne-- - k, pa sta obolevali, kadar je bilo največ dela. C S ™V’ je dejala cesto ena ali druga. In kauar je ij’.' 16 za želela bolnica še kave, a toliko, da jo - oc e , eu . 1 ‘ "1 v. P )«togdtila, Eer si ni mogla pomagati; Minica pa si ni upaU rec £. e , besed e- Kako je bila tudi izkupila nekoč! Nekega jutra A ^°- ^ bilo Urši tako slabo, da je obležala v porteiji. Ko.je P™l a IT 1Ca Vprašat . • “Vina mi skuhajv ali pa po go ui’ ka ^ K 3 e zastok f la ’ ,J'i7Minica - kar je ono tako m in p. Lo gospoda pojdem, je dejaia Mmica, ia J Taii ? 3 bočila iz postelje za Minico m jo os „ čedin se je godilo pri Mejačevih. Varuh se je bal zamere čedm Ho v j k hls h in ljudje so dejali: Stara hiša, 'dobra , * . 1 Sl bil mislil! , £**• »laj'večerov »m ni -bilo k Mej.čevim. Hudo ga je>[ ' 1 Pohod mamke Mejafeve. Zamišljen je hoclii okr „ a j * l »i' “Tristo medvedov, kako bi se bil kmalu »^» ! Take t i 0 SO gna i: j , v , ... o + 0 i n kako bom ogremi. m se 9:t„ „-v° au > kakšna bogatija da je xo m _ ^ i 7 £Ta re p. a ”“'S« P-'*” 18 h ” tdi ‘ jj, -v,._Q ’ JO 'OUO.„,- '°' tist ’ mam Lu Mejačeva, ne mudi se še.” In res se mu ni - e ^ a Jne, ko 'bi bili imeli delati pisma, ga ni bilo še v a razlagala si je larko zakaj J, T) 1 v J6Z0J u- --- 0 w i(d a nn,\o„,- S V )ra j ' ze mislila ni več na to, kar se je bilo dogovo- ‘- 1 norčeval in si dal stre- VU1B, K.0 Ul um J. Sa bleda je bila Mejačka od j . ’ - iniea pa skoraj' že mislila ni , • Prišel je Stržen zopet in se smei ai _ Ivam; -n o o - ee _ Minico je P kadar j e bila ta ze ženitvanske reL dmet . . - 3 i iaa, je začel sam obdelavati ta p zavzeta pogledala m mamka, kdaj bo svatba?” Ona ga 3 “Ali se nismo že dogovorili? Saj Minica je pri volji.” Hotela je poklicati Minico, a branil je Stržen: “Pustite jo; midva se bova sama bolje pogovorila. Koliko pa boste dali dote hčeri?” “Gospod Stržen,” je dejala, “s seboj ne ponesem nič. Vse bode njeno; vse, kar imam.” “Kaj pa Tine?” “Oh, saj res! Tineta, tega reveža, sem pa čisto pozabila”; in za¬ čela je jokati in vzdihovati po svoji navadi. Stržen pa se je smejal in norca delal. Kako se je bila izpremenila vsa vas! Čedinovi so komaj še upali, da se vrne edini sin; a lajšali-so si bridkost z delom, n kmetjia ni trpe¬ la škode, Mejačevin^ je lezla vidno na kup. A tudi Stržen je ovoril res¬ nico, ko je pravil, da mu prede. Minuli so bili zanj zlati časi. Kadar je konec meseca pregledoval račune, je klel in se prepiral s komijem in sestro. Semtertja je prišel kak trgovec iz Ljubljane; zaklenila sta se v sobo in se pomenkovala dolgo in živahno in nazadnje se razšla slabe volje. Ljudje so ugibali, kaj pomenijo ta obiskovanja, in sklep je bil: tudi ta ne bo štaeunaril dolgo. Premišljeval je Stržen, kako bi se dalo vse na mah popraviti. Bogata, nevesta, ta mu je hodila še vedno na misli; a Minice ni več prišteval semkaj. Ženil se je tu in tam, toda stalo ga je le mnogo denarja in mu doneslo pridevek večnega ženina. Ampak take narave je bil Stržen, da si ni gnal nobene nezgode k srcu; v veseli druščini je pozabljal vsakdanjih sitnosti in obračal pogled od prepada, ki se mu je bližal. Kriv pa je bil' največ Stržen, da se je bila zaredila v vasi cela reč postopačev. Kaj lahkega in malo časa so ti lenuhi še delali, a težkega dela se niso lotili več. Klatili so se po vasi kakor megle brez vetra, nadlegovali ženske, zabavljali mo¬ škim in 'bili prava spotika vsem poštenim ljudem, češ, dobre fante so vzeli k vojakom, ti lopovi pa ostajajo doma, ko (bi tako dobro storili Pijemontezi, če bi jih postrelili. “E, te bodo pobesili,” je dejal drugi, “potepuhov cesar tudi ne mara. ” S temi se je pajdaših Stržen. Popiva¬ li so od začetka pri njem, pozneje pri Mejački; največ na kredo, a v sili se je dobil tudi denar. Zalagal jih je Minež. Temu se je godilo ka¬ kor vrabcu v prosu. Imel je tak blagoslov, da mu je deset nasadov pšenice dalo po petdeset mernikov; zdaj si je kupil kravico, zdaj kos njive; popravljal je hišo in si privoščil marsikak kozarec vina, češ, saj ga je Bog ustvaril tudi za reveža. Kake vrste poštenjak da je to, to se je pač vsem dozdevalo; a nekateri so se ga bali, in drugi si misli¬ li, da njim ravno še ne dela škode, drugi pa naj skrbe sami zase. Vsak sam zase, to je postalo vaško geslo, odkar so se pretrgale vezi vzajem¬ ne ljubezni, vzajemnega zaupanja. A z ljubeznijo vred je izginila tudi zadovoljnost, mir in veselje, in ostala je puščoba. O, kako se je tožilo marsikomu po prejšnjih časih, ko se je erez teden tako lahko delalo in ob nedeljah tako veselo počivalo! | XIV. SLABI ČASI ZA DELAVCA. DOBRI ČASI ZAFARMERJA. KAKO POSTATI NEODVISEN? Rojak! Če bi Vi polovico udar¬ cev s krampom, kar ste jih v mi-;| nah pustili, mahnili v lastno zem¬ ljo, bili bi danes neodvisen možak. Ali lahko danes pokažete Vašo ne -1 odvisnost? Žulji Vaši prinesli so kapitalizmu neodvisnost. Ali se za¬ našate na pokojnino od' kapitali¬ zma? Da — pokojnino boste do¬ bili, ko Vas zapusti Vaša moč, ko Vas dobiti bolezen in starost, in j ko Vam kapitalizem izroči vaš zad¬ nji ček z zahvalnimi besedami: Mike, we do not need you any more. (Majk, mi Vas več ne potre¬ bujemo.) Tako bode dolgoletno delo Vaše plačano. Ne ostanite večni hlapec! — Po¬ stanite svoj gospodar. Pojdite na FARMO!-FARMO! Če se mučite, mučite se sami za sebe, iu ne za druge. Kolikor več se boste trudili na farmi, toliko, več boste imeli. Kupite si kos dobre zemlje brez močvirja v Bayfield County, Wis. Samo 30 milj od mesta Dulutli-Su- perior, kjer je nad 150 do,brih far- merjev naseljenih. — Razun sa- djereje je tamkaj živinoreja, ov¬ čjereja, čebeloreja, kar si vsak lahko ogleda. — Pomoč dana vsa¬ kemu naseljencu, v kolikor se tiče živine itd. — Cena zemlje $2° in $25 aker. — Brezplačna pojasnila pismeno ali ustmeno Vam daje: United States Farm and Colonization Co. 3 So. 5th Ave. West, Duluth, Minn, FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujefo od dneva vloge. V- Čarobne karte. Oljena lOc, tro¬ je za 25 centi. Pišite po cije- nik knjiga. KNJIGOTRŽNICA ŠOJAT & JURKOVICH Box 448 duluth. minn. <7 m m * s J društvo! ! BORITEraj X šušipl M m/ijjMr uST.t 6 AW.,!i f miru, dasi je mati Dni premišlja, ki so bili, In na tihem, solze briše. Zopet je prinesla jesen pisano suknjo vrtu in logu, in zbirale so se krog zvonikove strehe mokosevke, da se poslove od drameljske va¬ si. Lepo, hladno jutro je bilo, ko je šel Čedin z voli na njivo. Na vozu mu je sedela žena in gledala otožna in zamišljena po strniščih in razo¬ ra nem polju; govoriti se ni ljubilo niti njemu niti njej. Kb pa je ona nevede vzdihnila, jo je vprašal, kaj ji je na mislih. “Kar tebi.” je odgovorila ona. “Prišla bode zima. Petra našega pa ne bo. Bog ve, kje trohni na Laškem!” Inako se je storilo obema. Naproti pa jima je prišel Lojze in žvižgal v dva cepa, umetnost, v kateri mu je bil malo¬ kdo kos; in če bi bilo žvižganje tako imenitno kakor petje — in zakaj ne bi postalo še katerikrat? — oslavil bi si bil ime. ZNAK DOBRE OBLEKE Cloihing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za molke ln fante; najboljše blago po primernik ln poštenih cenah. Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalije, god¬ bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prive¬ ske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene ne vprašate. Vprašanje vas stane le 2 centa, pa.si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. .Pišite ponj. IVAN PAJK, P. 0. Box 328, Conemaugh, Pa. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. SO NA RAZPOLAGO ZA slovenske naseljence NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRI1 ROMA NIZKE CENE. KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČ REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO. JOS. A. JEFFERY LAND COMMISSIONER. D. S. S. & A. RY. DULUTH, MINNESOTA. 8 SPOMIN IZ NEAPLJA. Proti večeru sva šla s prijate¬ ljem po mestu. Najini interesi so 'bili različni, zato sva se ločila. Ja/, sem blodil po luki in opazoval ve¬ liko življenje. Zagoreli obrazi so mi vikali z obrežja: “Barca, bar¬ ca’£ ? A—a? — Eccola qua!” Zdaj je utonilo solnee za Posilipom, za grobom starega Vergila. Nebrojne črede koz so se začele vračati z bližnjih gričev v mesto. Iz luke je šlo več sto delavcev in se poraz- gubljalo v ozkih ulicah; toda to ni nič zmanjšalo vrvenja v njej. Še vedno so neprestano piskale si¬ rene, švigale so neprestano barke in “ vaporetti”, grmeli železniški vozovi. Videti je bilo, da tudi noe ne zrahlja vezi, ki vežejo človeka na morje. — V neki barki sem vi¬ del mladega moža z ženo. Žena je dqjila otroka, mož pa je s slastjo segal z žlico v lonec po večerjo. Pri te ih se je z zadovoljstvom ozi¬ ral na ženo in otroka. Žena se mu , je zahvaljevala z zaljubljenim po¬ gledom. Slikarji, kje ste, da mi naslikate to! Šel sem mimo gradu v Villo Na- zionale. Koliko nasprotje! Tukaj so se brezskrbno vozili bogatini in plemenitniki tik morja proti Po- silipu ter zaljubljeno šepetali svo¬ jim spremljevalkam. Ko so zginili zadnji vozovi, sem se naslonil na kamenito ograjo ob morju. Bajnolepa večerna zarja je u- mrla izza sinjin in začela vstajati skrivnostna noč. Njen prihod je naznanjal lahno božajoč vetrič. Naenkrat je zagrnila vse od Vezu¬ va do Posilipa''in morja do Capo- ■dimonte Reale. Brezskrbni vetrič je izginil in drevesa ob morju so zaspala. Taj¬ na harmonija je očarala vse. Moja duša je vzplula skozi noč nekam ■v nebotično daljavo. Silna čuvst- va so hitela skozi njo kot spomla¬ danski oblaki po nebu. 'Spet sem dremal pri materi naravi v naroč¬ ju. Bil sem v stanju, katerega ne znam popisati. Resnično ne vem so me vezali valčki, ki so pri¬ povedovali skalam med objeman¬ jem o neizčrpnosti morja, ali ri¬ biške lučice, ki so žarele tam v dalji, kjer je vezala noč nebo in morje, ali zvezde, ki so se gledale v velikansko ogledalo kot osem¬ najstletne meščanke predno odi¬ dejo nh izprehod, ali vse skupaj. Šele v globoki noči sem se obr¬ nil do morja. Za Villo Nazionale (novi del mesta) je po hribčkih 'brlelo tisoče lučie. Njihovi žarki so se rili v noč in se tam družili v glorijoli podoben odsev, ki je me- dlel tem bolj, čim bolj se je bližal nebu. Pod tem odsevom so rajali bogatini v vilah, hotelih, vrtili, na samotnih krajih so pa sanjali pari. s polnimi srci ljubezni in hrepe¬ nenja. Odšel sem na Piazza del Ple- / biscito. Orkester je igral globokih čuvstev polne italijanske arije. Množice so z zadržajočo sapo sle¬ dile izvajanjem. Tam sem našel tudi prijatelja. Šla sva v Vio Ro ma. Bila sva na Kurzu Garibaldi Pred neko gostilno sta pela v a narodna pevca: “Bella sei come un angelo, v a ga ©orne una stella, per mi sei tu quella, che mi foristi il cor ...” Težko je bilo razumeti besede iz temperamentne južne melodije ni spremljajoč mandoline. Z ognjem v očeh in živimi gestami je pred- našal eden izmed njiju to in še nekaj pesmic. Ločila sva se od nji¬ ju, ko sta že pela pred tretjo go¬ stilno. O čuvstev polne napolitan¬ ske pesmi, poslušal bi vas vso noč! — Ko sva se vračala domov, sva skoraj oba hkrati vzdihnila: Da, življenje, veliko, veliko se skriva v tvojih globinah I Čista, jutranja modrina je vise la nad Neapljem. Od vzhoda so za¬ čeli padati v njo prvi jutranji žarki in takoj se je pokazala v drugih tonih. Šel sem na hrib < San Martino. Oh ta pogled! Od Vezu¬ va do Posilipa, kakšne tri ure na dolgo, so se belile hiše v nepretr¬ gani, loku podobni črti. Tam, kjer je bil lok najbolj napet, se je na¬ slanjal na velikanski kup hiš- ka¬ kor mogočno roko, ki ga je varo¬ vala pred zlomljen jem. Na spod¬ njem koncu še je spal neusmiljeni napolitanski krotitelj Vezuv. Pred lokom se je razpenjala morska gladina, posejana z ladjami in lad¬ jicami. Nad njo in hišami je pla¬ val čisti jutranji zrak- Oko je vz- hropenelo v daljave; seboj je,zva¬ bilo tudi srce. Napotil sem se v luko in se na¬ menil odpeljati kamor že 'bodi. Med potjo sem srečeval črede koz, ki so hitele iskat hrane na bližnje ribe. Tuintam jih je ustavil pa¬ stir in hitro nadojil pomolivši mu lonec; to s,e je godilo pri vsaki čredi tako dolgo, dokler ni 'bila podojena'zadnja koza. Sploh pa dela Napolitanee večji del vse na cesti. — Pred neko luknjo sem vi¬ del kup rnaffie (postopačev). Ko šem stopil malo bližje, sem videl, da so prodajali čilte, ki so jih prej šnjo noč z lučmi v rokah nabirali na ulicah in v kavarnah. Ne daleč od tam sem jih spet videl gručo. Stali so pred trgovino z ostanki il. O mizerija ! — Hitro sem po¬ begnil iz tistih ulic in se z vso silo otresel mučnih misli. Prišel sem v luko Santa Lncia. Izvedel sem, da odpelje oh devetih parnik na Ca¬ pri. Hitro sem kupil vozni listek in se prepeljal v “barchetti” na parnik, ki je bil zasidran kakšnih 300 m od tamkaj. Na parniku sem našel same Ruse in Angleže. Sedel sem v bližini Rusov. Nekaj časa sem poslušal njihovo “baltanje”, toda srce je hotelo drugam. Odšel sem na aasprotrfi konec ladje. Neudušljivo hrepenenje se me je lotilo. Srce in oko sta zdrsnili čez to modrino sam ne vem kam. Pasli sta se tam, kjer se je izlivala ne¬ besna sinjina v morsko. Iz na¬ sprotnega konca ladje je zazve¬ nela : _ Nepretrgane procesije so se va¬ lile goriadol. Madonsko lepe Lt.-i lijanke, preobložene z nakit j gm, so se prešerno nasmeliavale spre ljevaleem in jih vnemale s svojimi gorečimi pogledi. Ti so jim govori li in frazarili, kakor znajo menda samo Italijani. V teh procesijah so bili raztreseni mnogoštevilni tujci, katere so izdajali že njihovi pogledi; pa tudi njihovi koraki ni¬ so bili tako prožni. Sicer pa, kdo bo iskal v trudnih popotnikovui korakih prožnosti! na¬ jt- bilo prepolno in ni moglo niče- rajo v južni smeri, očividno v sar več sprejeti. Vzdramila me je j menu, upasti v Francijo, ženska s koraldami. — Če se ne motim, sem videl v lioletu Gorke- BITKE PRI MUEHLHAUSEN j Za krč v želodcu { rabite znano in za¬ nesljivo domače sredstvo “Addio mia bella Napoli, d’ ogni citta reina; il eiel tuo azzurro, limpido, la placida marina; quell aura tua dolcissima d’ arcana melodia, quel profunnato zeffiro, 1’ eterna tua allegria . . .” ga. Ob štirih me je poklicalo par nikovo piskanje v luko. Sedel sem k Angležem. Nisem razumel njihove govorice, a njiho vo obnalšanje me je že vabilo po¬ prej. Tako nepresiljeno, ljubko, pa vendar samozavestno obnašan¬ je se učijo menda samo v oxford- iskih in drugih angleških vzgoje- vališčih in se da vzgojiti menda samo na podlagi angleškega tem¬ peramenta. Parnik se je približal Neaplju. Od zapada so ga grdi še zadnji žarki in ‘mu dajali tisto nepopisno vabljivost, ki ujame to¬ liko človeških src. Šel sem tudi v Museo Naziona¬ le. Te zbirke so unikutn, karšniu nima svet. Žal, da mi je ostal za muzej samo en dan. Da najdemo v mestu, kjer je toliko siromašt¬ va tak muzej, je skoraj neverjet- j no. V celem shranjujejo v njem okoli milijon objektov. Toliko ne najdemo niti v Vatikanu! Grške umetnosti je tukaj več nego v Ri¬ mu. Zastopane so skoraj vise šole. Duša ti vriska od veselja in se za¬ hvaljuje očem zatečno hrano, ko hodiš po teh dvoranah. Oči vsa¬ kega obiskovalca obvise na Far- neški Heri, Venerah, Psihi, umi¬ rajočemu Perzijcu, ranjenem Gal¬ cu,,Pamh in Dafni. Farneški bik je pa itak poleg Laokoona najintere- santnejša, nam dostopna skupina jz grške umetnosti. Od oddelka ■doprsnih kipov,' kjer so obračali umetniki vso pozornost na fiziog> nomijo, pa se niti ločiti ni mogoče. Še bradatega Homerja najdemo med njimi. Tamošnja zbirka 'slik je manjša nego druge večje itali¬ janske zbirke slik, toda nudi pa vkljub temu veliko. Vlak naju je pripeljal v Pom¬ peji. Solnee je pritiskalo tako, da niso hoteli ljudje iz sence. Pri vho¬ du so se državni uslužbenci leno stegovali pod hladnimi oboki in se niso veliko zmenili ‘za najin pri hod. Česar nisva našla več v Rimu, to je stalo zdaj pred nama. Celo, resnično rimsko inesto! Ko sem prehodil vse te številne ulice, fo¬ rum, dome, gledališča in terme, si je začela fantazija postavljati stari Rim. Stopil sem v fantaziji v neki dom. Gladikolična in štane- vita Rimljanka- me je prišla po¬ zdravljat v nežne gube zloženi tu¬ niki. Peljala me je v atriuin. Ste¬ ne so bile okrašene s slikami in kipi. Vesela družba me je spreje¬ la med se. Vsi so bili zgovorni in so gledali s ponosom name, pri¬ šleca. — Med tem me je pripeljal tovariš od izhoda. Še enkrat sem se ozrl na rimljansko mesto. V duhu sem videl oni strašen dan, ko so vpili in klicali ina pomoč ne¬ srečni Pompejeani, dokler jih ni zakopala pekoča lava v večno te¬ mo. Žalosten sem se vračal mimo velikih nasipov utrjene in ohla¬ jene lave v Neapelj. Drugi dan sva vsa izmučena in trudna odpotovala. Še enkrat sva videla Rim, še enkrat Florenco. Ustavila sva se v Bologni, v C^r- duccijevem in Poscolijevem me¬ stu. Potem sva se pa odpeljala čez lepo Južno Tirolsko z nebotič¬ nimi gorami in rodovitnimi doli¬ nami v domovino. Pariz, Francija, 23. avg. IH Muelilhausen je prišlo ponovno do , hudih bitk. Naznanja se, da so j Francozi pod generalom Paul Pau zagnali nemške čete do reke Rene. Francozi prodirajo od Thanna preko Dammerldrch proti M i uehl hausen. Najbolj vroča bitka se je 1 3 vršila v predmestju Muelilhausen,! Dornachu. Desno Krilo Francozov je napadlo Altkirch, levo pa Neu- Breisach in Colmar. Richter-jev ANCHOR PAIN- EKPELLER. :|fpmxPčLLiM P :«•/„ ALCOHOl "d p , FAiBICHTERSCo j j Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c in 50c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. ITALIJA IN AVSTRIJA. Pariz, Francija, 23. avg. — Pri¬ hodnji teden bode najbrže progla¬ šena vojna med Avstrijo in Ita¬ lijo. 74-80 VVaslung-ton Street NEW YOBK, N. Y. I t NAŠI ZASTOPNIKI. . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter. nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. / MINNESOTA: nar, in ta proizvod dela zopet de¬ nar. Denar je kot živalstvo, kot j rastline — pomnožuje se. Denar ni mrtva stvar kot miza ali stol ! ali klobuk. Ako obrnete pet šilln- PRIZADETI PO VOJNI. | gov jih bo šest, če zopet obrnete, j ho sedem šilingov in tri penice, j n Th- I tako dalje in dalje, da se doseže PRISTANIŠKI DELAVCI Everett, Wash., 22. av kajšnji pristaniški delavci tudi ze- j stotine funtov sterlingov. Čim ve" lo občutijo sedanjo evropsko voj- 1 j e denarja, tem hitreje raste in se no. Ker je prekomorski promet j mno ži, ako ga nima norec v ro- skoraj popolnoma ustavljen, ne 'prihajajo ladje v pristanišče, in za težake ni dela. Večina prista¬ niških delavcev nima ne dela in ne zaslužka. kah. Denar bo prihranil le isti, k-nior pozna njega veljavo, kedor se dr | /i rednega štedenja, in kedor ima j stalni zaslužek. Lahkomislječi, ki Tajnik zadruge pristaniških de -1 stojijo za bar o in mpravijo v par lavcev je izjavil, da je «dina mož- ra mutah vse, kar so s trpljenjem nost Zboljšati razmere ta, ako ho-, zaslužili v par dneh , ne bodo m- Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Mlnn John Pogačnik, Eveleth. Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. ' Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar Chis holm, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. John Dragovan. Soudan. Minn. Ignac Heg-lar, Buhi, Vincenc Mikulich, Aurora. Martin Grahek, Section 30. Marko Majerle, Hibbing in Kitzville. Frank Oven, Rauch in Silverdale. MICHIGAN: Joseph Butala, Ahmeefc. Mike Muhvich, Baltic. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Itlančhar, \Villard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee t Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Frank Meh, 243—lst Ave., Milwauke_ Alojz Golob, 304 Franklin St., Port Washington. Službo ger). Ve, govoru , ° G Us, Jobi „ s o m or a :n Pisavi !' zmozen knj, g0v skušnje v 2a q„ 7 ” jestvinami. Zl ^ zdi varščino. p rr °Č|'J AURORA Box 293 C °°I*ER A Aur, iščem m °jega brata V a ] ma iz vasi ZaJ - 1 Dobrepolje nsfu?* na • ]a se n ekj e v Ar; 1,1 cenjene rojak« naznanijo n j eg0v J ® ve zanj, ali Ba ' S r li* el na j mi ■ (8—24) 1Irs - Fr a , b° x 694, R 0 če jo pluti ladje nekaterih družb | pod amerikansko zastavo. UKUHOVINE. Ribezovo vino (currant wine.) kdar nič imeli. Brezmerno popiva¬ nje je krivo največ siromaštva in žalosti in nesreč. Pazi na cente na mkelne, dolarji skrbeli bodo sami j /a sebe. Benjamin Franklin, Ribezovo vino je jako dobro okrepčilo, in priporočljivo je, da ga naše skrbne slovenske gospo¬ dinje napravijo kak ’ sodček za slučaj, če' se človek ne počuti do¬ bro. Napravi se pa tako-le: Dobro zrele ribezove, jagode se odberejo d pecljev, stračijo in po-l tern se stisne ali spreš a iz njih sok, 1 (9—17 z) ter se precedi. Prideni n^ kvart ribezljevega soka pol pajnta vode in funt sladkorja. Premešaj vse prav dobro, in vlij v snažni sod. Luknjo za veho ..pokrij z redko cu¬ njo in pusti stati štiri do pet ted¬ nov. Potem pretoči v steklenice in zamaši. 95 AKROV NAJBOLJŠE ZEMLJE je naprodaj v slovenski naselbini na Greaney, Minn. Zemlja je bli¬ zu šole in cerkve. Za podrobnosti se obrnite v' slovenskem jeziku na PAT GRE ANK Y, GREANEY, MINN. ILLINOIS: Josip Novak. 206—3rd. St., La Salle. Simon Jesenšek. La Salle, IH. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111. Tony Prosen, Granville. Dominik Jerše, Virden. Frank Kreffel, Nokomis. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Frank Baudek, 2605 W. Michigan St., Indianapolis. Frank Krebs, Universal. Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬ dianapolis. Sto J Jože! Ri e ne /eš kje? Bil s , in mesnici ANTON STIMacJ na Sou «h 8 a „ s , 0n nna najbolj »io in štete tt Pa tudi v saloon ima najboljšo pij a j 0 roča se Slovencem i n v obilen obisk. PENN S YL V ANIA: S prijateljem sva krenila 'stranske ulice. Začetkoma sva se samo izpraševala z začudenimi gledi. Tam v novem mestu in Vii Roma toliko bogastva, tu pa ta revščina! — Napol nagi ljudje so spali na ulicah ob steni. Med njimi je bila tuintam čreda počivajočih koz. Pred nekim pragom sva vi¬ dela v umazane cunje zavito žen¬ sko umirati. (Takrat je bila. doli kolera). Oh te oči! Samo dvakrat je švignilo iz njih onemoglo hro¬ penje, dasi sem dolgo stal pred umirajočo. Srce me je grožno bo¬ lelo. Tukaj sem še-le jasno spoznal mizerijo človeka v vesoljstvu. Tudi prijatelj je stopal ginjen peleg mene naprej. Kup umaza¬ nih in raztrganih otrok je ležal na trdem tlaku z rokami pod glav Iz nasprotne stene jih je gledala “Madonna”, katere mili obraz je razsvetljeval štirioglat venec l'u- čic. Šla sva dalje. Ulica se ie raz¬ širila. Tej je sledila “Santa Lucia”. Postali smo pred Sorrentom. Ne¬ kaj Angležinj je vstopilo in od- oluli smo proti Capriju. 'Čez pol ure smo obstali pred skrivnostno podzemeljsko odprti¬ no “la Grotta azzurra.” Prestopa¬ li smo v male čolne. Vhod je tako nizek, da sem moral leči v čolnu, ko sem zdrsnil notri. Iz vsakega čolna, ki se je prizibal v jamo, je bilo čuti: “Ah! — Res sem rado¬ veden, koga bi ne očarala ta sre- brnočista modrina. Tukaj petje si¬ ren ni več samo vabljivo, temveč tako nebeško lepo, da popolnoma izgubiš lastno voljo, da 'bi te bilo treba privezati v čolnič kot nek¬ daj Odiseja ob jadernik. Pod tem tajinstvenim obokom, bi sanjal človek dolgo, dolgo, v večnost, ee ra ne odpeljale že čez tri četrt ure ven. Počival/ sem v hotelu Italija. Pred njim stoji na čez sto metrov isoki skali senčnati vrt, navpično pod njim pa je morje. Nekaj časa sem poslušal pri sosedni mizi po¬ govarjajoča se umetnika. Potem sem obrnil oči na morje. Čuvstva in misli so postale tako smele, da sta jima bila že skoraj nebesni obok prenizek in morje preplitvo. Pa kmalu sta ohlapnila, kajti srce WU POROČILA. (Nadaljevanje prve strani.) RUSKA ZMAGA. Pariz, Francija, 23. avg. —• Iz Vilne, Rudija, poročajo, da so ru¬ ske čete zopet izvojevale lepo zma¬ go nad Nemci. Rusi so 'zavzeli Insterburg v Nemčiji, ki se nahaja 30 milj daleč od ruske meje v sme¬ ri proti Koenigšburgu. Ruske čete prodirajo uspešno naprej. Malinov jesih (raspberry vinegar) RAZPRODAJA KNJIG. Narodna biblioteka, nepopolna, Na štiri Ikvante rude čili malin vzemi toliko jesiha, da jih pokri¬ ješ. Pusti stati 24 ur, potem stvar ■zavri in precedi. Deni na vsak kvart dobljene tekočine dva fun¬ ta sladkorja, kuhaj 20 minut in deni v steklenice, dokler je še vro¬ če. Steklenice morajo hiti vroče, in je najboljše, da stojijo v vroči vodi. Malinov jesih je takoj za ra¬ bo, če. se ga pa hoče držati se mo¬ ra steklenice dobro zapreti z za¬ maškom in parafinom. Kadar se rabi se primeša malo vode. Je ja¬ ko dober za bolnike. Malinova mezga (raspberry jam.) Vzemi na vsaki funt ne preveč zrelih malin po en funt sladkorja. Zmešaj vse skupaj dobro, in deni v lonec. Prideni na vsaki funt ma¬ lin malo čajno čašo ribezljevega soka, in kuhaj počasi toliko časa, da se tekočina takoj strdi, če jo -apelj na mrzli krož¬ nik. Nalij v kozarec, deni povrh košček čistega papirja, katerega si namočila prej v žganje (bran- dy), in potem poveži še enkrat z bolj močnim papirjem Spravi na suhi temni prostor. 20„ 1. 6 snopičev,.— .60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,. — $1.5'' V jetnik na Galeji . 20c Kako p-ostanemo stari.35„ Poduk movopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ > držav ... 35„ Nihilist . 25„ Roman Johar a. Slov. angl. dovnha. Pravila dostojnosti.— Pripovedke za mladino . .. — Solnee in dež.— iivljenje prestolonaslednika ludolfa . ..$1.00 Ženinom in nevestam. Spisal škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$—.25c Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnina je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: Ivan Pajk. CJonemang*!i . Jolm šetina, lili Woodway, Bračldock. Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alo.iz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton KIančar i Arona, Pa. Martin Klinar.' Jo.hnstown, Pa. Frank Remic, Bušk. John Lamnth, Marianaa. Frank Miklaucich, McDonald. Martin Koroshec, Ralphton. Anton Demshar, Broughton. John Mlakar, Claridge. Pa. P -s’ik Sedminak. Yukon. Stefan Guna, Herminie. Vid Vodišek, Moon Rnn. A. Lavrich, Adamsburgh. Tomaž Previch, Universall in okolica. Josip čekular, Vanflling- Matk. Fetricli, NoMestown in Cliff Mine. John Tegrel, 1129 Emerson Ave., Farrel. 25c 25„ 25,, Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. OBLEGANJE TRDNJAVE NAMUR. London, Anglija, 23. avg. — Nemške ulanske patrulje iščejo sovraižnika na ravnini pri Water- loo. Belgijska trdnjava Narnur je deloma obkoljena, nemško topni¬ štvo strelja nanjo s težkimi topovi. Glavna sila nemške armade pro¬ dira o(b obeli obrežjih reke Maas (Meuse) izven strelne daljave to- povov s trdnjave Narnur. Nemci prodirajo v severu Belgije, kakor tudi na jugu. Očividno. je, da na¬ meravajo oblegati Antverpen, ka¬ mor se je preselil belgijski dvor, in kamor se je umaknila belgijska vojna sila. Na drugi strani prodi- Mezga iz strožnic ali črnih, malin. Na dvanajst, funtov ali na 6 kvantov malin vzemi 9 funtov slad kor ja. To pride okrog % funta sladkorja na vsak funt jagod. De¬ ni maline v lonee, in jih zmečkaj z leseno žlico. Pusti, da počasi za¬ vrejo, in pustiv reti 30 minut. Po¬ tem deni sladkor notri, im kuhaj še 20 minut, ter rahlo mešaj da se ne prime. Zagrej prej kozarce v vroči vodi, in napolni kozarce z mezgo. Zapri kozarce s tem, da na močiš košček papirja v bramdy, ga položi na mezgo, oziroma na glaž, in zaveži kozarec še z drugim pa¬ pirjem in znitjo. Na prodaj Podpisani prodam po jako ni¬ zki ceni vse poslopje, ki se na¬ haja na lotah 11 in 12, blok 7, na Ely, Minn., ki je znano kot Bartolovo posestvo, poleg tega imam na prodaj tudi oprembo za saloon (Ibar fixtures), 1 coun ter za.grocerijsfco prodajalno in 1 “meat block” za mesnico. — Kupec hiš mora premakniti iste na drugo mesto, ker moram i- meti prostor za novo poslopje. Vprašajte za nadaljne podatke pri Frank Erchull 122 Campt St., Ely, Minn. OHIO: Frank Lunka, Cleve STAR TflElIf So. Range, - V ima vedno lepe premikalne slike, vanredne poselmo d a Slovenci in Hrv se te zabave! Spo Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collimvood, O. Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar- herton, Ohio. Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna. Bradley, Ohio. Anton Brelich, East Palestine. Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain. G. Bersnak, So. Akron. COLORADO: Luka Bergant, Segfundo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrahec, Denver, Colo. Brank Blatnik, 'Walsenfourgf. Anton Udovieh, Ludlow. F