morala Ko sem zvedel, da sem okužen sem bil zelo jezen. Zakaj sem med milijoni ljudi ravno jaz okužen? Ko sedaj gledam stvari nazaj, ugotavljam, da pravzaprav sploh nisem bil jezen na virus, ampak na svoje neprevidno obnašanje - kot da ne bi vedel, kako se je treba zaščititi. Hotel sem se maščevati; hotel sem, da še koga doleti enaka usoda kot mene. Pomagali so Prepričali so me, da s tem, ko bom okužil še koga, ne bom dosegel ničesar in naj se sem pozitiven. Znanci so se odzvali na različne načine, nekateri niso spremenili odnosa do mene, nekateri so tudi fanta, ki mi>stoji ob strani. Stvari sicer niso tako črne, vseeno pa priporočam vsem kondome uporabljate Ki j je bila konec avgustu, v času Posveta c homoseksualnosti, pči radiu oddaja na to temo, jo je neka mama komentirata, češ, da je vse lepo in prav, todu zakaj je kar naprej govora samo o seksu, prav nič pa d ljubezni. Podobno se je zgodilo na predavanji Gerta Hekme, ko je po eni strani razločeval ljubezen in seks, po drugi pa homoseksualnost zreducirul na se"ks. Poslušalci in poslušalke so ie kar hitro razdelili na dva taboru enostavno rečeno na seksualni iti Ijubezenskr. V prvem so bili predvsem moški, v drugem pa ženske. To me je spet vrnilo k razrriisloku o večni dvojnosti. Res da nas tradicija, kultura in vzgoja napeljujejo na obravnavali)^ ljubezni kot nečesa višjega in seksa kot nečesa nižjega. Ljubezen riaj bi bila trajajoča, z več.jo težo, seks pa kratek, mimobežen. Ljubezen seveda vključuje Ludi seks, ki po je v tem primeru oplemeniten in je torej drugačen, ima večjo težo. Vse to nas ud heteroseksiralnn družba, ai točneje družba, ki jo je ustvaril moški. Zakaj pravzaprav? Da bi imet ženo, ki bi nadaljevala poslanstvo matere In skrbelo za njegove otroke? Obenem pa bi še zadovoljevala njegove seksualne nagone? Dokaj praktično, gotovo bolj kot pa vsak dan iskati novo žensko za zadovoljevanje potreb. Po svojo ludi ceneje. Pa vendar, zakaj geji niso prav tako praktični? Zakaj . ijo nekateri, da je tako partnerstvo zgolj posnemanje hetero Ibt. moškegal) svetal Zakaj je potrebo po varnosti glavni razlog za nastajanje parov? In kdo ima potrebo po varnosti? Seveda o troti, v prvi vrsti. Kasneje jim je varen krog staršev (ali enega) v nadlego. Toda kuj kmalu iičejo novo vamosl, stalnost. To je gotovo neka človeška potreba, pri enih močnejša, pri drugih manj. Občutek eksistenčne varnosti, so pravi zaposlitev ne menjamo radi vsak teden ali celo vsak dan, tudi bivališča ne, celo znancev ne, kaj šele prijateljev - ti slednji nam ostajajo kar nekaj časa, lohko bi govorili o letih. Zakaj torej potreba (ali nuja, ali raje) po menjanju partnerjev? Klišeji govorijo, du so ženske bolj stalne, bolj zveste, bolj nagnjene k ljubezni (so tako naučene ali Je to v njihovi naravi?) -kakorkoli, večinoma take so. Kaki lezbični dark roomi komajda obstajajo itd. Toda, če je z moškimi drugače, če so bolj seksualna bitja, zakaj si niso ustvarili hetero dark roomov, ali vsaj bordelov s podobno ponudbo? Glede na to, da so svet ustvarili po svoji podobi (in potrebah!, zakaj si niso ustvarili tako pestre seksuaine ponudbe, kot so si jo geji (in Lo kljub preganjanju in diskriminaciji!? Vprašanj je več kot p reve«". Ob zgoraj omenjenem predavanju se mi je vse bolj zdelo, da pieduvatelj [s somišljeniki) gleda 110 ljubezen kot na varnost, na seks pa kot na izziv. Sprva se mi je to zdelo zelo čudno. Kuj je lahko lepšega kot zaljubljenost ali tudi ljubezen, ko imaš na koga misliti, ga pričakovati, se pogovar|an 2 njim, se sprehajati, spali z njim. sanjati z njim, po .seveda tudi seksa ti seksa li z nekom. k> ti je med Vsemi ljudmi najbližji, pred katerim nimaš strahov, ni se ti treba pretvarjati, zlasti pa ne potrjevati...? Ali je lepši čelrtumi seks v grmovju, z neznancem, brez besed? Morda je kdaj za koga zelo rajtig, toda ali je lahko lepši? Po drugi strani pu, kuj ni tak seks dosti bolj varen (ne v smislu varnejšega seksa!) - namreč, kaj mulo možnosti je, da dotični v tem kratkem seksu odkrije kake tvoje napake, strahove itd. Ti ostaneš povsem nedotaknjen, varen. Pu tudi če ne gre vse najbolje (seksualno), je to kaj malo važno, saj gre za navadnega neznanca. Seks kot izziv se mi vse bolj povezuje z vprašanji nesigumosli. Seveda, moški je tisti, ki se mora v svetu dokazovati, potrjevati (vsaj v zahodni civilizaciji). Ker se od njega več pričakuje (kot od žensk), je pod večjim pritiskom -tudi seksualno, kdo je bolj negotov v svoje spolno orodje (včasih še bolj pomenljivo imenovano orožje) - kakopak moški! Kdo po seksu sprašuje, ali je bilo dobro, ali je bi! dober? Moški! Kot da seks preide v funkcijo potrjevanju samega sebe, pred sabo in še posebej pred drugimi! Govorjenje, da tn 1 ta podira vse okoli sebe, da razumeti da je dober, da nekaj velja. Dolžina kuroa nekaj velja! Kaj je hujšega kot orodje (orožje), ki se povesi, ne vstane - kak poraz! Moški se ni izkazal! Moški se mora seksuuino dokazovati - m to predvsem p, ed. drugimi moškimi (v besedah ali v dejanjih) - za tn seveda ne bo dovolj njegova stalnejša partnerica, pač pa bodo veljale druge ženske, boljše ko bodo, večja bo njegova veljava, Itd, Kaj ima to opraviti z geji? Veliko, kajti geji so v prvi visli moški (če pod ge] razumemo predvsem moškega homoseksualca'). In to ne navadni moški, pač pa nedovoljeni, preziram, diskriminirani... moški Torej ;e njihov občutek o lastni veljavi, ceni, dokaj majhen Enostavneje - njihova samozavest je maihna. Potreba po potrjevanju je večja. Zato ni čudno, da je med znanimi (slavnimi) moškimi toliko gejev! Kaj pu seks? Seks postane način <. Je samo človeško bitje, ki diha, je, govori in ima popolnoma enake dobre in slabe lastnosti kot heteroseksualec. Lahko je urejen, ; sposoben in pošten človek. Ni naravno biti j in živeti brez ljubezni in spolnosti - nenaravno in nenormalno e živeti brez ljubezni j in spolnosti! Večina heteroseksualcev se tudi ne bi mogla odpovedati temu. Vsa i tragika mladega lanta ali dekleta, ki odkri- I va svojo homoseksualno nagnjenje, izhaja I iz krutega nerazumevanja ljudi - njihovih ; predsodkov, ker mislijo, da je homoseksualnost tabu poglavje in da so take scene ; marginaine - zaradi nepoznavanja in ozko-srčnosti. Pa kaj! Ljudje se tudi pobijajo, morijo, mučijo, posiljujejo, kradejo, goljufajo, grozijo, so maščevalni, zavistni, škodoželjni (tega ravno ne počno homosek sualci). i Kako zoprno bi bilo, če bi se za vse krat kovidne ir> plešaste utrdilo javno mnenje, da so nevarni in pokvarjeni. Vsi :bi hotel nositi lasulje, očala bi nosili samo na skrivaj {tudi prodajali bi jih samo pod pultom). Bili bi brez krivde krivi, osramočeni, osam- j Ijeni in ko bi šli po cesti, bi ljudje s prstom za njimi kazali in vpili pohujšljive in žaljive besede. To se dogaja nam, večinoma ; vsem homoseksualcem. Samo zaradi predsodkov, napačnega javnega mnenja. Če si prepričan, da si homoseksualec in aa se ne da nič spremeniti, se za nobeno ceno ne odpovej homoseksualni ljubezni. Drugače boš vseskozi životaril, bil nes- | rečen, ne bos živel kajti čutil boš, da je v ■ tvojem življenju luknja, ki ni zapolnjena, in takrat boš dokončno vedel in si boš rekel: ''Homoseksualec sem in kaj potem, saj je [ žehta ] foto: Frenk Fidler to čisto nekaj normalnega." Poišči si fanta ali dekle, če si lezbijka, katerega/katero boš imel/imela rad/rada, pa čeprav boš moral/morala skrivati pred radovednimi očmi. Danes to ni več tako težko, ko e to bilo včasih. Povedati staršem, prijateljem, odkriti svoje nagnjenje? That is a question! Se pretvarjati, skrivati, igrati. Tako je; pretvarjaj se, igraj, dokler ne boš imel toliko moči in samostojnosti, da boš lahko vzdrzal kakršnokoli reakcijo okolice. Ne hiti s svojo izpovedjo. Vedno bo še čas za to. Skozi čas le bodo ljudje spoznali za urejenega, sposobnega, poštenega, družabnega in Srčno dobrega človeka in vsi pametni ljudje z dovolj sreče In kulture te bodo sprejeli kot sebi enakega. Ime! boš tudi prijatelje (heleroseksualre). Damjan, 16 let. Razočaran (kljub temu, da sem gay) Hja, tudi ta mesec sem kupif našo revijo, ki si ¡i reče Revolver in si rekel, da moram tudi sam nekaj prispevati, nekaj dati od sebe, da bodo tudi drugi vedeli, da sem jaz gay 5 čustvi, Obstaja seveda tudi možnost, da se tafe moja zadeva ne bo objavila, vendar pa jaz ne... (jebem žive sile) in pišem dalje - bo pomagalo vsa| meni, če že nobenemu drugemu. Tudi pisan|e ¡e dobra terapija pri dolgočasju, osamljenosti in razočaranju ter žel|i po tisti magični zadevi (kot je npr. ljubezen, sex,.,). Hja, verjetno boste rekli, da sem še eden pedersk iizgec, ki nima toliko jajc, da bi odšel v nedeljo v K4 in pustil, da ga nekdo dobro pofuka Pa še res je. No, enkrat sem bil parktran že pred vrati stavbe (vsa| upam, da sem bil pred pravimi vrati) in sem zvedavo opazoval folk, ki je hodil notri. Ko pa je prišla vrsta name, sem enostavno obrnil ključ v avtu in oddrvel stran - notri je bila namreč natakarica iz lokala, kamor zahajam. Sele ko Sem bil blizu Domžal, sem se zavedel, da je bila tista natakarica samo razlog, samo nekakšen izgovor, da pač ne grem tja noter. Boolshit! Bilo je, pa še večkrat bo. Ja, pa zaljubljen sem bil že tudi neštetokrat, pa še večkrat bom. Vendar pa vsaka izguba vedno boli - kljub platonski zaco-panosti (pri devetnajstih sem se vedno nedolžen!) v ponavadi precej mfajše predstavnike moškega spola, ki so me imeli le za drkaško maiino. Ko pa sem hotel od njih tudi kakšen objem in poljub, pa sem bil (in sem še!) peder Zakaj mi že prej ni kdo povedal, da je pe-dofilija zelo zafukana zadeva in poteka vedno samo v eni smeri - daianje drugemu in zadovoljevanje samega sebe s pogledi ter sesanjem neke zadeve, ki ima v najboljšem primeru 1 3 cm in lastnika starega 15 let !?l Ko pa po vsem tem prideš do- mov, je potrebne se drkanje (ljubo malo dete je mislilo seveda samo nase) v misli na tisto zadevo, seveda v želji po nečem večjem Na koncu pa se je zgodilo nekaj prelepega. Na začetku počitnic sem se zaljubil v nekaj, kar je biio bolj primemo za moja kvantitetna načela. V hlačah je imel 100% nekaj večjega od 20 cm (ocena je bila samo na ''oko"), ko pa sem se mu zagledal v zadevo nad rameni, ?em ostrmel. Svetlorjavi lasje, zelene okice in velika čutna usta - pa še v tej zadevi je bilo nekaj, kar hi se lahko reklo "IQ okoli 200 z obilico humorja". Tako, tipček me je z lepim pogledom, dobrim vicem ter prelepim nasmehom spravil pokonci (in to povsod!). Seveda, pa vsa lepota traja večno ali pa v ome|eni izdaji. (1) Marko je star LE sedemnajst let, vendar pa on pravi, da jih bo kmalu osemnajst. Rojstni dan ima namreč februarja! (2) Nisem 100% prepričan da je gay. Imel je sicer že reke pripombe čez to populacijo, vendar pa me je naslednji trenutek osvajal, (3) Bizgec mi je sredi raj I ep šega ušel za več kot en mesec na morje (nekam na hrvaško obalo) in me pustil samega. Poslal mi je samo kartico in napisal: Prejml lepe pozdrave iz Prem an-ture v Istri. Marko Ničesar o željah, naj se imam dobro, niti duha in sluha o kakšni dvoumnosti, da si me tudi on full želi, ali pa, da me vsaj pogreša. Nič! (4) Ko bo prišel nazaj z morja, bo čez nekaj dni od kolovrat i I ponovno na počitnice, ki so meni še neznane. In zakaj vse to pišem? Zato, ker sem sam, ker ga tjubim (tega ljubega Markota) ter vsake deset minut gledam njegovo (skromno!!! - tega mu nikoli ne opros tim) kartico. Z ljubeznijo gledam vsako vijugo, ki jo je naredil s s in-čnikom. Že neštetokrat sem šel tudi mimo njegovega bloka v Ljubi ¡ar1 ter poklical k njemu domov - n^' vsaj slišim a'onenje njihovega tele fona, če ze ne morem slišat nje govega glasu. Ko se peljem po ulicah, stalno gledam po pločnikih, ce slučajno ne bom zagledal koga podobnega njemu. Vse to samo zaradi enega samega fanta, ki mi je ukradei srce in kljub vsemu z vsem tem ne bo čisto nic. Zato svetujem vsem, ki to s racije, ki ga tu pišem, berete Z zanimanjem Vedno se poskušajte zatjubljati s pametjo in ne S srcem, predvsem pa poskušajte mučiti svojega "ljubega" na čim vec možnih načinov, saj vam bo ostal le tako zvest, Doma bo lepo čakal na vaš prihod ter na vašo dobro voljo, da ste se pac odločili z njim deliti nekaj prijetnih trenutkov, na koncu pa ga še bolj do tolkli, kot kadarkoli prej. P,S.: Če se to ne obnese, zahtevajte za drugi del (mogoče ga bom pa ie napisali). Brane foto: Frenk Fidler [ že h ta J KONGRES HOMOSEKSUALACA U LJUBLJANI POLITICKA ELITA POZDRAVILA PEDERE Posebnu zahvalnort voda siovenačkih i homoseksualca Brane Mozetič uputio premijeru Janezu Dmovieku Slčrvefiafk1' homoseksualci s gotiinoir- se sečaju prve vi-iestranačfce vlade j ssmcs-talnoj deželi toju je */odio de-mohriicsn Lojze Peterle, jer iti je pro.jar.j3o, osuSivao i iaharao ne asj-jči m is 1991, godine odrie svoj long.es. Kod novag mandaiara dr Janeia Drnovte-ka je sve nekako sloDodnije, izia-ienije i prameni;«, pa je ta® voda svih pedera Slcvenfe Brane MoietJč vet neio.lku peti Uo gostij Sinoči Dmovšekcvom kabw('j, Mozetiči su ¡«¡km naijafe — Orni)viewe - Liberalno deiratratike straže save-ta&i da osnUe pedeiskj politi- ku organiiaqu toja bi se, uJtali-ko desniiari taneza larle zapit-te pobedom na ubori/na, -jkSju-čila m njima u koalicijo. I take [e osnovan klub sa " oko1' 32,000 članova, a kažu da ima joi toJito síaipeti2e(J loji ne Jefe u javnosti da ispefe wcj'j na-it.-anost. Žito je Kongres dozve-|en, sutvewr.iran a ijrsustvora-li «j mu rafugledrnji IDS-ow i diiavni poiitiian. Medunarodni kongres homosetiualra u ljub-liani koji je trajaa od 22. do 28. spusta otverio je íuveni nemai-ki oette In Konwnnifiauj da h| svoj mikrofon odmai dao piwsedniku stawnaik» skupSti-K toietu Skoiiu. Lf disJrujiju su . se ukTjučivaji pcsetKKi ii prvo-j reda veike itoane bivie kasarne )NA .Weteluova* dr. Jane; DrnCíiet, tfr. Siavto Caber, mirita Skolstva, Sergij Pelhan, mi- nila; kulture, Sonji '-¿»kar predsednica ienskotj forumi, dr. ipomenfca Hribar, dr. Pavle Gantar tr.inistar turizma, dr. Dimitrije Rupel ljubljapski gradonaiei-nik, Stefi« Kučan p^a dama dežele itd. Fiedsedniif ioza kluba i glavni urednik driavno subvendnira-rwg lisca .Revolver* pesnik Brane Mozetič, koji se i javno zahval® iefc itranfce na vlasti i premijeru no« evropske države Sloveniie, jednom |e u emisiju racionalne televizije doveo tvog „bričnog* ditiga i objasnio Siovencima teto bi njegov irvot bio biiir.iiJen da ni(e mladca ¡a tojim Sivi pu-nin tfeset uodip.a I ukoliko budu dozvo^avala cr/vena bijeraifija nadltois i<. Afcjza iuitara sto-piiei formalno bračnu zajednicu sa istospoln;Ti 'ovčkam, Slow era je ulja cptnTifeam i vodite- ljica ovï enisije di. Manca Ko-fk, inaíe ¿lanica tot-ejifc q j pe .Lihf, d¿ sa Dvawim clidar tía katoi su jaiez DrnO'/Sen • K." lan Kuían nema disknirinic ¡t neraynopravwati. tedíno se oj godiio to da str^obljansk; .cela, ci" uz poidtane AdCiiíü ri.tltf.,, nvili daña pretutíi ¿lanow pir\! sedfiiítva Icndoníke Kgar-izac * la Ijudska p.'íva ».mneih inte naíionaía pa je Kuían ïa taj o.-1 morao men|ati reterat i i&'iftja^ ti se sefu te otaanjaoje, SVr-tiedsl ne vele Ja ir" se ifitai^ Onci, indijanci, Cigafii, Tui:., nezi. a pusebno re pede-"' j^'.1 fe Wozetic traíio poticijsku tu. oa je ja oto 500 irisdc.-1;.' -. : n¡h paietito ji'Oj Kur.íj'-í-dobio poreti 2aít¡w . diiav^ do;ac,|e i dozi'Olu da oínu|- ■ ¡ drtiJewtak sekcija. D Fît.. I v Se enkrat: Nova I oblika posilstva í Lbn-^íi^''"«™ 1 Delu, : iw ^mte, V soboio, 9 y I Avtor, podpisan k« S k" i&SStesàsé i rS'Œ.Xïït", , lilo, jiL je ■ re- j hongre, hor,,«;^;,^; Ugo-uvitvgo/^; ""Prej ponav.'iaiia í-s'a \ « - drnnafno,tii „ pravici I morda Wo'^&W ncwrpn, Slover,,,; ^« c^V homo^ksuílre ,,b pJdei nh ^ He. d«-pedn, pr^Ld s"|0 ^a üap j d íawt J . n' nienmio. d¿i flanet- ■ ^ ^vojTm pisan^-fl! ííl(; ' prijavljenih ln ncpríj.v,!,,- Bratie MüibUí /.i ¿Kljr _ Magnus, LL l'l ko7,i kiflh Nova oblika posilstva Nekatere poti. po katerih vstopata Ljubljana m z njo Slovenija v Evropo in svet, so prav nenavadne in za marsikoga presenetljive. Miloši se rta primer sprašujejo, £e je promocija homoseksualnosti res ena od nujnih pni i, s kal cro morajo rirtavljatii dckazcvati stopnjo tolerance do drugačnosti miroma različnosti, lako smo imeli svetc^ni kongrEs, ncltt: druge posvet«? in srečanja, pred dnevi¿c mednarodni p^>svetspolnodrugaic naravnanih, vse glasneje sk raiglablja o pravicab le h ljudi in enakosti za različne, o možnosti posvojitve otrok, nekuleri zlobno namigujejo na zahteve po bens:fieiraniim stažu in raznih bonitetah.., Kar naprej ponavljana gesla o pravici do firugainosti in nestrpnosti, ki jih obdaja, pa, ^lede na rffsniino stanje, sploh nisu primerna. ¡>o kvcC emu izzivaSkit in rutlamatorskii. če bi ii distance pogledal na to. kar se dognia, bi raorJa kdo pomislil da tukaj, v nestrpni Sloveniji tujce, irnce in homoseksualce ob nedeljah za matinejo sežigamo na grmadah. Taki* razmišljanja gredo floveku po glavi ob dogodku, ki se je pied kratkim zgodil v Mreži za Metelkovo oziroma v biiiini nekdanje vojašnice na tej cesti v LJubljani Že kakšnih Sest ledno v je v bivši vojašnici na Metelkovi vegetirai 16-letm Dani in tuhtal, kakn bi se v Mreži kulturno preživel. Kritičnega večera, okoli 22. u--; je bilo, je na dvorišču Mreže k njemu pristopil nc/nuncc, menda ga klifejo Vaso, m ga brez vzroka večkrat udaril z glavo To je zaznal varnostnik lsmail M., pristopil, neznanca pomiril in t njim odšel stran Takrat pa ji; pristopit k Daniju drugi neznanec in užaljenemu Eanlu ponudil ramo v oporo. Malce gaje potolažil in odpeljal z dvorišča na Masarvkovn, od tod pa če/ cesto in in parfciriiie iz stavbti Veletoksiila. Dani je, pretresen od udarcev kai Sel z Qjim Kar na lepem pa je neznanec pokazal drugo plat svojih namenov. Poti) je Danija po obrazu in rtiis zagreni, da ga bo premislil na Žive in mrtve, ie ne bo z njim «■zdajle in tukaj maio f....« Dani se je tako prestrašil, da ni ii sebe spravil niti glasu, ko se je dogajalo tisto, o č«jner ju. doslej samo bral v svinjakih časopisih. Nekaj minul kasneje, ko si je divji nasilnež malce; oddahnil, je od D.v nija zahteval še oralne usluge. Dani je prestraSen pretrpel tudi to in se kasneje, ko je hilo že vse mimo, zatekel na policijo. Takoj, ko so policisti zvedeli za nenavadno, ia naše mesto povsem novo obliko posilstva, so seveda pohiteli v preiskavo, pritegnili pa sc> tudi kriminaliste. Kmalu je bilo podatkov dovolj in v eni od sob Mreže na Metelkov i so naili in prijeli osiinJjenca, 31 -letnega Jasmina G. Odpeljali so ga na pogovor as policijsko postajo, pregledali njegova oblačila in mu vzeli kri, na zdravniški pregled pa so odpeljali tudi Danija in ga nato oddali v Krizni center za mladostnik a. Primer seveda Se tli zaii;ui-en, preiskava ie teče. molk, s katerim se je obdala množica, ki javno ra/glaša svojo drugačnost, pa daje slutiti, da dogodek ni ravno pozitivna reklama za ■|»n vilegijske« boje in razna homoseksualna zborovanja v Ljubljani. Sicer pa, tudi med drugačnimi so pokvarjene duie R.K Delavnice o varnejši spolnosti Škuc-Magnus te vabi na vikend delavnice o varnejši spolnosti. Delavnica se bo odvijala v Bohinju Izbiraš lahko med terminoma; prvi je od 3. do 5. novembra in drugi od 17. do 19. novembra. V vsakem terminu je prostora za 20 udeležencev, ki bi radi izvedeli kaj vec o varnejših spolnih tehnikah kot obliki zaščite pred aidsorn, o virusu H)V, aidsu, kondomih, in ki želijo izmenjati izkušnje z ostalimi ui_,ele?pnci. Delavnice je za vse udeležence brezplačna. Organiziran bo prevoz, namestitev in prehrana ter seveda družabne aktivnosti. Najbolj zagreti bomo z delavnicami nadaljevali v decembru z namenom, da bi ustanovili skupino prostovoljcev, bo izvajala preventivne akcije ter posredovala informacije in nasvete preko telefona - v načrtu imamo odprtje telefonske INFO-HFt P linije. Podrobnejše informacije dobi; v Klubu Magnus na Metelkovi, kjerzb' amo tudi prijave (prijavi se lahko kdorkoli» ki ga to zanima). Sprejemamo ludi pisne prijave na naslov; Skuc Magnus, Kersnikova 4, Ljubljano, Prijavite se čimprej, kei je za delavnico, ki bo hkrau tudi izlet, veliko zani-, manja. nvn. nedeljo 5.11. ob 20.00h v prostorih na Metelkovi, dalje pa vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. |2-menjjli bomo izkušnje in mnenja o temah s katerimi se kot gayi in lezbijkt: srečujemo vsak dan (coming - out, izbira partnerja,.. ). Sledi 11 h ko „skupen obtsjj K4 Delovni tabor Metelkova 95 Že takoj na začetku naj povem, da je tabcr v celoti uspel. V 14 dneh, od 1. do 14. julija, nam je uspelo naše prostore v Lovcih spodobno spre meniti, izboljšati, povečati in polepšati. Zanimivo je bilo to, da so sodelovali prostovoljci/ke Iz tujine, različnih spolnih preferenc, zato je prišlo tudido perodrv situacije, ko se je brhka lg||.ijahka: iljf- i naših4 ■ečji «plhnii- s l.«i. da bc iroi Jl^r^jShi ' itvorjfe.e »ij lii||.C(i u l.lf pphvatni našo Sa-; k' je p;»k-:i/f j Predstavi I Amnesty Internatip ll te oblju-pil J a bfa Al /erila pFme e je p* > čilo točno, ženskama p|ipat^podpi M kotšrtvima f enega kšznovanja in kot za pomicama za -idi spolrit usj iprjencstl. Poroka dveh žensk v Londonu \ .ondonu a se 2H. junija toroč /e lez-bi)kl Ena od njij#je imela-operacijo spola, vene je za inu še vedno moški, tafep & je'porsfe dovoljena. T>na-L Dixon bj pc Kila s Tprie^nnerfcott, ki je BI l/a ( "eo nem i rg> ski morn; ci, dvakrat jporo'ien/s^n ima tri otroke. * 60 držav na ilgini konferenci /eč ko 10 delegatov iz držav s je jdeležl .7. .wetovn nference II iE v Ril Je Igneit J, ki je ^ jučevala idi >rv ga^iride arid o v Braziliji. 8 let za umof 1§letia| skirthead^ ki # priznal, da ¡e ubil 5' dsl ■ hokejsko 51/ezdo Petra K ..limona S rt.. 1___I!___i__ i z nbžer je bil obsojen na 8 let zapora za uboj. Neimenovariitškinl ad z neonacistično preteklostjo je rekel, da je Kanls- a i I, -a bi se zaščiti ired osvaja r Švedske gay orglnšzadie p otestirajo zaradi sodbe sodeča, da je bil to uboj in n>? umor. Upor v bolnišnici« Pacienti 7 aic 1 so demonstrirali v;bol-nišuldvHlap ar, in losto p n ost i zdravil, neprimernih prostorov in slabe hrane. Namerno, nagnusno,«g; ino! \meriil I u Urad es nlcar senator Jesse Helms meni, bi fmeriska vlada morak. dajal nanj d^rarja za ljudi z aidsom, ker le njihova ?leg|ti rr -'tat1 namernega, nag nu snega in og ne 1 v lenja1'. edse 'nik Clinton se ne strinja. f? 4 r □ ;i r • Sestre 'fifcntrr Uiiniilj^ >li lezbteno teorog1 - Eitz- a gzgi||pe z «llnico Zar ' m uslug lezfeienOn -gary sku 'no® jefeik^tanori. na unija l iti..siTijv,i ;c Igfjla sveta E zli etp no. 'ivno oggbru, in j« 5 6fj}e2®ijl|Js #etnWkim na?)v01 r ed svetniki .ga ji :i.-|i D«rett i man. Ci-rtf-unlj: se ,'■. odele, o v I . 60 ljudi, sv. ^a^th pa j ; «l.jučta ■ r. ''Bil je udovit ^n ... .-£" za (p ast." ■■■■■■ ,■ '„f ■■■ . mmgm 17 VV.ik-A j jifJlM nglop»č^lmrn^i^a i j......¡. ^^^ 11«: ooya. Ob v^, *i izogiba Irtiiva r .d^njf» vstafifji fckWi in divji pričesko, V tem sluza dr^eii in poskus^ najti nek- uffdbfa v Madriegi n|esi, 'v*' nn"ifjrt»/(K) rii)T>t%in ajf^J^iiHiji i' r-i/paia:iii:i ;r * ^ UMI t h ko d' |pÄet^> §jli Piki kor o Rffipaiedyisk|i|Di-nasi je H c spflne # ieztijk iffgjplv, etile CgnihjV jot&iTT, r ■tr.kr >t :,:rc ra4rrisr^e i* Adws^ikÄ fM!;d Mil rist vame uSe^ncjwjQ op-rilasl^ .«lV.rjI ta. BwCHMi ¿k ¡n London pride '95 Letošnji Londonski pride je bfl eden od največjih in najboljših doslej. Organizatorji ocenjujejo, da -te ga je udeležilo okrog 60.000 ljudi. Nastopali so Erasure, Alison Moyet, Boy George in jimmy Somervilfe. nega Supermana - je od svoje stvaritve ^ v štiridesetih letih nosti p^po- - ^^^^BmH^^^^^^Kv^H ročaJ uporabo varnostnih pasov in pos-' krbel, da so se prebivalci Gotham O tyja počutili varnejše - vse to v stripih, M| WLi . Wt„ situatijsklh komedijah in nekaj filmih. ■jSi.flB .. jHR^V mr^Sm^ Medtem ko je film Batman Returns-1 ■nB^^-^^Oj^^^HC^Vj Michelle Pfeiffer, oblečeno v lateks, ■■ . V^JJjjl» poskrbel /a lezbične fantazije, novi film ■■ ■ \ M ■ § Baimfa Forever * tretji v vrsti - skrbi za I )■ fantazije gasyev. Z bradavičkami. Bat- VS^HP^H H manove (Val Kilmer) bradavičke tokrat "cflHwHR.^i^HKHlJI «stopajo ¡Z njegove gumijaste obleke: V filmu se pojavi tudi Robin, in čeprav je Batman zainteresiran za Nicole Kidman, ni nikoli jasno, kakšno je razmere med Batmanom m Robjnom. "V temu filmu nimata homoseksualnega razmeFja, če namigujete na to/ je režiser Joel Schumacher povedal ameriški filmski reviji Premiere. "Oba sta heteroseksualca. Edino homoseksualno razmerji je tisto med Bruceom Wayneom in njegovim butlerjem Alfredom. Ne drznite si napisati tega!" Vendar se homoseksualni subtekst pojavlja vseskozi. Chris O'Donnell, ki igra Robina. |5rav», da so bili najtežji prizori tisti, "ko je v kostumu tn ima veliko rnake*upa. Izgleda /t-lo kurbirsko." Sveto senčilo za oči! Robin Ima tudi uhan, A; je amemkaTVdrarra, Id se odvija^sred- naid^VskorafvTakl ™ vsaki nadaljevanki o srednješolskem žh/ijenp, 4 mmrn mm&m, (VViteon Gw?iX IS^Nt junetkarl fatinskega porekla, nor rta-šmfoko, trpi zaradi norčevan* | in uJiva ob dobnh pri^el^ Make-up» nadene na dekliškem jared nadležne» P< se t*m tako, da jih prej***, tfa ^ obo rožen. U$tvatfaJei serije k nJega na redri žrtev nadtežnežev, glavni štoš Šole in o mirnim Romunski gayi in uradniki se pogovarjajo Nedavno je bil v Romuniji simpozij, katerega so se udeležili gayi, diplomati, novinarji, vladni uslužbenci, poslanci, cerkveni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij za človekove pravice in gay gibanj. Simpozij je sponzoriral UNESCO kot del mednarodnega leta strpnosti ZN, naslov simpozija pa je bil "Homoseksualnost: človekova pravica?". Večina prisotnih, vključno z ambasadorji ZDA in držav EU, se je strinjala, da so človekove pravice gayev v Romuniji kršene. Le en politik in cerkveni uradnik je podpri status quo. Sporazumni spolni odnosi med osebami istega spola so kaznivi z zaporno kaznijo do petih let. Najmanj šest moških je trenutno zaprtih po tem členu zakona. ANK podpira kondome v zaporih Afriški narodni kongres, vladajoča stranka v južnoafriški republiki, podpira razdeljevanje kondomov v zaporih kot sredstvo za zaustavljanje širjenja aidsa. Mugabe - homofob Predsednik Zimbabweja Robert Mugabe se je med obiskom ZDA spravil tudi na pedre. Nekaj cvetk: "Homoseksualnost degradira človeško dostojanstvo, je nenaravna in sploh ni vprašanja, ali naj tem ljudem dovolimo, naj se obnašajo slabše kot psi in prašiči. Če psi in prašiči ne delajo tega, zakaj morajo ljudje? ... Če vidite ljudi, ki paradirajo po vašem okolišu kot lez-bijke in gayi, jih aretirajte in predajte policiji," Med drugim je tudi pozval ženske, naj pomagajo policiji iskati pedre, ker "zlorabljajo ulične otroke". Ob prihodu v Johannesburg v južnoafriški republiki so ga demonstranti opomnili, da je bilo afriško gibanje za osvoboditev tudi gibanje za enakopravnost vseh. [ dom in svet ] Prepoved diskriminacije na Finskem Finska je s i. septembrom prepovedala diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti. Evropa za zaščito Evropski parlament je sprejel izjavo, da mora biti prepoved diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti zapisana v Pogodbo Evropske unije, katero bodo revidirali prihodnje leto. Radijska homofobija Radijski inšpektorji so se spravili na en teden staro londonsko krščansko radio postajo, potem ko je ta javno povedala, da ne bo zaposlila gayev. Gayi bodo povabljeni k sodelovanju le, ko bodo to zahtevali zakoni, to je, ko se bo diskutiralo o kontro-verznih temah v zve2t s homoseksualnostjo. Ali kot pravi šef radia: "Genitalna aktivnost med osebami istega spola ni v božjem načrtu, zato je napačna." Predstavniki gay gibanja so že zahtevali odvzem licence za oddajanje in pozvali k bojkotu sponzorjev radia. Zlata dekleta ji? ;|||j WW* Brez lezbičnega sika ne gre tiidi n i 4Zlatih dekletih, ki gostujejo ob ponedeljkovih večerih na Kanalu A, Na obisk prihaja prijateljica, ki preboleva izgubo dolgoletne partnerke. Razumna Dorothy je zaskrbljena, kako bosta detleti sprejeli lezbično obiskov "kume tarna oddajr je govorila o Sambijcih, plemenu, ki živi na Novi Gvineji. Posebnos. plemena je, da so fantom do določene starosti dovoljeni le homoseksualni spolni od- losi. S pitjem sperme odraslih moškil naj bi pridobili bojevniške sposobnosti, L heteroseksualnim spolnim odnosom preidejo s pori^o, vendar inajo na zač rtku zakonskega življenja le oralne spoln<= odnose ' >apez se pa križi ker na la način i možnosti spoce„,a). Poroka ■ Neke lople sobote > juliju s^ je Della Grace, lezbična fotografinja dama j brado, poročila s pederskir možem |phnnyjev Volcai >m Poroke so r? 1 ieležili [tej I ¡ni »unča Simo, šfivilni "drag kine ' in l ndonske lezbijke in pedri. Gospdd ir pspa Vqlcano v rdeči Sfajci, enake barve kot so njei >vi lasje, ona pa v modrem kostimu, enake bar l kot je njen -ada, sta se ,0 ceremoniji odpravila na zabavo, Ne-zardela nevesta je na * irašanje, zak ij se je poi pl< jgovorfe: ''Vedno se 1 epeneia po tem, da bi bila | jled< * član družbe, in poroka | ed id na-|jno da to pi š " [ dom in svet ] ■ ■ Masocn stagnifc^. Jfcila in t »v M;. 2 p^stp/ljati ti/ 1 iSJt ic b fr u rirtiiK 1 o k ra t, fejie pre, ¡¡HP^ : . oporo. Bije fffefri 3$jpJt liberal ... kateregi^Siso obofe« fcigr'štran«ii^ bM.eofMl(^3i^cher te-"® jj|pi|J( ■■ ii ducatefe- i* lipdra Š re i"; - j>- pM5r#st:^vnas&. S^o^ztifflzer^j^luKenMF^^fe1 s' 11 i dM Mjetae. ^ni ;j je MJiAtJ peSjj ec"v »Wd*v). o;«d flganizjra %ipfl SM Cm. #cjodek jc r.iipenjej ■ s^rrSloh :'"M " |)orriltij prjtjvk o (M^Rbo /. \ahjpj|«ifiil Airl», kve n^iis pa / tfcljEffljfarii- n «rtons«raci.diT| iJfttjc tyjjk ia *j5fe" so ie* -WW'S ¡1 fjj -n " i-itaf* i ko iMpiif|k.'' r..j....,...:|:..: 1' ..j.....:: I RiJ Paul je izdata svojo avtobiografijö in krtjigö za samopomoč i ran s vesti tom ''Lettin !i Alf Hailg Out". "Nikoli ntsern razumela, zak* ljudje tako težko prepoznajo resnično osebo v meni," piše supermanekenka. Mogoče, ampak če upoštevamo fotografije KuPaulinib starih osebnosti, potem je bilo prijateljem verjetno težko slediti zunanjosti, kaj'šele notranjosti. To Wong Foo O et'cifri se ie i ožujemr-■„no v f' retís ivljc-ni kot krhki ederf *g nj^nr -jžače, mc Icj in trans1 _,tL edai 3 pifi feí i 99 , kö: rtarri ■ ifia? jo moi vp^ zasl ,Qga p ra'izr \ajne vend, pogleodirt filme letošnje* i f etia, o p-- pederskih fantk v ''J v* ti ■ Dog> t rar /osti w ' |o Vong I oo, Heaven's 'g), morilcev (Sistt Al Sister, Frisk) noiensči ih 1 r-ííktmnsves? iki - ikei »te h dan i Zorit eep), ali naj vpijem-za ia ija r „d našimi dosežkj naj le vpijemo? Poglejmo, kako so se stvari spremenile. Protest: Dog Day Afternoon (1975). Al Patino orópa ba la plačal D< rádja svojemu transseksualnemu. ljubimcu'. Aplavz; P'- - fa .Queen of The Oesert (:Í994). Terence Stamp igra soíistlcirano transsekaialno mamo dvema -ansvestitski-zvezdama, Razlika: Stil je Vse: Terence in prijatelji so bolje oblečeni, imajo o st rej se .2 premura f don--.: V,¡-d<»nt« Dan/arc i|ulie Walters'. ki ■ vodi hišo kot viki brijájn ski.zapor. film oix nnc' postane pre wč ■ ientimerita-: te." todl Joety Richardson in joiihi May, ki igrata■ ljubimki;'ífts¡íirirata obu- ■porn in uk'ii^p^i ; . bi protestiral proti filmu, v katerem je Frank Sinatra simbol morale? OCVIRKI Jaz sem bolj pederska. Imam • enak okus kot pedri. Rada fa- j fam. Zanimajo me grobi far' e. ; Sem popolni transvestitski pe- i der. ; - Courtney Love Four Weddings and a Fun Oral (Štiri poroke in zabaven oralni) i -Allan Hall, urednik Daily Mir- j rorja o veliki pustolovščini Hu- j gha Granta Skoraj 3000 gayev se je udeležilo velike parade včeraj. i - The News of the World o Ion- j donski pride paradi, katere se je udeležilo skoraj 60.000 ljudi Veste, hecno je misliti, da vas ljudje gledajo in si mislijo: lam J: gre tisti tip, ki si tlači hrčke v rit.1' j - Neil Tennant, Pet Shop Hoys ,f Hitler je pokazal svetu, kaj se j zgodi, ko vlada napada ljudi za- • radi tega, kar so, in ne tega, kar so naredili. -Ameriški sodnik Eugene Nic- : kerson v sodbi, da je politika j ameriške vojske ''Don't Ask, Don't Tell" neustavna Se en usran peder je umrl od j aidsa in na široko odprl vrata pekla... napovedal je vojno Bogu & naravi in izgubil... Pec : imajo le DVE tako imenovani i gay pravici: AIDS in PEKEL! Duhovnik Fred Phelps, ki sku- j paj s somišljeniki (večinoma so j to člani njegove družine) hodi na pogrebe ljudi, ki so umrli za J aidsom, in dela osla iz sebe Ko sem bil star štiri leta in se mi i je med gledanjem Batmana dvi- ; gnil, sem vedel, da sem gay. - Pevec Brian Grille (Extra Fancy) Pravijo, da razkazujem homoseksualni življenski stil, prekleto, ■ kot da kaj takšnega sploh obstaja Ali ne govorimo o ljudeh, ki ; se ljubijo? To je tako prekleto ; več kot dolgočasno. - Roseanne 3arr ; Vtaknejo ga v rit... to je samo za drek. : - Mel Gibson za španski časopis i El Pais Vedno morate imeti pred očmi -ne glede na to, kaj pravijo drugi - da bog ljubi vse rože, tudi tiste divje, ki rastejo ob robu avtoceste - Cyndi Lauper, ko so jo vprašali o njenih gay oboževalcih [ dom in svet ] Jimmy" Some Kateri gej še ni slišal pesmi Smalltown Boy, Tell Me Why, Don't Leave Me This Way, ali vsaj t Feel Love? Visok glas, ki jih poje, je last pevca, ki je bil 7. 7. gost ■ddaje Poglej in zadeni, v klubu en ten v Domžalah. Naša ekipa ga je skušala prestreči ze pred nastopom, pa tudi po njem. vendar z dogovorom ni bilo nič. ¡im-iy je bil preveč radoživ in nas /<_ ■ > ova bi I naslednjega dne. Tisto I noč pa se ie s svojim spremstvom II oje zabaval v diskoteki Life, ad-|l i ft za naša družbo in tudi za 1 oboževalce/ke. Na glasbeni sceni ste približno enajst let. Ali ste začeli s skupino Bronski Beat ali že prej? Bronski Beat je bila prva skupina in The Age of Consent naš prvi album, leta 1984. Ali ste tedaj že naredili svoj Coming out? Corning out sem naredil že dosti prej, ko sem imel petnajst ali šestnajst let, tako da potem ni bilo več vprašanja, ali se naj odločim za Coming out aH ne. ilo e nekaj povsem naravnega. Ali ste imeli kakšne probleme, ker je šio v bistvu za odprto gej skupino? Ne bi rekel, da je bil to problem, pač pa ljudje niso bili prepričani v to, kar smo pocei Edina težava je bila, da je bilo tako očitno, da sem gej, takorekoč vsak je to vedel. In če me je kdo videl ra cesti, kak neznanec, je preprosto vedei, da sem gej. Zato je bi kdo lahko agresiven, kdo pa prijazen, kdo pa včasih zares agresiven Torej je šlo za nekakšno težavo, ker sem se moral ravnati v skladu z dejstvom, da sem tako 'den. kar je ii mene delalo lahko tarčo. Kako pa je bilo z ostalimi člani skupine? Larry in Steve sta bila bolj v ozadju, ker si ljudje pač bolj zapomn > pevca in je vse osredotočeno nanj. Tako je bilo za njiju laze, bila sta neke vrste anonimneza, kar pa pri meni ni biio mogoče. Skupina je obstajala samo dve leti, potem pa je prišel duet The Communards. Richarda (Coles) sem poznal že prej, tako kot Larryja in Stevea, in skupaj sme sodelo vali pri nekem filmčku z naslovom Revenge of the Teenage Perverts, ki je bil film mladih gejev in lezbijk za mlade geje in lezbijke, in tedaj sem spoznal Richarda (Coles), Z njim sem začel sodelovati še preden sem zapustil Bronski Beat, Bil je boljši prijatelj kot Larry in Steve Intimni prijatelj? Ne, vedno sva bila samo prijatelja, če bi bila ljubimca, bi se poklala. TI • Communards so obstajali kaka tri, skoraj štiri leta. Potem sem imel leto dni pavze, da sem začel nastopati sam in posnel svoj solo album. Nato pa je sledilo kar pet let do mojega zdajšnjega albuma CPare To Love, 1995). V vsem tistem času nisem naredil nič novega Zakaj? Zato je veliko razlogov, toda najpomembnejši je bil - no, živej sem s parirr ■ prijatelji, bili smo štirje, do pred dveh let, ko je eden umrl za aidsom. Ze pr^ pa je b i dve leti bolan, vse bolj bolan, dokler ni na koncu umrl. Zame je bilo pomembno, da sem tam, da sem mu na razpolago, odločil sem se, da je moje prijateljstvo pomembne;: od moje kariere. Čas sem raje porabil ob svojem prijatelju. Aids se je pri vas prvič pojavil v pesmi For a Friend v času The Communards. Tudi potem se aids velikokrat pojavi v vaši glasbi, pa, zdi se mi, da tudi v življenju? Na vse geje je aids močno vplival ozirom; ;ih prizadel. Veliko mojih prijateljev je zbolelo, ogromno sem jih videl, kako so urr al in pesem For a Friend je nastala tedaj, ko se je prvič zgodilo, da je umrl eden izmed m~;ih prijateljev. Laurie Anderson pravi, da postaja gej kultura zaradi aidsa žalostna. Ogromno gejev je veliko prispevalo h kulturi, v širšem smislu umetnosti, gledališču, glasbi, filmu, in mnogo jih je moralo umreti. Zaradi aidsa je veliko področij umetnosti že doslej močno trpelo. Gre za boleč problem v kulturi, kar je zelo žalostno. Kako gledate na gej življenje v osemdesetih in kako v devetdesetih? Ali pa morda v sedemdesetih, ko je bilo gej Življenje res gay (veselo), danes pa je morda malce tragično... V sedemdesetih, ko še ni bilo aidsa, je gej kul tura postala zelo vidna in močna. V osemdesetih pa smo se morali soočiti z aidsom, in zaradi strahu pred njim je močno porasla politična konzervativnost. Zdaj v devetdesetih, [ intervju ] I mislim, so ljudje sprejeli izziv aidsa in začeli bolj pozitivno razmišljati. K temu so verjetno pripomogle tudi velike spremembe v Evropi, ki se je povsem spremenila, padel je komunistični režim, nastale so nove države, v katerih se poraja demokracija... Tako se da opaziti, da imajo v nekaterih vzhodnoevropskih državah ali pa recimo v Južni Afriki geji in lezbijke enake pravice kot heteroseksualci. To se tiče politične ravni, toda mislim, da prihaja do velikih razlik tudi v zasebnem življenju, morda manj v gej življenju, gotovo pa bolj v gej ljubezni? Zaradi aidsa so se ljud|e začeli bolj zavedati seksualnosti. Tragičnost posledic aidsa je povzročila, da je mnogo ljudi, ki ne bi nikoli pomislili na geje in lezh: jke, na ge¡ kulturo, bilo prisiljenih, da so začeli razmišljati o tem. Ob aidsu moraš razmišljati o seksu in vsa vzgojna in preventivna dejavnost, tako v šolah kot drugje, ljudi sooča s spolnostjo, obenem torej tudi z gej spolnostjo. Tako se danes mnogo več ljudi, mater in očetov, bratov in sester zaveda gejev. Po svoje je ironično, da je aids, ki je tako uničujoč, obenem naredil gej življenje tako vidno. V intervjuju za Cay Times ste precej govorili o promiskiiiteti. Mislite, da so ljudje danes bolj predani in zvesti drug drugemu? Nekateri geji čutijo, da morajo biti bolj zavezani svojemu partnerju, čutijo, da morajo biti, tako se mi zdi, z enim partnerjem, ker jih je morda strah... Toda ljudje bodo vedno promiskuitetni. Osebno mislim, da moraš biti za to, da se razvijaš, da rasteš, pro-miskuiteten. Da moraš biti, če hočeš rasti v svojem življenju, v svoji glavi. Nekako moraš spoznav; druge ljudi in najboljši način za odkrivanje drugih ljudi je seksualen, Kako lahko odkrivaš drugega človeka v pol ure? Vem, kaj hočete reči. Z mnogimi tipi, s katerimi sek-sam, kasneje ohranim stike. Potem pa, če odkrijem, da so neumni, me ne zanimajo več. Zame je biti promiskuiteten zelo dober način odkrivanja ljudi. Morda pa na ta način samo iščem izgovor, ker pač rad seksam. Prav tako pa tudi verjamete v ljubezen? Verjamem v prijateljstvo, zares verjamem v prijateljstvo, r >lim da je prijateljstvo ljubezen. Ne morem si zamišljati, da bi ljubil samo eno osebo, v mojem življenju je tako veliko ljudi, ki jih ljubim iz različnih vzrokov in na različne načine. No in čudovito je, če imaš prijatelja, fanta, s katerim seksaš in ga ljut š hkrati, to je res čudovita kombinacija, samo vedno ni tako. Verjamem v ljubezen, pravzaprav imenujem jo tako, čeprav ne vem natančno, kc, je. Mislim da je kot nekakšen barometer, ki niha, ali tobogan čustev, ko greš gor in dol. Poznate veliko gejev, kaj si pravzaprav mislite o njih? Kaj si mislim o gejih, o moj bog! Ko sem bil mlad, še najstnik, ko sem odkrival svojo seksualnost, sem mislil, da je vsak, ki je gej, nujno tudi dober človek. Vendar žal to ni res. Obstajajo gej fašisti, gt konzervativci, gej rasisti, sebičrr geji... To, da si gej, še nič ne pomeni, ra2en to, da fafaš tiča, in včasih j to edina razlika med gejem in straight moškim. Žalostno je bilo, ko sem odkr I, da biti gej ne pomeni nič posebnega. Mogoče imaš moč, več svobode, tudi v sebi, ker ti ni treba i ¡sli ti na poroko, družino in na vse te stvari. Tako imaš svobodo, da lahko odkrivaš, zakaj si tak in tu, zakaj obstajaš..., čeprav mnog" ne razmišljajo, ker jih je sram, da so geji To je najbolj žalostno v gej življenju da te ¡e tako sram. To je res žalostno. Po drugi strani pa je včasih to razumlji vo, ker ti v družbi toliko glasov govori, da je to, kar si, narobe. In mnogo ljudi je pripravljenih le ubiti zaradi tega, kar si. In s tem se ni lahko sooča.: Nekatei Ijtjdje so močni in to zmorejo, drugi pa ne. Danes se geji zelo borijo za pravico do poroke, do otrok... Seveda razumem željo po otrocih, zakaj pa ne, zakaj bi samo heteroseksualc lahko imeli otroke. Poroka pa se mi zdi tako trapasta stvar. Poroko je ustanovila cerkev, zato da bi kontrolirala ljudi, in celotna ideja biti gej pomeni, da se ti ni treba prilagajati vsem tem načelom, ker v tvojem življenju nt grajo nobene vloge. Ljudje, ki bi se radi poročili, bi enostavno radi bili kot... jaz enostavno ne morem biti tak kot ostali, nočem biti kot nekdo, ki je heteroseksualen. Enostavno zato, ker vem, da sem drugačen, da sem gej. Not ti b:r kot hele-roseksualec, se poročiti, v tem ne vidim smisla. Poroka se mi zdi nerazumljiva, kot da te pripravi na to, da se prilagodiš, zdi se kot prošnja, da te sprejmejo, jaz pa ne želim biti sprejet. Nočem videti, da bi mi kdo rekel: C a, sprejemam te taksnega kot si. To se mi zdi tako, kot da bi rekel: Nič nimam proti gejem... Ko kdo reče kaj takega, bi ga rad samo mahnil, in če pravi, da ga ne mo da sem gej, mi je prav vseeno za to. Gej poroke se mi tako zdijo kot klic; Prosi,no, sprejmite nasi Ali ni ielja po otrocih pravzaprav človeška želja in ne heterosek- sualna? Ker smo živali, verjetno čutimo to potrebo tako kot vsa živa bitja, potrebo po otrocih, po potomstvu. Meni je zdaj 34 let in ne čutim nobene želje, da bi imel otroke, ker sem preveč sebičen, ker je svoboda živeti kot gej iz mene napravila sebično osebo, in enostavno nočem biti šestnajst let odgovoren za neko osebo. Moral bi biti odgovoren za drugo življenje in ne I mogel živeti, kot živim., ne bi mogel delati kot delam... Ne, res ne. Hkrati pa, ko vidim svo,e prijatelje, prijateljice, ki imajo otroke, imam te otroke zelo rad. Zlasti pred kratkim, ko se je moji prijateljici rodila hčerkica, sem veliko časa preživel z njo, mislim, da sem dober z otroki, vsaj prijatelji tako pravijo, da sem dobra mama Na eni strani vam niso blizu gej poroke, družine, pari, po drugi strani pa prav tako ne marate geta? V tem ne vidim smisla, London imam rad prav zato, ker jt v tem velikem mestu sicer veliko gejev, toda so vsepovsod. Bolje se mi zdi, da recimo živiš v neki ulici, kjer so še trije, štirje gej pari, v neki sosedi ulic sta ret rt no dva para, v neki drugi, kakih deset minut proč, pa je spet nekaj gejev. Zdi se n ,, da ti geto, kon čen tri ran ost gejev, preprečuje, da bi se razvijal, tako kot recimo v nekaterih ameriških mestih. Greš v New York, v Village, in povsod okoli tebe kar naprej gej, gej, gej... V življenju je več kot biti samo gej, celo Če s jej, več kot da je vse kar naprej tako hudičevo gej... Pomembno je, da zmoreš komunicirati 2 vsakomer, da se srečuješ z drugimi ljudmi, z drugimi idejarr in da si dovolj pogumen, da živiš med drugimi kot gej, da delaš, tud' če se drugi ne strinjajo s tvojimi nazori. Gej geta ne maram. Toda vseeno ste bili oziroma ste še gejevski aktivist? Na nek način sem res se, ker še vedno verjamem. Tudi zato, ker zavračam, da bi mi kdo govoril, kaj lahko in česa ne smem početi s svojo glavo in telesom, da bi mi govoril, kako naj živim. Odraščal sem v majhnem mestu z zelo ozko [intervju ] ■■■ ■ v mentaliteto in izkusil, kako je, de tako okolje povzroči, da se ti zdi tvoje življenje tako slabo, da si slab zaradi svoje spolne usmerjenosti. Drugim bi rad prihranil ho vrst ne izkušnje, zato se je treba boriti proti homofobiji. Že od tedaj sem bil v nekem smislu političen in tak tudi vedno bom. Pa pravzaprav ne samo v zvezi z geji, ampak tudi z rasizmom, seksizmom... vse te stvari so zame zelo pomembne Prav tako tudi aids? S skupino ljudi sem pognal organizacijo Act Up v Londonu in delal i njimi kako leto. Na začetku je bila to zelo agresivna organizacija, Njeno delo je bilo izjemno pomembno, ker e družba tedaj menila, da ¡e aids v glavnem problem gejev, ki smo si ga sami povzročili, da ne moremo zanj kriviti nikogar drugega in da zato nimamo nobene pravice zahtevati pomoč. Takemu razmišljanju se je bilo potrebno upreti. Kako rešujete vprašanje aidsa, strati pred njim, zasebno? Sebe sem vzgojil s tem, da sem kot prvo spoznal, da 'e aids samo bolezen, stvar zdravja, in nič drugega. Največji problem aidsa pa je politika in diskriminacija v zvezi z aidsom. Na začetku, ko sem začel spoznavati aids, sem si rekel, da je to predvsem bolezen, da ni nobenega cepiva, nobenega zdravljenja, da je to bolezen, ki ubija in da se pri tem ne da nič storiti. Ko mi je to postalo jasno, sem se laže soc I z drugim1 vidiki aidsa. Kot sem ekel prej, sem živel s svojim prijateljem, gledal sem, kako je umiral, kar je bilo zelo žalostno, toda po svoje tudi koristno zame. Razumel sem, kal pomeni, če umre mlad človek, zaradi bolezni, ki vetja za gejevsko bolezen, a vedno me je strah, sai le kdo bi rad umrl, vsi bomo umr i, ne glede zakaj, saj veste, lahko grem iz hotela, pa se ubijem v prometni nesreči... Vsi bomo na tak ali drugačen način umrli, toda to je drugače. In ko sem gledal umirati svojega pr i tel j a, sem spoznaval, kaj pomeni biti živ- v bistvu živimo za to, da bi umrli, tak je proces, življenje je smrt, to je vse kar je. In iz tega, kar imaš tu, moraš storiti največ, v sedanjosti, danes. Pa tud' za prihodnost, ampak v bistvu za druge ljudi. Pomembno mi je, da morda lahko kaj spremenim za druge, to rr daje občutek, da ima kak smisel biti tu. Ali je Domembno, da se znane HlV-pozitivne osebe razkrijejo? Seveda je pomembno, toda gotovo zelo težko. Če bi bil pozitiven, ne vem kaj bi naredil, razkriti se javno se mi zdi velika stvar. Najprej moraš priti na dan s svojo seksualnostjo, potem pa še s tem, in to mora biti zelo naporno in pogumno. Včasih raslim, da če bi bil pozitiven, bi to javno povedal, potem pa me postane strah, tako da pravzaprav ne vem. Verjetno je treba počakati, kaj bi se res zgodilo v takem primeru. Ali mislite, da obstaja gej glasba? Ne, ampak je veliko gejev, ki ustvarjajo glasbo, jaz sem že gej, ki se ukvarja z glasbo, ne delam pa gej glasbe. Si lahko zamišljate, kakšna bi pravzaprav bila gej glasba? Mogoče ljudje kot je Barbra Streissano ustvarjajo gej glasbo. Vseeno pa je verjetno razlika med Frankie Goes to Hollywood, Bronski Beat... in Pet Shop Boys na drugi strani? Bronski Beat smo Dteli biti izzivalni, šokantni... Pri Pet Shop Bovs ali k.d,Lang je vse samo dvoumno, spol v besedilih ni jasen. Mislim, da je to zato, ker mislijo, da če bo v njihovih pesmih gej 1 stvo očitno, bodo izgubili del občinstva. Založniška hiša je pred izidom m jih Greatest Hits anketirala mimoidoče in velik procent mladih fantov mi 16 in 21 letom, ki jim je bila glasba všeč, si ne bi upal plošče kupiti v trgo> ni, da si ne bi kdo mislil, da so geji. Zaradi svoje odkritosti sem verjetno pr dal manj plošč, toda zame je pomembneje, da ko pojem, I uaje vedo, < pojem o moškem. Ta moja odkritost je sestavni del mojih načel. Zato nekaj ljudi ne bd k povalo mo|ih plošč, toda to je njihov problem. In to verjetno vzrok, da mnogo umetnikov, ki so qeji, svoje usmeritve ne i,.rekaj Recimo če bi se vedelo, da sta Pet Shop Boys geja, in de t njuna besed bila eksplicitno gejevska, potem z West tnd G ¡ris ne bi nikoli dosegla prve< mesta v Ameriki, to bi bilo nemogoče. Kaj mislite, da bi bilo potrebno svetovati mladim gejem, ki se iščejo, ki so prestrašeni? Ne vem, to je težko. Kar človek počne, to enostavno mora. Moraš b pogumen, odločiti se moraš. Sinoči sem v disku (Life) opazoval fanta, katerega sem prep :an, da ¡e gej. Bil je s svojo punco in prijatelji in pogos me je pogledal. Čutil sem, da ne zato, ker sem znan pevec, ampak k pravzaprav fafam tiče. To je bilo v njegovem pogledu povsem očitno, V i govi glavi mora biti prava mora, ko je bil tam s svojo punco, pa si tega želel oziroma je hotel biti drugje. Tega nisem nikoli razumel, ker nik< nisem imel nobene heteroseksualne izkušnje. Vselej sem seksai samo moškimi, že od dvanajstega ali trinajstega leta. Zrasei sem kot homose sualec, ničesar drugega nisem spoznal. Ko sem videl tega fanta, se n zazdel kot kak marsovec, ker nikoli nisem bil v tovrstnem položaju. Na kakšen odziv je naletela vaša odkritost v pop industriji? V resnici je bilo zelo lahko, ker sem bil tako pošten Tako niso mogl od k vati nobenih senzacij, pisati šokantnih zgodb. Enostavno sem povedal, t sem kar sem. Kako pa je bilo z vašo družino? V resnici niso razumeli in niso vedeli, kako naj se obnašajo. Povedal sem da sem gej. Ko sem bil star petnajst let, sem bil zelo deprimiran, v depresi in nekoč ser 1 se napil, jokal sem in ko me je mama spraševala, zak^' telil pi m, sem ji povedal, da sem gej. Kar pa je bilo slabo, kajti ,iaš zdravnik, kateremu sem šel zaradi depresije, ]e mamo prepričal, da me pošlje v psih) trično bolnico. Tam sem bil tri tedne in spraševal sem se, zakaj, saj se samo v depresiji, ker sem zmeden zaradi svoje spolne usmerjenosti Najbi smešno od vsega pa je bilo to, da sem bil v psihiatrični bolnici zaradi sve depresije zaradi seksualnosti, nasproti moje postelje pa j ležal mošl i, ki n je vsak večer, potem ko so odšli njegovi otroci in ženn in ko so ugasnili lu< poklical k sebi, da sem mu ga pod ode|o pofafal. Kakšna se vam je zdela včerajšnja prireditev? Nekaj takega, kar sem pričakoval v taki deželi Navajen sem velike p k ditve, kjer je v igri ogromno denarja, tu pa se mi je zdelo b jlj revno. Vide se je, da so hoteli z malo denarja veliko narediti. Nekaj izvajalcev je b.io r slabih, nekaterim pa se je videlo, da jih ¡e strah Kakšen pa se vam je zdel voditelj? Bil jezeio grob, nevljuden, kot kak krokar. Brdo pri Kranju, 8. 7. 1995 Brane Mozet foto: Jasna Klančiš i :i: ri.......E:i *j :x ":!: .:t ¡n. r-T jj fJbitlListi sem poster» posivili \/^v^m|iMjJlju 'm pofukflI amo:kai#št#i:ipe. Mqgo.«z^ ki 'liljpaj^an, ffe silil t -ilajšijJd ) terfiutti m f : Bostjjjje Spiti m agresivna, ^omina 11 Ina hrast. I^e odne-fenipi'' ier n? dosiziv. rvdjega." • "V r«lih^ že^m zvezo' - raid sjgn dama in posp^vlj.im 'm E' ... zveze sploh r* potrebujem. Kadar sem s kom v zvezi, [e to Ij gtedflMt Ijufezer^tp^a ® hiefNztibši in šciifehm, da b "'' 'mahali sk ug^-lfli rn!f da jl^s Strank družba Jtm m to, llimlmo idno# J|£te»efcšua|&) f^ealžvan1? pričakovanja, ki niso po meri gejev." *||nt0jujfza angleško revijaAg^dffjuI. IS ) ......h Kil int«^" 1 Slovenska delegacija je imela v Pekingu pomembno vklgo, saj je usklajevala skupino, ki je razpravljala o spolni usmerjenosti. Kako je prišlo do tega? Pred Pekingom so bife tri /do pomembne svetovne konference Združenih narodov, ki so razčistile večino problemov, ki bi bili sicer v središču pozornosti. To so bile konferenca o človekovih pravicah na Dunaju, konferenca o prebivalstvu v Kairu in konferenca o socialni politiki oziroma revščini v ■ Kopenhagenu.. Na teh konferencah so se dokončno oblikovali pogledi. ZN na probleme človekovih pravic kamor So uspešno tfit-iti tudi ženske pi ugotovitve SI Kaira. Na velikem kapennaškem shodu o revščini pa ie bilo ! ■ pravzaprav dognana, da ima revščina ženski Obraz. In če hočejo države sveta odpraviti revščino, morajo izbrati socialno politiko, ki bo izrecno usmerjena k povečanju ekonomske ij.noštojlosH tri politične moč. «risi N.i oekinš«.i konferenci 07N o ženskah ta vprašanja torej niso bila več v središču pozornosti. Šlo je le z« to, da se izdela konsistentni načrt za akcijo in da potem države sveta ta spoznanja podprejo s konkretnimi ukrepi. Podobno velja za probleme, ki so povedani s politično močjo žensk Povsem, drugače pa je bilo glede vprašanja ženskih reproduk-tivnih, seksualnih pravic in seveda pravice do seksualne oricn - "V'",.,:: , Y V' " j. . . To so bile torej teme, ki so pekinško konferenco razdelile na dva tabora? Tako-je. To so bile teme, o katerih; še ni bilo doseženo pred* hodno svetovna soglasje in ki zelo razdvajajo doveški rod /aia-ii vzlfef>ih' kulturnih. versldto tn.podobnih radic^Oupcu r'i>ti kakršnemkofr pomembnejšem premiku naprej je bil velik. Peking je imel dve ključni nalogi. Prva je bila zavarovati listo, kar je že. bite doseženo na tem področju, zlasti v Kairu, saj: je tam Slo ¿a v zgodovini prvič priznano pravico Ženske,' da odloča o svojem seksualnem življenju, da ima pravico narediti aboitus in sama nadzorovati: svojo reproduktivno sposobnost. ■ Že v Kairu so islamske države. Sveti sedež in nekatere države ? močno katoliško tradicijo nasprotovale temu in so v Pekingu seveda skušale podreti.kairsko soglasje. Bitka se je pravzaprav vodila na dveh nivojih; najprej zato, da ne bi sli korak nazaj od .a, hkuiti ;•:.: mj bi, v primer;av Uunaje-n Kairom in Kopenhagenom, šli korak naprej Slovenska delegacija je prišla na konferenco z zelo jasnim mandatom, ki je.bil opredeljen v naših v adnih izhodiščih za Peking. V njih je bilo pnpoznano, da je prva in najpomembnejša stvar osvoboditi ž.omke revščine, neznanja in ekonomske podrejenosti. Druga najpomebnejšaitvar je ta, da Je treba politično okrepiti moč žensk. Tretja, vendar ne zadnja, pa je v Kairu sprejeta koncepcija pravic žensk. Se več kot to. V naši ustavi imamo namreč'člen, ki i/recno prepoveduje dtskrimi- , naeijo ljudi na osnovi spola, imamo izjavo ustavnega sodišča, da je v tej ustavni opredelitvi vsebovana tudi pravica do svo- [ intervju )l bodne seksualne orientacije. Zaradi teh opredelitev v nas) ustavi in zaradi 55. člena, ki jamči svobodno načrtovanje družine in dolžnost države, da to ttrdi zagotovi, smo me imele v Pekingu izredno jasno: in cisto pozicijo. Bile smo lahko zelo blizu državam v razvoju, ki potrebujejo večjo ekonomsko pomoč razvitih; državam, ki zahtevajo razorožitev, ker trpijo zaradi vojne; državam z velikim številom beguncev in najlibe-alnepi 11 zahodnim držs i > Ki iaht-/a|L Kc^cen ivekovih pravir jfs ve p a^-ia Konferenc je namrp" pt el ala v dv.h krm ijal Hravje ii z -ive^ovi. prav^.-. \ .it Jnji se 1 zvrstil; 'ečin i ajholi žgočih teri- 5 -ivirsi .va jI ja i i L. lo kjnferpr p-esedel pr v v iei k*rHsiji ' i i prvega dni k. ¡' tu»- :c. iu | lafforme a akcijo, ks i? mčlo.'40O oklepajev, prvič pojavil oklepaj, v katerem je pisalo seksualna e bil kdaj izrečen a k seda 'Ir^bijka Ni rimo & je i a mre la je bolj nevtrain ir iogc tudi bolj čiovesko upravičena opredelitev seksualna orientacija. Predstavnice nevladnih lezbičnih organizacij iz Avstralije so /e \ alančno definirali-, sok iafrii orip- S: j< ;n j- h.;Li_rošel( sualna ali homoseksualna varianta spolnega življenja, iz katere pa so izključeni pedofilija, incest, nasilje ali kakršnakoli škodljiva prakia, ki bi prizadela drugega človeka, ki se s tem ne strinja. Vso dru n obWe spolnih dličn or ga nizi ran p /ečina jt delala zlas. Huairoju orpj r i nevladnem forumi pekinške konference. Tam so bile zelo aktivne in so pripravile tur* najodmevnejše dogodke, demonstracij-' So bile demonstracije dovoljene? Mič ni bilu ,'repi,.tfOano, 'i1? so samo racije 'reppvediinn ) bi|o: samo slačenje. In ker je močno deževalo, se ženske niso slekle; (Smeh.) Toda policaji so bili pripravljeni in so imeli odeje. J resnic! Kitajska lezbijkam ii branila prihod j v Peking Šlo je za mnogo resnejši odpor organizacijskega komiteja v Ne- ' i iku, ki je akreditira nevladne oigariiža||p T; k-mite ne vodijo Kitajci, ampak Združeni narodi. In zaradi močne skupine islamskih in katoliških držav v OZN, ki zelo nasprotuje-j konr-.eptu svobodne ;polnt orientacije, si bist težave pr; akredii ariji. r■ .; .: Če nadaljujem; ko se je prvič nojavila v oklepaju beseda || Dlna orientacija, M so nekatere arabske in Katoliskf driavt :ak| zagnale, da je to treba izbrisati iz besedila. Potem so se oglasite razvite zahodne države, Evropska unija, Kanada,. Združene dri ,/e '\merike Nova Zelandija Avstralija ir aniriiii" južna Afrika, ki sc ¿ahievafe, da || dvigne jklepaj iu ostane seksualna orientacija m basediiu Takrat smo s- me prvir javile :a besed.» in povedale, ir lo podpiramo iz ¿pfo 3f proitega ra?loga, ke: ;n¡1 v svoji demokraciji, ža Natem sme v zelo ■ loigo tepli, naučili, da če ti ne zaščitiš protidiskriminacije ustih Skupin, k so najmanj populcme ih lajšibkeise. ¿...iem zei' ';mali, sam 'ia vrsti da izgubiš Zaščito in demokracija ? bn oodrla. S to izjavo smo opozorile nase Ker i.,ša Irra 'a t neben veliki skupini drža*-. niti v skupir.. | niti v Evropski skupnosti niti ni- sodimo . srednjo Evropo smo biti levtralna točka, ki-bi Jahko postala mediatbr v pogajanjih o tem problemu. In ker smo bile zaznane kot delegacija, ki je za to pri prav-" ena in sposobna, so nam poverili zeli tezavr.L lalogo .ia organiziral io ostanek posebne nefo|rTalne skupine, na kateri naj bi .e izmenjal;! stališča in se odločilo, kaj storit besedicj§j mi v oklepaju. V skupino je prišlo kakih petdeset zagrizenih predstavnikov obeh oziroma treh taborov: katoliškega isi ■ ■■ kega in liberalno-levičarskega. Razprava je bila izjemno s ro Argumenti katoliških držav so bil najprej izmikanje, češ da ne ve, kaj sploh je spolna orientacija in da gre za .yv;i);in|» človekove pravice, ki to splo ni. ampak je moralna gr£ i -a nesprejemljiva praksa, bolezen, okužba, ki se bo razširila r a -'so družbo. Arabske države'so trdile, da pri njih ni diskrimn^ii« seksualne orientacije, "ker te prakse sploh ni. Če pa že tf • osebna in naj |Aa tudi ostane. Države naj se pač n£'Mkt'< _■ temeljnih, nedeljivih, integralnih človekovih iravicah To nla 1 bistvu cena, za katero sta bili kupljena ta dva dosežkir ■* konferenc To je tragična za lezbijke, za homošeksu jl u pa gledamo-z-vidika celotne populacije človeštva, gre 7a real politiko, ker se je zamenjal interes neke manjšinske skupine za interes ogromne večine. To ni lepo, ni elegantno, je pa življenjsko realpolitično nujno in predvsem so se tako definitivno odpria vrata za naprej. Na naslednji konferenci boste to dobili. 0 tem sem prepričana, ker je šlo le za las. Ta skupina držav, ki vas podpira in razüme vaše potrebe, ker so to naše potrebe, potrebe veČine, da ne potacamo in pomendramo manjšine, se veča. To postaja večinsko prepričanje. Tokral se je od prepričanja, da so na prvem mestu človekove pravice in šele potem tradicija, od skupnega števila 189-ih držav udeleženk ogradilo j taksnih trideset najbolj . adikainih islamskih ir kjtoiišk držav ler Sveti sedež. Mislim, da se bo v obdobju desetih let ir1 ddr.es r a prej razrešilo tudi vaše vprašanje. in k?' je bila na.,- delegacija tako odločna pri uskiaje\aniu prvega -prasanj^ seksualn, orientaciji, J nam potem države Srednji Eviope iri nekateri države zh i lf Evrope zaupale pogajalski mandat za rmgajanji 0. ostalih treh spornih člen h, J di v njlhc äh . ietitr K jc bila izčrtana seksualna orientaci-a . sm< m f «maliem uskiajc-^n'i' j ovedč 1 da aš mano; ne tako daleč d- bi lahko jfetälE tak kompromis. rn jla^npm asedaniu smo potem povedali naše zadržke do teg. . )t'ip,onii;f Ko je uita diskusij | 'ein lelu dokumenti ¿akljtjeei 3y je nasa delegacija dala na zapisnik izjavo, da mi razumem^ t i<. ki govorijo n seksualnih ¡n reprcdukt'vni' pravvan |gl|| k( o človek'«i oravican, ko' tudi čler c o človl r ■ C 3 .ivice jred . 'adic,!0, „i vr.er, fa ia način, d.., š| v te :1a1 •'k c praviti 'stete tudi pravico do ,vohodn-'? .zbire spoi-,r ntadje In te zahteva jc od r^st drzi\c 11 nas^- oblasti, da preprečujeta diskriminacijo, "ako kot so se iJamske države, 1 veti sedež m nekatere Katoliške iirzaw ogradüe od teh cle-oy da bi izrazile svoje nestrinj^nje, smo se tue m ograd le od t h i "r \t, vendar zato, da bi pokazale, da s; me ne s n-jjäi ,0 : povsem nasprotnih razlogov. Zato nismo dale ograde, imr-i: pozitivno nterpnetacijo. fo smo opravile v Pekingu Kniikr je bMo v slovensk: delegaciji? nas je ¿si; /Inram reci, cia v zivljei ju doživela malo stvari atere I: . .ia repriclji in opp' adln, da |, niil j\ nastop deloval '.ot kladivo, s katpnm s - ija,." predsodki. /sli je delegatkam 1 j konfe - ci, ecimu m o e-monslracijami u^ei" vzpo^vitl stik kitajskimi zer^kapr" i?; lijkam" lo uo bolji vedela a^a rie lao delegacija, i j. bi a Huairo, 'di nju je bilo še*t in bile ravnotakc jspešn Štiri izneJ i*ih . potovale z laror1 iz Varšave ; j ze .'pod sklenile taveznisr >n prijateljst va. 1 udi njiho<- plaxat je p zelo odmeven Wie so pravzapic ket srr.r vzhodno m juzrioevrop-skih delegacij nevladni? o'qaniziicii. Ime! o glavno bese.de piri vprašanjih nasilja lad ženskami, begunske probl?matike jstavljan|.' vojrr5 bivši lugosliiviji. Skratka, -ne sn:o zelo nosne na njihovo delo v Pekingu. Kakšni? i bilo celotno Š1 vil slež . ci7 S?. Vseg jkuuai h':o iGOO^ >.nsk, prevlčdo^ ile s p' h sta\'niri- nevladni1 organizacr Pri "ladnih cqanizacijah r ^ bile r:'7like po številu zelo velikr [iedmo ¿z Gane jih , prišlo 3CiSlovenska deieaacna je bila 'reLjt j anjša. Pr dst mi Bosn H 'iercegov 'e .-j IshK neposredr :, sarajevskega išfia. 1 Zanimivost i puvedala še nekaj. -Jasa Jeiegacija je ilf strokovno šibka n dvreh lork^t. i ime- j 1.obe lih rednaroo iih 7dmžefionarodnostnih dip'imatskih ;Hijšeni h . | lar ni bile .nednsrodneqa pravnik- Fš ^¡nL^ srn' oo^ravih jko. da smo oprli na nt ,.?diie tezbične organizacije iz 'e Si. jienesti Najhujf je oilo to da nisi poročali ničesar 1 |||fi r'elu in i doseženih nrem^.n Pisan jO splošne puhlice ir ) her da ji; govirila | llary :!in'or proti kitajski politiki dc zensK Ampak :o ie hila njena predvolilna te^a. ki jo je prodala ^ 1 eking,! se zdaleč pa nc bistvo kon-iererma Poročanje ;e bile tort, skopo neadekvatno in prcce-jenrj skozi potrebe amerisl" 'olilne kiimprnje, li bilo je veliko pojavo slovenskega provinciahzma moške ia nizma denimo naslovi < jankov, k j ie Barbik >vod"t kladah, grozljivi pamflet v Goteiysken 'jjjrfosfyj P'si ■ belcev pr rjznih S/ovencft, zbadljiv riapisi v aio^enskih novi.ah Po pregledu vsega teg; i ■ rr j? itrnila grenta misel Zmagale smo v Pekingi zdaj b* pa treBa se don a. Mislim, da imajo nase delegacije it sijk ir g«., podobne občutke. Na mednarodnih konferencah je slovenske dele< *ciji- vedm opažena nast deio je pohvaljeno doma pe se o nas ii< ie ve Res je, nič se ne sliši o vas in ure se\ Ino ne premakne naprej. Mislim, dt. ima Slovenij resen prot^ji To je problei ne tenke libe alnc-ievicarske večine pri nekaterih vprašanjih. liLična več na Sle enij, glede teh vprašani 2elc krhi;. n % lah1 d pral orez velikih sft . politiki, zasuče v nasprotno sm< i sejepokai^lo i ipmvah o splavu ii -p-jijtriranih istospol-nih skupnostih, lo se zdaj ka?e v i"inos '.o ho"' .eksualce^ kjer je pravzaprav zelo veiik< diskrin.iiatorr.eqa in Hnn-c i bičnegr. obLasanja sedanja politična večina jt " preizkušnji. ne bomo zeli previo... če n 'l imel ^elr srečne roke iuoi pri drugih rasa n iih, kjer sc odloča, kai je Sloveniji center, kaj levica ., jp Jssnic. se najo st rar iabci zasukal' Skratka, ian-> je to noro poročanje o ,'ekingu varno zelo tesno opozorilo, d šp nismu obšli v$er ¿vanost-pr da se lank i obrnt feii|| tako, da bum a podobni orl.odok-M islamskim ali katoliškim dizavam. 1 o me sxrbi, Suzana Tratnik coto: Frenk Fid!- jullan V, Howes je bit eden izmed udeležencev ljubljanskega mednarodnega posveta o homoseksualnosti, ki je potekal med 23. in 27. avgustom letos, je zelo znan angleški gt; in uias aktivist, sodelovat je pri vzpostavljanju večih organizacij in projektov. Ob javnem nastopanju le večkrat prišel v odkrit konflikt z oblastjo. Čeprav je včasih ciničeni, zna odkrito spregovoriti o svojem življenju in celo o svoji okuženosti z virusom HIV. Najprej bi te rad vprašal, od kje točno prihajaš? Sem iz Brixtona, delavskega predela Londona. Tu sem se rodil, odraščal in pravzaprav živel večji del svojega življenja, se pravi . center. Občino smo skušali prepričati, da bi nam dala podporo, pa so nas zavrnili, zato smo se odločili, da ne bomo plačevali davkov Tč,ko nismo plačevali za policijo, ker ni ščitila gejev, za knjižnice, ker v njih ni bilo gej knjig, za šole, ker je bilo vse šolstvo protigejevsko. To jim seveda ni bilo všeč. Osnovali smo tudi gej gledališče, imeli festival, telefonsko linijo za pomoč gejem. Vse to smo financirali z lastnim denarjem, pa tudi od diska, ki smo ga organizirali. Bito je tudi nekaj donacij posameznikov. Ukvarjali smo se še z ustanavljanjem prenočišč za brezposelne, za katere ni poskrbela sociala. Tako smo prenavljali stare prostore in zato dobili nekaj denarja od občine. Sodeloval sem pri dokaj radikalni gej gledališki skupini, pomagal pri gej pohodih, sploh sem bil vse bolj znan gej aktivist. Tedaj sem tudi delal. Bil sem zaposlen pri podzemni železnici. Leta 1978 sem prišel v konflikt, ker sem hotel nositi žensko delovno uniformo. Pregovarjanja so kar dolgo trajala in po dveh letih sem dobil uradno podporo sindikata. Na upravi železnice so mi predlagali spremembo spola, s čimer bi mi zagotovili nadaljnjo službo, jaz pa sem hotel samo biti oblečen v žensko. Obupal sem. Zadnji dan sem delal kot ženska in pojavil sem se v večini medijev. Nastal je velik škandal. Potem sem začel delati v različnih restavracijah, nočnih klubih, gej barih... Rahlo sem se oddaljil od aktivizma in se bolj posvetil uživanju, jemal sem mamila, zlasti kokain, srečal veliko znanih ljudi. Recimo Boy Georgea, se pred no je bil tako slaven. In moram reči, da ni rad dajal napitnine. Zato sem se nekoč celo spri z njim in ga ozmerjal s kurbo. Podobno tudi Freddieja Mercuryja. Nekako v istem času sem se začel družiti z dekleti, ki so bile prostitutke za višje sloje, Z eno od njih sem začel skupaj živeti, tako sem skoraj dve leti prebil v heteroseksualni zvezi. Imela sva res noro razmerje in obenem sem lahko spal tudi z drugimi tipi. Tedaj sem začel delati pri Cay and Lesbian Switchboard v Londonu, to je telefonska linija za pomoč in svetovanje gejem in lezbijkam. To je bil čas, ko se je skozi moje življenje pretakalo veliko alkohola, droge in denarja. Bilo je že okoli leta 1985 in tako življenje me je naredilo živčno razvalino. Tedaj se je že pojavil aids in številne govorice okoli njega? Ja, in to me je plašilo. Postalo me je strah seksati. Ni se vedelo, kako se virus prenaša, in kar naprej so se pojavljale nove teorije. Jaz pa sem bil v položaju, da sem moral dajati nasvete, kako se obvarovati aidsa, Ko se je pojavilo testiranje, mislim da 1935, sem se seveda testiral in ob negativnem rezultatu sem se krepko oddahnil. Spravil sem se celo študirat pravo, a po dveh letih sem spoznal, da je to zelo dolgočasen predmet. Sicer pa mi je bilo tam kar všeč, seks z mlajšimi študenti je bil fantastičen. Seveda je to že bil seks s kondomom, Nikakor pa nisem verjel v kak drug način prenosa, recimo s fafanjem... Okoli sebe sem odkrival vse več ljudi, ki so bili HIV pozitivni ali pa so umirali, jaz pa sem bi! srečen, ker sem takorekoč ušel. Zaposlil sem se kot telefonist. Pravzaprav je bilo dobro delo, ker je bilo, tako kot prej na železnici, zelo dobro plačano. To pa mi je omogočalo svobodno življenje. Šlo je za izmensko delo, ki sem ga lahko usklajeval s svojimi drugimi aktivnostmi in polrebami, recimo šel na demonstracije, delal na liniji ali se odpravil na počitnice. Skoraj vsak drugi vikend sem odhajal v Amsterdam, Barcelono ali kam drugam ter tako tudi veliko seksal, Seks je bil največkrat varen, toda več ko imaš priložnosti, več napak lahko narediš, večkrat se lahko zgodi nesreča. Tako zase ne vem kdaj, kje in kako sem se okužil z virusom. Seveda se zgodi, da se kondom sname in lega recimo včasih niti ne veš, ko recimo koga fukaš ali ko kdo fuka tebe, se zlasti, če to počneta v dark roomu. Recimo, da po fuku ugotoviš, da tip sploh ni imel kondoma, da mu je medtem zdrsnil, ali pa ga je sam snel. Zakaj bi si nekdo med seksom snel kondom? Pravzaprav ne vem in rad bi vedel, zakaj nekdo stori kaj takega. Če dva poleg mene fukata, ni moja stvar, kako to počneta, gre za njuno odločitev. Če pa jaz z nekom seksam in mu nakažem, da hočem seks s kondomom, in mi potem ta tip da vedeti, da mu to ne ustreza, seveda ne bom fukal z njim, V dark roomih pa lahko nekateri goljufajo. Meni se je to zgodilo vsaj dva do trikrat v Španiji. Ker je torej vedno obstajala vsaj majhna možnost, sem se testiral enkrat letno. Testi so bili negativni, potem pa sem kar naenkrat dobi! pozitiven rezultat, konec leta 1989. Potem človek začne resno razmišljati, kaj je pravzaprav varnejši seks. Kakšna je bila tvoja reakcija? Jezen sem bil nase, ker sem bil tako neumen, ker sem vendar vedel za vse recepte, za vse načine prenosa, za vse nevarnosti. Vprašal sem se, kaj bom zdaj. Po kakih štirih dneh sem povedal svoji prijateljici Lisi. Ta mi je navedla stvari, ki naj jih človek naredi, in tiste, ki jih ne sme. Prvič: ne hiteti, ne sprejemati hitrih odločitev, vzeti si čas in mogoče oditi h kakemu svetovalcu. To je res. Sam sem velikokrat svetoval ljudem, ki so dobili pozitiven rezultat, zdaj pa sem se odločil, da začnem jaz obiskovati takega svetovalca. K njemu sem hodil enkrat na teden, kaka dva meseca. Nekako mi je to pomagalo. Obenem sem ugotovil, da mi ni treba nikomur povedati za svoj status. Istočasno je prišlo do zmanjševanja števila zaposlenih pri moji telefonski družbi in svojemu šefu sem povedal, da sem HIV pozitiven. To jim je prišlo kar prav, dali so mi zelo visoko odpravnino, s katero sem lahko živel celo leto, ne da bi karkoli počel. Kaj pa si počel celo leto? Čudovito sem se imel. Veliko sem potoval, bral knjige, si kupoval pohištvo in plošče. Nobenih obveznosti nisem imel. Zelo strah me je bilo seksa, zlasti zaradi sebe. Nekako bolj odgovornega sem se počutil. Seks je postal bolj zavesten, bolj kontroliran. Vse bolj so me začenjale skrbeti tudi druge spolno prenosljive bolezni, recimo pri oralnem seksu. Bal sem se, da bi se česa rta lezel ter tako poslabšal svoj obrambni sistem. Begalo me je tudi vprašanje, ali naj seksualnim partnerjem pred seksom povem, da sem pozitiven, ali naj jim dam možnost, da se izognejo tveganju. Sicer pa sem prva leta seksal zlasti z ljudmi, ki so že vedeli zame - šlo je za dolgoletne prijatelje, s katerimi sem kdaj tudi spal. Ali pa sem imel s kom povsem anonimen seks, ki je bil docela varen. Ali je sam seks postal drugačen kot recimo pred desetimi leti? Seveda, dosti bolj odgovoren. Sam moram določati pravila, kaj je dovoljeno in kaj ni. Na vsak seks gledam kot na možen začetek nove zveze, razen če gre samo za nek anonimen seks, in zato mislim, da bi moral partner vedeti, v kaj se spušča. Kaj si predstavljaš pod dovoljeno v seksu? Kar se mene tiče, recimo, ne želim, da mi pride v partnerjeva usta. Poleg tega pa je polno drobnih stvari, ki so se mi običajno motale po glavi. V bistvu cel kup strahov, ki so se v tistih primerih, ko sem partnerju povedal, prenesli tudi nanj. Mislim, da so stvari zelo zamotane in da sem potreboval kar dosti časa, da sem se med samim seksom znebil vseh mogočih vprašanj. Kar ne pomeni, da zdaj seksam manj varno, ampak to, da v varnem seksu povsem uživam. Nisi pomislil na to, da bi si ustvaril stalnejšo zvezo? |a, veliko je oglasov, kjer fantje že pišejo: HIV pozitiven išče sebi primernega za zvezo. Nikoli nisem verjel v iskanje določenega tipa osebe. Zakaj naj bi koga iskal glede na svoj status. Mislim, da bi bila napaka, ko bi si zdaj rekel, da rabim nekoga zaradi varnosti. Na ta način bi ljubimca pravzaprav izrabil. Mogoče zdaj bolj cenim zveze kot prej. Prej sem jih hitreje in z lahkoto odvrgel. V odnosu je nastopila kaka težava, pa mi je že bilo vsega dovolj in sem fanta pustil. Mogoče je moj zdajšnji odnos povezan z aidsom, mogoče pa samo z večjo zrelostjo. Kaj pa vprašanje zdravil? Nikoli ne verjamem zdravnikom, ampak samo sebi, temu kar mi govori lastno telo. Ne verjamem, da bi kake tablete ali kak poseben režim doprinesel k ozdravitvi, ker ozdravitve ni. S tem mora vsakdo, ki je pozitiven, živeti. Najboljše maščevanje virusu je živeti dobro. )az ne jemljem nobenih zdravil oziroma pomagal. Mislim, da jih ne rabim. Število mojih T-celic je padlo z 980 na 430, torej je še vedno v mejah normale. Še vedno ni nobenega dokaza, da bi znana pomagala (recimo AZT) kaj pomagala asimptomatičnim bolnikom (se pravi pozitivnim, ki še niso pokazali nobenih znakov kakega obolenja, povezanega z adisom). Več dam na previdnejše prehranjevanje, nestresno življenje... Za konec tega pogovora, ali približno veš, koliko partnerjev si imel v vsem tem času? kakih 200 do 300, ne, prej 2000 do 3000. Seksam že več kot 25 let, kar nekaj časa sem se prodajal, tu v Londnnu, pa v Parizu, v Amsterdamu sem bil fant na poziv... Torej se jih je moralo kar dosti nabrati. Spomnim se, da sem nekega dne prebrodil cel London, bil sem še zeio mlad, in se dal vtem dnevu šestnajstkrat pofukati, kakih sedemkrat pa sem jaz fukal... seveda je bil glavni razlog denar. Bled, 26. 8. 1995 Brane Mozetič foto: Frenk Fidler [ Intervju ] ffi azu stol, pr. n. st.) Kot 93. knjiga v knjižni zbirki Krt je v prevodu Nataše Homar letos izšla Grška homoseksualnost Jamesa Kennetha Dov ra, ki obravnava fenomen homoseksualnosti v antični Grčiji. Skozi štiri osnovna poglavja avtor definira problematiko, oriše temeljna vprašanja in metodo dela (l.pogl.), predstavi manifestacije homoseksualnosti in erotične prakse v okvirih tedanje družbene in za-konsko-pravne ureditve (2,pogl.), obravnava prisotnost homoseksualnih vsebin v grški komediji in filozofiji ter oriše žensko homoseksualnost (3.pogl.), v zaključnem poglavju pa poskuša odgovoriti na vprašanja, zastavljena v uvodnem defu knjige ter ovreči tezo, da ima homoseksualnost korenine v vojaški organizaciji dorskih držav (Sparta, Argos, Korint, mesta na Kreti) Obdobje, ki ga knjiga obravnava, je predvsem čas arhaične in klasične ter helenistične Grčije, kar pomeni, da se giblje v časovnem razponu od 7.stol.pr.n.št. do konca 1 .stol. pr.n.št. Skozi analizo različnih virov (literarni viri, važno slikarstvo, freske grafiti itd.) je Dover uspel prikazati ho-moerotično prakso in ideologijo starih Grkov, dobe in etnije, ki še dolgo po zatonu antike, po skoraj 2000 letih, predstavlja kanon visoko omikane civilizacije, cravmatiziran, a zato nič manj oboževani svet davnega Mediterana. Starogrška kultura je zlahka sprejemala menjave homoseksualnih in heteroseksualnih spolnih praks; veljala je predstava, da se vsak človek odziva na erotične dražljaje tako nasprotnega kot istega spola, značilna je svobodna obravnava homoerotičnih tem v umetnosti, literaturi in filozofiji. V upodabljajoči umetnosti je homoerotiko obravnavalo v prvi vrsti važno slikarstvo.V najzgodnejših literarnih virih, npr. Iltadi, ni primerov odkrite homoseksualnosti, grška tradicija pa ima za začetnika homoseksualnosti mitskega kralja Leara. Kratke pesmi, ki izražajo homoeroticna čustva v zvezi z dečki, iz t.i. 2,knjige, pripisane Teognidu iz Megare, so med izjemno redkimi viri arhaičnega obdobja. Atiška komedija, zlasti Aristófanes, je našla v istosDolnih praksah specifičen vir humorja. Platon, ki je telesno ljubezen pojmoval v smislu iskanja "forme" in "ideje" lepote na sebi, je v "Simpoziju'1 in "fa/dru" homoseksualno željo oz. ljubezen zgodovina ] t W„ M: Moški dvori mlad ki dri i veiiec, Afriška crno-fi oiffevii kot Izhodišče svijc neta teoiijf. Ajshilov g ovc ''fyošifririiarh ohranjena različica obtažr :e jjrocfea, je izjemno i.*51 Dti nanaša na homi eksya!rf£: na rn Ira I na in etična pr.i it. Helenistične jo predvsem kratke dss nastali od 3.stol. pr.n^t. antologije tovrsti rer.x" i z 1 .stol, kot je "Grška a* Kefalosa iz 10.sto, nih držav v makedo ob priklju ki mu imperiju «mika provinca) tsžnje po kanoni ¡tare; pisani vi r-eišl se tako de ol. sre ane grd v oqi »M Ketja ozeraj postane Djavljale nos lasične gršk h 'S. ter se e grške htera-n.št, in t jo stolet z I o tudi na zgcdne- . zojgke<|S- odnos|tmed odraslih, sv«b«di i rrfcčškrmi ierjfcti) i mladeniči (ero-eiaj. Ta svojevrstni fedn^s »)je vključeval celo vr ti kčfiv cionalnih, zajfonsko in moralno neoporečnih, ve-djgnjslph formul, £ ¡t je v sftadu s tedanjimi nazori javno slavil dečkovote p :or plemenito naravo in odffŽno vzgojo, svojo ljubezen pa zražal 4darili, pogostil j is ki mladiča v gimnazijskih palestrah, vzgojo odgovornostjo. Eromenos to pons 'ad vračal s spoštovanjem, občudovanjem erastove modrosti, sočutjem n naklonjenostjo. Proces zbiiževanh rgred partnerjema se st®pn ev^l o< za nja deč|a, ki se je mciral -%tj in ^Jf vc^jerfp, vse do spol-stika.^Ključn za vfnje or?i*oeroti rwsa med ji Jr^pri oš ki i fiem pn li pasivni Hfetrpn od drugega ga|, Pasivni pa rt t le dečKk, medti i Rb odr^tli moški prevzema i I jčno aktivno vlogo. D3če, i$imre | i tovrstnem Stiku r iv; temveč Izkazuje nSfelonjenost in vn i i bge svrafjemu erastii. Izredno m?'o je primerov, kjer je šjo za noseksualno razmerje mecjjjenakovred ima p a; nerjema. Delitev na pasivr - in aktivno vlono je bili n i. . , , dvoumna tud. pri heteroseksualnih odnosih, kjer je bila aktivna vjpga prav tako moška, ;ndar za razlikoJId e ramena, ženska v spolnosti vselej uži^ir to celo bolj kot moški, zaradi česar$£> ž lskam prisodili večje nagnjenje do prešuštva in prostitucije. Vse to so umetniki izražali skozi ustaljene formule - lov je pogosto prispodoba za zasledovanje eromena, dvorjenjelfe povezano s konvencionalnimi darili, kot 3 petelin, i ijec ali pes - ali pa z ne asrednimsNpr .i ■ zom homoerotičnih aktivnosti:* Po obstoječih prizorov na važnih slikal Dovi ugotovija, da je najznačilnejša konfi vlo |Kripga nudi izčrpen izbor primerov festacije homosexual nega erosa v artif'i Grčiji. V at aičnem (700-480 pr.n.št.) tn klasic ;m (480-323 pr.n.št.) obHibju j? b|a Ustaljena p . nekakšnega erotičrr filo- homoseksualnega dvorjenja pc erast z eno roko dotika erom^j za, z drugo pa ljubkuje nfi?g< spolni akt pa večinoma p|fca; enjsko občevanje. Lep ni ijjl moški, nekakšni "pin-up" rrjfedeni arhaičnih in klasičnih va veliko pogosteje od golih žensk, i tudi pokazala, da so za ideal nrttad pote do srede S,stol. p .št. velji mena, močan prsni kos, izstdjaajc i zi~ ica ter mišičasta stegna. s do aktivnega partnerja, medterr i i? iastvni jartppr. še posebej, če je to odrasel moški, vi posmeha (Aharnja ii( Ihokj Mir, Ptiči in druge komedije oz. frag mentj). Zanimivo je prepričanje, da za vsako f i mošeksualno podreditvijo stoji dobič-^/eljncsl ^prostitucija) in da politiko oz. )<>lrti<'".o ejavnost posameznikov smeši n. isti način. 'latonivo oz. Sokratovo razumevanje ero-a 1,1 zelja po telesnem stiku, temve sovpa-■<2 ~if.ralnimi in intelektualnimi kvaliteta- sjalno občutenje, je poezija pesnice SapFo, k e delovala v začetku 6.stol. pr.n.št. v Mi-tileni na Lesbosu. Nedvomno je, da nekatere Sapfine pesmi naslavljajo ženske, podobno kot erasti eromene; teme so ekvivalente moškemu homoseksualnem dvorjenju (beg, zasledovanje, darila), vendar gre pri samem spolnem odnosu za pomembno razliko očitna je namreč precejšnja mera vz^er, nega erosa, ki kaže na odklon od običajne različice nomoseksuahegi odno a med moškima . nujna aktivna in pasivna vloga) Po Sapfo so se pojavile druge pesnice v vzhodni Egeji, ki jih je lesboška tradicija štela za Sapfine učenke (npr.Damofila;. Močno erotično odzivnost žensk na žensko lepoto najdemo v t.i. pesmih za zbore devic (Par-theneia), ki so jih izvajali na raznih festivalih. Dover ugotavlja, da razmerja med ženskai-ii v Grčiji lahko razur smo kot odkrito "sub-kblturo", ki se je je moška populacija dobro zavedala, vendar domneva, d' je bila to te na, a kateri moški ne smejo govoriti, zaradi česar se v komediji in upodab ijoči umetnosti tudi ne pojavlja, izraza "lezbijka Dcver namenoma ne uporablja, ker ta v antiki ne pomeni vselej homoseksualne ženske, temvt" nosi negativno konotacijo " smislu brezsramnih spotnil uslug, feladje ipd. Običr., la posploši te v izvora grške homosek-ua In usti (izhajajoč iz Platonovega stališča v Zakonih) izpeljuje tov.stno prakso iz vojaške organizacije donsKih držav, od koder raj i se Širila po celotnem grškem teritoriju. P mezne države so očitno izkoriščale določen vidik homoerotičnega etosa v vojaške na- gotovšli njegovo nemoteno delovanje. Dover je torej uspel ovreči lazo o dorskem izvoru homoseksualnosti snozoni je na obst< homo erotičnih vsebin v grški tera-uri in filozofiji ter veliko število prikazov homoerotičnega vedenja v arhaičnem in klasičnem, delno tudi helenističnem obdoo-ju. Hkrati se je posvečal tudi zakonsko pravnim vidikom in moralnemu vrednotenju ho-moerotike, primerom prostitucije, posilstva in drugim, za družbeni status homoseksualnosti, ključnim vsebinam. Čeprav velja za najstarejši prikaz moškega homoerotičnega dvorjenja bronasta kretska plastika iz druge polovice 7.stol. pr.n.št., se v literarnih virih začnejo omembe ženske i moške . no-seksualnosti istočasno v začetek :ol. pr n.št. sodi Sapfina poezija ter AJkamnovi pt.rteneji. Prvi opis moškega homoseksualnega ero' i izvira iz ne-dorske poez»e (Al kajos iz Mitilene), v isti čas pa sodito ti Ji prvi homoeroticni prizori Išj atiški slika ii keramiki. Prav bi bilo, da bi pričujoča knjiga vplivala na arheologijo, zgodovino, umetnostno zgodovino in druge vede, saj gre za vsebine, ki so ključne za razumevanje preteklosti Umetnostni zgodovinarji in arheolo gi, literarni zgodovinarji, prevajalci in drugi v svojih interpretacijah in analizah običajno spregledajo homoerotične vsebinski k cente. Nenazadnje je iik Ganimeda poznan tudi v Sloveniji; upodobljen je na nagrobnem spomeniku iz Šempetra v Savir.iski dolini in je kot del grškega mitološkega izročila ohranien še v času rin ske vlada ne. Kn ge, kot e Z.Ška homoseksualnost, J.K.Dovra, se Jahko flj «selimo \laš vzgojni K.J.DOVER, Grlka homoseksualnost, Knjižna zbirka Krt 93, Ljubljana 1995 (prevod Nataša Homar) n' Dogovor, ki ga izzove telesna lepota, je korak v smeri približevanja absoiutni Lepoti, Ii. je ine, ki se ne tičejo tako skonstruirane Javnosti, ostale pretežno neznane, Simpoziju naletimo na mnenje, da hetairistriai (izraz za homoseksualne ženske) izvirajo iz prvotnega bitja, ki ga sestavljata dve enaki polovici. Ženska homoseksualnost je sodila med teme, ki jih nikoli niso skušali uporat i komične namene. Piutarl poroča, da 3 bile v Sparti ženske, ki w mete z de razmeri* enako razmer1. :rast - eror.ienos. Ohranjeni helenistični epigram (Askle-piades) pa govori o dveh ženskah z otoka Samosa, ki ''se nočeta posvetiti delu Afrodite, Kot to narekujejo pravila...'1 Majpt. membnejši vir, ki izra; i Žensko -¿ek- mene; npr. v Elidi m Beociji so eraste in eioinene v bitkah namenoma razporedili k ipaj. Znana je t.i.sveta četa iz Teb, elitna ojaška enota, ci je bila sestavljena izk r,čno iz moških panov. Viri kažejo, da je homoseksualnost poiav, ki je istočasno znan na raz. lih koncih Grčije, in dokaza za njego\ zvor ii Dorcih ni. intenzivna potreba Homoseksualnem erosu in dejavniki, ki sc dopuščali in spodbujali zadovoljevanje te potrebe, so razumljivi v okviru družbeno-col]tične ureditve antične Grčije, kjer so imeli moč političnega odločanja le svobodni, >dra II moški, ki je bilo pove; ino % vojaško organizacijo in bojevanjem. Moški so ce družili v političnem, vojaškem i- socialnem sm^iu, moška družba je zagotavljala zadovoljitev vseh potreb. Grški homoeroticni eros ni običajni, temveč "idealizirani" eros, sp | vzgojnega in spolnega razmtrja. Moč, vzdržljivost, tizična in značajska plemenitost so ideai moške (Dpote„ hkrati so to značilnosti idealnega zojaka Tako so stari Grki pri ;netljivo elegantno spojili seksualne vef njske vzorce, najintimnejše človeško uta.ije, s poliličnim sistemom in tako za- in izobraževalni sistem še dolgo ne bc fifi omenjal možnosti drugačnega roo!nega vedenja razen heteroseksualnega. Ali sc nam pri pouku zgodo* ine filozofije, literature in umetnost; zamolčali vsebine, ki sc temeljito zaznamovale de1 preteklosti, I ga s tolikšn i ponosom imenujemo temelj evropske civilizacije? Iz skonstruira nega mo dela uradn« inanosti so bile ne po naključju - izrinjene | rbine, nujne za celovito razumevanje ? odovinske kontinuitete ir človeškega razvoja nasploh. Cela stoletji obsegajoča preteklr nekoč samodejne in zakonsko neepirečni ?bine, nimajo - po kdo ve kakšni! orincipih izbiranja In ¡zle Čanja vstopa v zna. tveno interpreti jjc Kako naj c «ga, ki od mladil le vzgojen le 4 ener ■ samcatem tipu spolnost., pričakujemo. r|. bo odstopil od svoj; ekskluzivistične ,-ozicije ene in ed' e spolne prakse - hehjrosfksualne? Tudi str p n os t se je končrto 1 ib? naučiti, če rte drugače iz knjižne zbirke Ktt Tatjana C [ zgodovina ] v modrih uniformah, z gumijevkami, lisičkami, opasan iri ostalimi pripomočki, stopila v gay ktub in se takole avtoritativno uslodla. Takšen fetiš! Kakšno vriskanje! Transvestija pa taka! Kdo bi pri tako natančni vizueini preslikavi dominance vedel, ali gre resnično za pravega reprezentanta javnega reda in Prepoznati institucije Zakona, njegove garante, predstavnike in predvsem njegovo ------red i te v, sodi v register znan ¡^vsakega v takšnem raz pon y, da bi se naposled vst povrnili v raj brezza^onja. temveč kot gla-mMrožni dodatek strogim, natančno kodiranim in pustim pravilom političnega komu-nja. Politika postáis razburljiva. Za rje, za kombinert^rfe irt runfteni tisk. Baročna faza modernizma, % popolnim mona rhijskj mgospostvo mlh voy e ursko ter navijaško javno^ft počaščene, da le sme spremljatilfci kofflfentirati dim s p re t ne j se I obi stične petéis svojih izvoljenega. Gorje romarit&om, gl aj naj zdaj. Generacija se resnično resocia-izira. Sociologija, pet, la ta flor krni izsledek. Ostalo pa fičfiric. Ostalo pa (obiranje za lastne ambicije, med spolno orientiranostjo, intclefe|ualno orientiranostjo, orientiranostjo v realnost .vsakdanjega življenja, orientira-ostp*^pamtivek in orientira gostjo v biblio-fsko kvantiteto. Modema ni institucionalizirala uporništva in progresije, temveč kon-rmizeni oblasti jopjene naklone k Os iščem oci. Ne te, da sÍYni.j^nejie tiste pravljice 0 /litjih, malce bolj tudi r.izumem, čemu r;jdiká¿|> gay gibanja drugje tako dosledno taksni- in dnig^ife-fazane in jere-abUialne ''Vátiksnskfr ječe". Ali itb" Milanilžuadenovit» in Laura Anderson, plošči tisoč- politično korektno pr "Take a walk on the B side of town Down by the Puppet Motel Take a whiff. Burning plastic." Laurie Anderson ("The Puppet Motel" s CD "Bright Red") civilizanta. Lahko sicer izpade zelo kafkov sko. Pri drugem, manj klavstrofobičnem ir zato toliko bol| , Jealističnem doživljanju Oblasti, smatras transparenco Zakona kot samoumevno. Voliš. Dobra je, ta demokracija, vse si lahko javno zalučamo v obraz in Od srednjega veka je svet v sodobnosti na- potim štejemo, kdo jih je dobil več, kdo predoval vsaj v tem, da so tajni komunikacij- manj. Glasov. Bolj razglašena kot razsvetlje-sfci kodi skrivnostnih združb postali javno na moderna. Bring the noiZe. Iz lastnega priznana dobrina politične realnosti. Vse življenja narediš ropotuljo. Out of the closet drugo je ostalo isto. To, da so tajne, to, da anc 'nto the street. Še en dokaz, kako je gay so skrivnostne in to, da so končne odločitve populacija najbol| sooalizirana, najboi] kul-vselej odvisne od najpotentnejše instance, ki tivirana, najbolj sinhrona s kodeksom javne-ji neposvečeni ne more Izmeriti niti obsega ga etosa in ostalimi šegami & navadami niti dometa. Zdaj vem, od kod vse te pravlji- državljanov ter državljank. Ljubim jo ce o tisočglavih zmajih. Mnogi so izvrstno Ampak mnogi se vznemirijo. Nekateri ne zapopadli premočrtni razvoj političnega ve- prenesejo več vseh teh različnih glasov, ki denja in vedenja od francoske revolucije do jim vzburk o glave, in potem mahnejo, novih podržavljenih dežel in se zdaj lepo Spet drugim so vsa ta pestra zgodovina smukajo naokrog in tu in tam malce polobi- sveta, knjige Camille Paglie in Saudelaira rajo, švignile mimo brez posledic. Kako potem- Jasno, da smo potem vsi shizofreni, nevro- takem tako načitanim razložiti šele početje, tlčni, mršavi, pa še kadimo povrhu. Komaj- denimo gayev, ki uporabljajo vibratorje. No, da smo se naučili lepega obnašanja. Zares je pa pustimo tokrat užitke ob stran; Tretji bilo veliko težav, da smo se naučili vseh teh menijo, da imajo javne platforme svoje besed, s katerimi lahko kujemo slogane in meje. Ker vsega pa res ne bomo prenesli, jih potem medsebojno racionalno kombini- Dobiš sistem skrivalnic, kuloarjev, skupščin-ramo. Ogromno zagat in zadreg priti na ta skih hodn ov, cenzure in javnih tajnosti. Da beli svet. Spopasti se moraš z raznoterimi neformalnega občevanja in partnerstva tud: strahovi. Potem ti ostane še poslednja ugaii- moderni horizonti ne izbrišejo, je sicer naj-ka in če jo razvozlaš, si uspešno socializiran, bolj vsakdanja izkušnja istospolno onentira-politično korekten in konec otroštva. Čemu nih, A izgleda, da se zadeve premikajo pov-so policaji tako zelo očitno policaji in kaj je sod in da postaja ilegala popularna. Ne sicer tisto, kar ne sme biti skrito. Vedno si mislim, kako bi le bilo, ko bi takšna očitnost, v paru. mm V Ljubljani se je med 23. in 27. avgustom odvijal Mednarodni posvet o homoseksual- Mednarodni posvet o homoseksualnosti dr Dunja Piškur-Kosmač, Ministrstvo za zdravstvo nosti. Organizirale so ga sekcije ŠKUCa: Magnus, LL in Roza klub, finančno pa podprla Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter OSI - Zavod za odprto družbo. Odprl se je z družabnim večerom v klubu na Metelkovi. Z delom smo začeli naslednji dan, ko so bile na programu tri delavnice. Prva delavnica |e imela naslov "Working with your government". Lisa Power nam je na de lavnici nakazala možnosti sodelovanja z vlado In tudi zakaj je z vlado potrebno sodelo vati: od tega, da lahko vplivamo na zakonodajne spremembe, do financiranja projektov, izobraževanja o aidsu itd. Nadaljevali smo i delavnico Juliana Howsa "How i o moke men who ure hard to reach get the message". Do nekaterih moških je težje spraviti sporočilo o varnejšem seksu, ker se ne identificirajo kot gej i, ker ne berejo gej publikacij, zaradi starostnih razlik, itd. Prišli smo do dveh načinov izobraževanja, ki jih je moč uporabiti tudi pri takšnih moških, poleg tega pa smo se pozabavali s tekmovanjem v natikanju kondomov na banane. V četrtek je imela Lisa Power se eno delavnico, in sicer ''Lesbians and gay men working together". Prednosti sodelovanja so očitne, na delavnici pa smo skušali ugotoviti dobre in slabe lastnosti nasprotnega spola in priti do zaključkov, kako sodelovanje še Izboljšati. V petek smo se z Metelkove preselili v Rdeči salon hotela Union, kjer je bila uradna otvoritev posveta. Nalogo je prevzel dr. Lev Kreft, podpredsednik državnega ¿bora. V svojem govoru se je dotaknil zgrešenega razumevanja demokracije, ki pri nas pomeni, da ima večina glavno besedo, na manjšine pa se pozablja. Dodal je, da so v osemdesetih razlike javno spregovorile same, in se vprašal, koliko se določena stranka res zavzema za uveljavitev opredelitev za strpnost in enakopravno obravnavanje istospolnih partnerstev in koliko so takšne opredelitve le njen okras. Nagovoru dr. Krefta je sledila okrogla miza o homoseksualnosti in politiki. Uvodno besedo je imel Brane Mozetič, ki je predstavil zgodovino gej in iezbičnega gibanja v Sloveniji. Debata je odkriia, da sodelovanje med gibanjem in politiko sicer ni slabo, da pa bi lahko bilo ("veliko) boljše. Predstavniki gibanja smo se pritoževali, da je politika veiikokrat gluha za nase želje, nasprolna stran pa nam je vrnila, da tudi mi sami (in naša vabila) velikokrat zvenimo precej neza-interesirano In da bi se lahko kdaj oglasili v kakšni pisarni in osebno povabili predstavnike politike na dogodke, ki jih organiziramo (vendar pa bi bilo to po mojih izkušnjah težko izvedljivo - že po telefonu jih je skoraj nemogoče dobiti). [ posvet] se vključile tudi predstavnice Inštituta za varovanje zdravja in pojasnile, kako je z e; demijo pri nas. Sobotni program se je začel s predavanjem Ire Kormarmshaus z naslovom "Cett]>ig access to local authorities: foundation process and mirk of the Berlin office for iame-sex lifestyles". Ta urad je del Berlinske mestne vlade in od nje dobiva sredstva za delovanje. Ima tri redno zaposlene aktiviste, 1 se ukvarjajo s problemi lezbijk in gejev od tega, da jih zastopajo pri oblasteh, do teqa, da imajo telefonsko linijo za pomoč, Ho odmoru za kosilo smo odšii na Bled. Poleg tujih gostov se je izleta udeležilo tudi 13 domačinov. Izlet je bil zabaven, vzdušje je kvarilo le slabo vreme. Nekateri so si šli ogledat grad, drugi so se okopal v jezeru, tretji pa smo obleteli nekaj blejskih kavarnic. Poleg tega bi izlet lahko imenovali tudi prva slovenska parada, saj smo zbujali nemalo pozornosti. Z delom smo nadaljevali v nedeljo ob enajstih, s predavanjem "Contemporary western sexual culture". Cert Hekma z Nizozemske je predstavil svoje poglede na sodobno spolno kulturo, bistvo njegovega predavanja pa je bilo nekako, da s promiskuiteto oziroma pogostim menjavanjem partnerjev ni nič narobe in da bi se heteroseksualci v tem pogledu morali obnašati tako kot pedri. Po predavanju se je razvila vroča debata o mo-nogamiji, promiskuiteti in podobn'h zadevah. Zaključno predavanje, "Queer notionalism", je imel Kevin Moss iz ZDA. Predstavil je tezo, da smo lezbijke in geji nekakšen narod, in jo podkrepil z dokazi: Rus; ;o preganjali homoseksualnost, ker je bila to "stvar dekadentnega zahoda", Američani pa so v njej videli nevarnost komunizma. Kevin s potegnil paralele med preganja, em homoseksualcev s preganjanjem Židov in Romov. Poleg tega se tudi lezbijke in geji obnašamo kot narod: imamo stvari, ki nas združuje, 3, državne simbole spreminjamo v simbole gibanja, lezbijke in geji iz drugih držav nas ne sprejmejo kot tujce, ampak kot "ene od nas",... Posvet smo zaključili s plenarnim zasedanjem. Mnenje prisotnih je bilo, da je posvet uspel, bili pa smo razočarani nad slab i obiskom domačih lezbijk in pedrov. Sklenili smo, da je treba poskrbeti za večjo vidnost lezbijk in gejev in da moramo bol, akt;,oij podobna predavanju, kot pa okrogli mizi, ker smo se udeleženci bolj ali manj strinjali o vseh stvareh, ki se tlčejD partnerstev. Uvod v okroglo mizo je naredil Aleksander Perdih, ki je potem odgovarjal na vprašanja ostalih udeležencev. Med drugim je pojasnil, da zakoni o rey striranih partnerstvih, kot jih imajo v nekaterih državah, in kakršnega naj bi dobili tua i, i.iso dobra rešitev, ker ne urejajo pravic in dolžnosti staršev do otrok. Petek smo zaključili z delavnico Juliana Howsa "Living with HIV ■ how I have survived" in okroglo mizo o aidsu n diskriminaciji. Julian je povedal nekaj o svojih izkušnjah in dogajanju v Angliji ot izbruhu epidemije, ko je bil aids še vedno "bolezen pedrov". V tistem času je bilo težko prepričati vlado, da je aids problem vseh ii i ne le pedrov, vendar jim je uspelo. V debato so pojvet ] Gert Hekma seksualne kulture v evropi Prispevek C. Hekme, profesorja na gi ■ stuc -jih na univerzi v Amsterdamu orisuje zgodovino različnih seksualnih kultur v Evropi oziroma skuša zajeti družbene in politične implikacije omenjenih razlik. Različne evropske kulture imajo po navadi tudi različne seksualne vzorce, ki so posledica prostorskih in zgodovinskih ločitev dežel, Tako lahko izpostavimo vsaj štiri zgodovinske seksualne sisteme, ki so bolj ali manj povezani z najpomembnejšimi religijami v Evropi. Ta splošna shema naj bi le nakazala nekatere seksualne razlike oziroma podobnosti. Severnozahodni del Evrope s protestantsko tradicijo je razvil trdna stališča o zunajzakonski spolnosti, hkrati pa je gojil močno tradicijo individualizma, vsaj kar zadeva verska prepričanja, Nuklearna družina je bila najpomembnejši družbeni model. Zunaj poroč ih vezi ni bilo prostora za katerokoli obliko spolnega obnašanja. O masturbaciji se ni govorilo niti se je ni prepovedovalo; prostitucija je bila obsojana, vendar razumljena tudi kot sredstvo, ki preprečuje hujše spolne odklone; homoeroticizem med prijatelji in moške naveze pa so bili zelo cenjeni med šolarji, študenti, umetniki, vojaki in politiki vse dokler te vezi niso vodile k SDolnim odnosom. Katoliške države Južne Evrope so imele podobno strogo moralo, vendar blažja stališča. Bile so strpne do praznine, ki je zevala med moralnimi vrednotami in spolnimi praksarr . V katolicizmu so grehi odpustljivi. Zato so mnogi moški iz Severne Evrope verjeli, de bodo v Južni Evropi, še posebej v Italiji, našli spolno svobodo, ki bi temel|ila le na praktičnem, ne pa tudi na ideološkem nivoju. Po drugi strani pa v katolicizmu ni značilnega protestantskega verskega Individualizma. V teh kulturah so se vse do danes ohranile močne družinske tradicije. O seksualni zgodovini pravoslavnih držav Vzhodne Evrope je manj informacij, dozdeva pa se, da je bil položaj nekoliko podoben katoliškim državam. Zdi se, da so do leta 1700 v Rusiji, kljub nasprotovanju klera, cvetele različne oblike zunajzakonskega spolnega obnašanja. Šele potem je pravoslavni kler, skupaj s carji in državnimi inst tucijami, ki so hoteli posodobiti rusko družbo, omejil nekatere oblike spolnega obnašanja. Pravoslavna cerkev ostaja vse do danes zelo konzervativna In tradicionalna, še posebej glede položaja žensk, ker v zadnem času ni doživela nobenih verskih prenov. Islam, četrti verski sistem, ki je vplival na lužnovzhodno Evropo, je v skladu z verskim zakonom zelo strog do spolnega obnašanja. Toda stvarnost močno odstopa od verskih idealov, morda še bolj kot v katoliškem svetu. Vse dokler moški ne opustijo moške vloge v javnosti - zavzemanja aktivne víoqe v seksualnosti - in dokler je njihovo spolno obnašanje zasebna praksa, skorajda nimajo težav zaradi promiskuitet-nega obnašanja ali kršenja verskih pravil. Ženske, zaprte v svojem domu, kjer imajo prav tako malo besede, imajo le malo izbire v spolnem obnašanju. Večina območij v Evropi je poznala - ali še pozna - sistem časti in sramote, ki je bil neodvisen od religije in je močno vplival na seksualno obnašanje, Čast je pripadala družinam, ne posameznikom, in družinski patriarhi so bili odgovorni za čast odvisnih družinskih članov. Seksualni prestopki so bili dopuščeni, dokler so bili skriti, dokler so imeli moški aktivno vlogo in če so sramoto lahko pripisali drugi družini. V Severozahodni Evropi je po vzponu protestan! ma sistem časti in sramote zamenjal sistem krivde. Seksualne pregrehe se niso v« to-lerirale, tudi če so bile skrite. Občutki krivde zaradi prepovedanega obnašanja so se individualizirali in se niso več toliko nanašal na družino, ampak na storilca sramotnih dejanj. Starejši vrednostni sistem časti in krivde pa še vedno deluje zlasti v mediteranskih območjih ter predstavlja temelj v mafijskih družinah. Pomembno vlogo so v omenjenih seksualnih vzorcih odigrali trije prelomni dogodki po letu 1 700, ki so vplivali na večino evropskih kultur in ki še danes vplivajo na seksualno življenje. Kot prvo je v 1 B. stoletju razsvetljenstvo nasprotovalo krščanskim (seksualnim) praksam in vrednotam Francoska revolucija jih je nadomestila z novimi, bolj racionalnimi vrednotami ter moralo. Drugič, oblikovanje seksualne psihopat '; ?li seksologije je okoli leta 1900 kvazi-raciona-liziralo seksualna stališča in politiko. Tretjič, gibanja za seksualno reformacijo ter ženska, gej in lezbična emancipacija od šestdesetih let tega stoletja naprej so razširila spekter seksualnih možnosti, vsaj v Zahodni Evropi. Najpomembnejši izidi naštetih sprememb so: oblikovanje seksualnih identitet, nova definicija normalne in nenormalne spolnosti, razvoj gibanj za emancipa o, napredek v nadzorovanju rojstev in krepitev Dolit'ke telesa. Dandanes obstaja v Evropi zelo kompleksen sistem seksualnih kultur. Seksualne razlike so največje doslej, močni in vplivni konzervativni tokovi se pojavljajo marsikje, medtem ko na drugih področjih prihaja do izraza postmoderni razvoj. Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v seksualnih kulturah in politiki na Vzhodu, kako se bo razvija! seksualni sinkretizem Zahoda in kakšne bodo posledice javnih medijev, ki vplivajo tako na poenotenost kot različnost stališč. Zdi se, da je razvoj v mnogih primerih ireverzibilen, tako kot bc za pravice žensk ter gej in lezbična emancipacija. Kevin Moss queer narodna zavest Prispevek Kevina Mossa, po izobrazi rusista, raziskuje mogoče vzporednice med narodnostjo in seksualnostjo. Ce je po Andersonu (Benedict Anderson: Imagined Communities. New York, Verso, 1991) narod imaginarna politična skupnost, kako i potem s "queer narodom"? Narod je imaginaren pojem, t člani zvečine ne poznajo drugih pripadnikov njihove narodnosti. In narod je skupnost, ker si ga predstavljamo kot horizontalno tovarištvo. Kaj je omogočilo queer narodu, da si sebe zamišlja kot skupnost? Anderson poudarja pomen tiskanega kapitalizma, Še posebej časopisov, za oblikovanje narodne zavesti. Podobno so gej mediji odigrali pomembno vlogo v oblikovanju gej zavesti. Naslednjo podobnost Moss vidi v cenzuri in primerja prepoved šolanja a i pisanja v nacionalnem jeziku s prepoved i {oziroma molkom) promocije homoseksualnosti. Tudi cenzura naj bi torej pomembno prispevala k oblikovanju queer zavesti - to Moss poimenuje zgodovinski vidik. Pri dokazovanju obstoja naroda ali manjšine številke pogosto igrajo pomembno vlogo kako številčen naj bo narod, da si zasluži priznanje o obstoju? Podobno se velikokrat postavlja vprašanje, koliko je sploh i ospol-no usmerjenih ljudi oziroma ekskiuzivnih, "čistih" homoseksualcev. Bistveno razliko med queer narodno zavestjo in drugimi pa Moss vidi v klozetu, sk vanju spolne usmerjenosti oziroma igranju heteroseksualne vloge. Le malo ljudi (razen disidentov ali političnih vohunov) namreč skriva svojo narodnost, VeČina lezbijk n gejev pa skriva fali je nekoč skrivala) svojo queer nacionalnost, Anderson omenja še nacionalno zavest p -padnikov. Do nedavnega so se geji in lezb ke kot taki deklarirali le v gej getih, dodaja Moss, Na tej točki velja pojasniti še nekatere izraze. Najprej je spet omenjena razlika med homoseksualcem, ki se lahko ali pa ne den-tificira z gej skupnostjo. Queer pa je nekaj povsem drugega, saj pojem vključuje geje, biseksualce, lezbijke, transe ksualce, gej-iden-tificirane heteroseksualce ..., je skratka per-formatlven in levičarski pojem, ki oznanja neposrednost, aktivizem, bojevitost. Naslednja stopnja, identifikacija z imaginarno politično skupnostjo, se bolj nanaša na podobo, imidž, ki se je ustvaril znoti , same skupnosti. Gotovo obstaja nek gej Imidž oziroma slog v oblačenju, obnašariu, aktivnostih ... Tudi jezik, ki je igral pomembno vlogo v evropskem nacionalizmu 19. stoletja, najde mesto znotraj queer naroda. Seveda geji in lezbijke govori|o -rti jezik kot heteroseksualci, znotraj gej kulture pa se nauči|o tudi nekaterih posebnosti v govoru, kretnjah in obnašanju, ki so znaulne za pripadnike gei skupnosti. Nadaljnja značilnost "ge¡ naroda" je ta, da j brez domovine lezbijke in geji obstajam v diaspori, živijo po vsem svetu. Tukaj so mogoče primerjave z judovsko nat inalno identiteto In črnskim nacionalizmom. Nekatera gej politična gesla ("Cayis good", "We're here, we're queer, get used to it") so zelo podobna geslom črnskih gibanj ("Black /s beautiful", 'Tm black and I'm proud"). Geji imajo pravzaprav transnacionalno identiteto, ki bolj spominja na (ude ali cigane. Že od nekdaj je zanimiva povezava med tjo; manjšinske istospolno usmerjene popu lacije ne le ne poznajo, ampak jo pogosto tudi apriorl zavračajo. Dejstvo, da geji n lezbi *,e vzbujajo dvom v tradicionalne vloge - le zato, ker so drugačni - še spodbuja sovražnost. Pomembnejša cilja Urada sta promocija sprejemanja lezbičnih/gej življenjskih slogov na vseh družbenih področjih in zmanjševanje diskriminacije v uradnih postopkih. S soočanjem javnosti s temo homoseksualnosti pa urad prispeva tudi k vidnosti celotnega razpona gej/lezbičnih življenjski'! stilov v Berlinu in drugje. Urad spodbuja iniciative, skupine in posameznike/ce, na se odloi ijo za razkritje v javnosti in zahtevajo gej In lez bične pravice. Ciljne skupine, h katerim Urad za homoseksualne življenjske sloge usmerja svoje dejavnosti, so naslednje: * splošna javnost - povečevanj spreie-mljivosti lezbijk in gejev; * člani/ce vladnih organizacij; * lezbijke in geji, ki (še) niso ali pa se ne čutijo več del emanclpacijskega gibanja (čeprav tudi na njih vplivajo zakoni ir javno mnenje); * ženske in moški, ki sodelujejo v lezblč-nem/gej emancipacijskem gibanju. Od leta 1991 naprej je šest oseb redno zaposlenih v uradu, vsaka je zadolžena za določeno področje gej in lezbičnih dejavnosti. Naloge Urada pa so naslednje: * vplivanje na ustrezna ministrstvi: in administracijo, tako da bodo ustrezno upošteva gej in lezbične vidike; * svetovanje v primerih diskriminac"; za rac spolne usmerjenosti, zbiranje in vrednotenje teh primerov v anonimni obliki; * organiziranje informativnih drugih tečajev o homoseksualnosti za različne strokovne skupine; * širjenje vpliva na vsa področja izobraževalnega sistema, tako da se tradicionalna predstava o družini Širi, koncepti vlog pa postavijo pod vprašaj; * finančna podpora lezbičnim/gej projektom; * sodelovanje z mediji pri informiranju j /-nostl o interesih gejev In lezb ¡k. Ira Kormannshaus sloge v berlinu Urad, ki se ukvarja izključno z lezbično In gej problematiko, je prvič v nemški zgodovini del javne, torej državne administracije. Ustanovitev ''Urada za homoseksualne življenjske sloge" v okviru ministrstva za mladino In družinske zadeve (16.11.1989) kaže na to, da se družinska politika ne povezuje več samo s heteroseksualnos >. Vse oblike skupnosti, torej tudi homoseksualne, morajo biti deležne državne zaščite. Urad je potrebo po ustanovitvi utemeli z dejstvom, da je večina populacije usmerjena k nasprotnemu spolu, zaradi tega se heteroseksualci na lezbijke in geje velikokrat odzivajo z nerazumevanjem , nestrpnos- političnim in seksualnim dlsiaentstvom. Političnim odpadnikom se pogosto prip e tuu seksualna deviantnost. Homoseksualnost in odpadništvo se pogosto enačita zlasti v literaturi in umetnosti bivših komunističnih držav, Tako na primer policist, ki v filmu Drugi način madžarskega režiserja Karolyja Makka zaloti ponoči v parku ženski v objemu, pravi: "Nismo v Ameriki." Homoseksualnost je torej nekaj povsem drugačnega, Drugega, tako tujega, da se "pri nas" ne more pojaviti. Zato se projicira v drug svet, drug politični sistem ali pripisuje drugI nacionalnosti. Za Sovjete je bila homoseksualnost povezana z nacizmom in ie-ti so jo pripisovali komunistom, Američani so jo v dot senator,a Mc Carthyja pripisovali komunistom Pa se ni treba preveč ozirati v preteklost. Najboljše sodobne primere uporabe homofobičnega jezika v nacionalistični retoriki na jemo pri Srbih. Vodilni srbski ideologi (demagogi) pogosto opletajo s politično teorijo o zaroti proti srbskemu narodu, I jo kujejo skupaj sindikati, Hrvati, Vatikan, Četrti rajh, Albanci, Avstrijci, Evropska skupnost, Muslimar i lezbijke, Washington ... Neverjetno, kako lezbijke pašejo med Muslimane in Washington! Če razumemo narod kot imaginarno politično skupnost, je govor o queer narodu oz. narodnosti vsekakor zanimiv. Vsaj v tec.ijl. Predavatelj Moss omenja tudi mogočo politično posledico zaščite homoseksualcev kot družbene skupine in torej možnost prido bitve statusa begunca. urad za homoseksualne življenjske Metka Mencin raziskovanje vrednostnih orientacij mladih - kaj o odnosu | do istospolne usmerjenost govori empirija Raziskavi Mladina 93 (dijaška populacija, maj in junij 1393, reprezentativni vzorec 2310 srednješolk in srednješolcev) in Življenjske in vrednostne orientacije študentske populacije (marec in april 1995, vzorec 1829 študentov visokošolskega študija 2. in 3. letnikov ljubljanske in mariborske univerze) sta prvi, ki sprašujeta tudi o odnosu do istospolne usmerjenosti. Obe raziskavi je izvedel Center za socialno psihologijo (Institut za družbene vede pri FDV). Na postavkah, ki jih je že mogoče primerjati, študentska populacija v primerjavi s srednješolsko izkazuje bolj liberalen odnos do istospolne usmerjenosti - ne izkazuje le več strpnosti, ampak tudi več spoštovanja. Če govorimo politično, pa razlogov za poseben optimizem ni. Delež tistih, ki odklanjajo kakršnekoli stike z istospolno usmerjenimi, je 27% (socialna d is ta n ca do lezbijk) oz. 27,8% (distanca do homoseksualcev); 5% anketiranih študentk in študentov meni, da bi bilo treba homoseksualce ostro kaznovali; 7,3% se jih strinja s trditvijo, da bi jim bilo treba prepovedati služenje vojaškega roka {s tem se je strinjala skoraj četrtina anketirane srednješolske populacije). Na tem mestu nast.i. iskrenost odgovorov niti ne zanima - ne zanima nas, ali gre razliko pripisati manjši obremenjenosti študentske populacije s predsodki ali želji, da odgovarjajo skiadno s pričakovanji, ki jih pripisujejo svojim referenčnim skupinam. Tudi če bi se izkazalo, da bistvo razlik tiči v slednjem, njihov pomen ne bi bil dosti manjši -sklepali bi namreč lahko, da se pomemben del studentske populacije zaveda lastnih predsodkov in jih ni pripravljen javno zagovarjati. V raziskavi iz leta 199.5 sta bili anketiranim študentom zastavljeni tudi vprašanji, ki zadevata družinska razmerja in sta zadnja leta predmet -resda redkih, javnih razprav o uresničevanju načela enakosti v pravicah ne glede na spolno usmerjenost. Dobra četrtina anketiranih istospolno usmerjenim odreka pravico skrbeti za otroke (42,4% jih predlogu za odvzem te pravice nasprotuje), skoraj tretjina pa nasprotuje islospolni poroki (28,5% jo podpira). Ta stališča kažejo indikativno podobnost z obstoječo zakonsko ureditvijo, to se utrjuje zaupanje v predpostavko, da zakonodaja pomembno vpliva na oblikovanje javnega mnenja. Indikativno je se dejstvo, da se nasprotovanje pravici do poroke med isto.spolnimi osebami utemeljuje s koristmi otrok, hkraii pa se istospolno usmerjenim ne odreka pravica do starsevstva, posvojitve iln. Stvar torej ni v otrokovih pravicah - problem je v nelagodju, ki ga heteroseksualni večini povzroča homoseksualna manjšina. O tem nelagodju govori tudi podatek, da kar 1 6% anketiranih študentov soglasa s trditvijo, da bi bilo treba istospolno usmerjenim prepovedati javno razkazovanje spolne orientacije, 51,5% se ¡iti s trditvijo ne strinja, skoraj tretjina pa je neopredeljena. Ker je istospolna usmerjenost še vedno tabuizirana in se javni prostori šele odpirajo govoru o enakosti v pravicah ne glede na spolno usmerjenost, je vprašanje, koliko so bila ta vprašanja anketiranim sploh blizu. Nekaj o tem lahko pove razmeroma visok dele? abstinence. Vsekakor zahtevajo podatki o deležu neopredeljenih anketiranih več|o mero previdnosti pri interpretaciji rezultatov. Ti deleži povsod presegajo 25%, celo pri trditvi, da bi bilo istospolno usmerjenim treba prepovedati javno izkazovanje usmerjenosti, se je skoraj tretjina anketiranih zatekla k neopredeljenem odgovoru. Bolj pričakovan je visok delež neopredeljenih odgovorov (52,1%) pri vprašanju o ustreznosti /asčite pravic istospolno usmerjenih, saj predpostavlja poznavanje zakonodaje - v lestvici, ki sprašuje o ustreznosti zaščite trinajstih skupin prebivalstva, noben delež neopredeljenih odgovorov ni nižji od 35%, In če si dovolimo zaključiti; omenjeni rezultati govorijo v prid kampanjam za strpnost, predvsem pa ne morejo biti alibi za diskriminatorno zakonodajo - javno mnenje, ne glede na to, kdo in kako ter zakaj ga meri, v pravni državi ne more bili i/govoi za kršenje človekovih pravic. TEMA DNEVA Nedokončana zgodba Ko sem prvič sliial3 d ve že nski go voriti o »zgoraj m spodaj«,je menda ob neki priložnosti dejala komedianrka Karen Williams, sem se vprašala, m-ali se ti dve pogovarjata o pižamah... ?«. Ri jc eden izmed »blagih ocvirkov«, ki so jih izbrskali za svoje glasilo privrženci Škueovega kluba Magnus in LL. Gre, so zapisali in povedati na okrogli mizi na temo homoseksualnost in politika, za -zgodovino aktivizma, ki je pravzaprav zgodovina Škandalov, napovedani m prepovedani festival, odreče no gostoljubje na ljubljanskem gradu itd. Vedno p h so jih povzročali drugi...- Tn je - so potrdili v poznejši ra/pravi - še naprej nedokončana zgodba. Za razmeroma kratek čas, nekako dobrih deset let. kolikor se pri nas odkritejc govori in piše o homoseksualnosti in hzbiitvu, tudi ne more biti (veliko) drugače. Čc vemo, kaj se je dogajalo z ljudmi, ki so kakor koli odstopali od večine, »Štrleli« iz zlatega povprečja. Zanimivo je, da je »drugačna« spolna usmerjenost pn nas razmeroma ugodno pravno opredeljena, »zato jc toliki' bolj presenetljivo, od kod potemtakem nesorazmerna ne nakit j-njenost javnosti. In to danes, v demokraciji..,«, Ali pa wdj m. Javnost in demokracija, recimo še strpnost do drugače mislečih, govorečih ali obarvanji, so pogosto upa rabljeni in Še pogosteje zlorabljeni pojmi Pri vsem kajpada rti? gre le za Človekovo spolno usmerjenost, (ki je, tega se gotovo zavedajo, nemara nikoli ne bodo kar vsi ljudje v en glas sprejeli / naklonjenostjo m simpatijami}. Vsekakor je to dobra priložnost za razmislek. Zakaj se javnost (ta tako priročna amortna ma^ za špekulacije in manipulacije) v najrazličnejših anketah prtpri čljivo opredeljuje proti nasilju, kseimfobiji, nestrpnosti vseh vts;. potem pa se - pred dnevi nam tu pred nosom - na različnih koncih sveta dogaja prav nasprotno, tre m1 in vsak dan Nijhr? marsikje tudi zdaj. prav ta trenutek. DRAGICA BUŠNJAK Delo, 26. 8. I 99.S [ posvet ] katoliške 1 Razvoj moralne teologije: Spolnost je področje človekovega življenja, ki je na prav poseben način postala žrtev teološke 'znanosti" (bolje rečeno njena pri-tiklina) - moralne teologije. Če bi iskali njeno genezo v svetem pismu nove zaveze, bi jo nedvomno zaman. V Leksikonu za teologijo in cerkenajdemo namreč citat oziroma razlago, kaj naj bi moralka bila: " ... krščansko navodilo za vse predvidljive primere v življenju." Vendar je krščanska moralka več ali manj skupek in teološko skrpucalo njene lastne proizvodnje. Dejstvo je, da se moralisti, ki so sestavljali novodobni leksikon, niso mogli opirati in sklicevati na Kristusa, saj je imela Jezusova beseda "značaj nepopolne in nesistematične predstavitve etike pričakovanja božjega kraljestva. "(2) Ker so bili Jezusove pridige in govori žal pomanjkljivi ali nepopolno zapisani s strani evangelistov, si je Cerkev pomagala tako, da je Jezusovo oznanilo moralno-teološko: a) dopolnila, b) sistematizirala in c) konkretizirala. Tako je pomembno pridobila na sistematični teologiji in do potankosti izdelani kazi stiki (vzročnosti). Na ta način je krščanstvo dnevne svetlobe postalo samo še ''camera obscura" oziroma spovedniško šepetanje, ki se je čedalje bolj osredolocalo na mesene grehe - spolnost, seveda. S tridentinskim koncilom (I. 1545-63) so morali spovedniki razlikovati grehe po vrsti, številu in okoliščinah, tako pa se je povečalo tudi moralno-teološko zanimanje za čim bolj izdelane juridične norme in pravila v spovednici. Iz tistega obdobja izhaja najraz-vpitejši moralist Alfonz Ligvorij, menih iz reda redemptoristov, katerega delo TbeologtO moralis je doživelo več kot 70 ponatisov! Skozi celoten opus čutimo poniževanje človekove osebnosti in najdemo tr- ditve o človekovi nedoraslosti in nesposobnosti za urejanje lastnega življenja. Zato Cerkev izvaja izobraževal e prek spovednikov. Alfonz Ligvorij pu a človeka celo nalašč v nedoraslosti, nevednosti in odvisnosti. Njegova moralka ne predpostavlja posameznikove vesti in ravnanja po njej, marveč potencira njegovo g resnost in neskončno odvisnost. Tako je moralka spolnosti postala priljubljena poslastica in privilegij duhovnikov oziroma spolnih samcev. Zlasti v spovednici! V Goepfertovi Moralni teologiji, ki je izšla I. 1906, beremo naslednje: 'Navadni in neizobraženi ljudje ne morejo razlikovati med čistostjo, čutnostjo in nečastnostjo." Iz tega sledi, da je posameznik, bodisi neuk ali izobrazen, preobremenjen, njegova vest pa tako nesposobna razbirati sledove časa Enako nerazumljiva in ponižujoča moralno-teološka čvekanja najdemo tudi pri istodobnih moralistih. 2. Moralna teologija, homoseksualnost in ostale deviaclje(3) Za katoliško Cerkev in njeno moralno teologijo so homoseksualnost in s tem druge spolne deviacije nekaj grešnega, celo tako ?elo, da bi morali nujno izkoreniniti tako zlo homoseksualnosti kot tudi homoseksualce same. Moralna blebetanja teologov moralistov gredo tako daleč, da ti pozabljajo glavno poslanstvo Cerkve - oznanjati veselo oznani1"), kot jim je naročil Jezus. Beda katoliške moralne teologije je prav v tem razkoraku med človekom in Cerkvijo. Zbliževanja s strani Cerkve ni in ga tudi lep čas ne bo, vsaj dokler se moralisti ukvarjajo le z namišljenim "grehom". Doiga stoletja se že krešejo mnenja moralistov, ali je homoseksualnost deviacija, izroje-na (perverzna) spolnost, Dsihična bolezen ali celo kaj hujšega. Grški in judovsko-krščanski mit o človeškem [cerkev ] izvoru sta enakega mnenja da je posameznik kot bitje nepopoln. Človek je sestavljen iz dveh polovic. Tu se mnenji razlikujeta: grški mit pravi, da moško polovico lahko dopolnjuje drug moški; judovsko-krščanski mit pa Izrecno pravi, da samo ženska polovica. Ta mit se seveda opira na biblični citat o stvarjenju človeka; "In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo privedel k človeku. Tedaj je rekel človek (Adam, op, av.); 'To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti i moža je vzeta.' Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene (mo-žinje, op. av.) in bosta eno telo,''(4) Na nek način se torej rr ož in možinja vračata prek zakonske zveze v izvorno stanje stvarjenja. Postaneta eno telo - eno meso, Možinja naj bi v tem pogledu postala moževa pomočnica. Kot sledi, moški moškemu ne more postati pomočnik ali celo njegovo meso in telo. Vse tri velike religije sveta, krščanstvo, islam in judovstvo, se strinjajo v tem moralnem pogledu na homoseksualnost in trdijo, da je protinaravna in globoko perverzna. Opirajo se na izvorni božji načrt, češ vse, kar ni v tem kontekstu, je protina-ravno. Njihova razlaga temelji na trditvi, da moški stremi že po naravi k združitvi z žensko oziroma ženska k združitvi z moškim. Tu se zastavlja preprosto vprašanje: od kod torej težnje določenega odstotka moških in žensk k istospolni združitvi? Platon je v Simpoziju predstavil grški miL z drugačnim pogledom na pojav istospolne ljubezni. Po njegovi teoriji nekoč ni bilo tako kot danes oziroma nismo bili takšni kot danes. Bili so časi, ko so obstajale tri vrste ljudi, sestavljene iz: moškega in moškega, iz ženske in ženske ter končno iz heteroseksu-alnega para - iz moškega in ženske! Ker pa jih je božans o kaznovalo, so se te celote razpolovile. Še vedno vsi iščemo in smo obsojeni na iskanje svojih izgubljenih polovic. Blagor tistim, ki jih najdejo še v tem življenju! Nadalje isti mit nekako zaničljlvo opisuje heteroseksualno zvezo, Češ da je največ zakonolomcev prav tukaj. Po Platonu je naj-odličnejša zveza med moškim in moškim, kajti ti moški so po naravi bolj moški in ker, po njegovem, zasedajo tudi državniške posle. Kar je bilo torej za grški miselni svet naravno, je postalo s prihodom krščanstva protlnaravno. V dokaj neslavni zgodovini je katoliška cerkev pod krinko križa sežigala ne le čarovnice, ki si jih je izmislil sveti Tomaž Akvinski, marveč tudi vse homoseksualce in njim podobne "izrodke". Kakšna ironija! Klasični grški in rimski filozofi bi v krščanskih celibaterjih, ki tudi niso naravnani k zapla-janju otrok, videli tipične predstavnike homoseksualne človeške vrste. Novejše raziskave in bolj odprte statistike po svetu kažejo, da je v cerkvi kar B0% duhovnikov homoseksualcev in ostalih 20% zakonolomcev! Zanimivo je tudi dejstvo, da teh 80% duhovnikov odkrito zagovarja celibat, saj če si homoseksualec, si a priori imun na ženske čare. Omembe vreden je tudi podatek, da druge nekatoliške religije razumejo pojav homoseksualnosti bolj fleksibilne Bralcem niso neznane homoseksualne poroke na Norveškem, Danskem, v Hoiandijl, na Švedskem, v Avstraliji, Švici, Novi Zelandiji in ZDA, ne le med laiki, temveč tudi med samimi duhovniki! Sveti Pavel v pismu Rimljanom pripisuje homoseksualne zveze, s polno mero sovraštva in gnusa, Grkom: "Zato jih je Bog prepustil nečistosti, kamor jim je težilo srce, tako da so sami eskrunjali svoja telesa ... Zato jih je Bog prepustit sramotnim strastem (Grke, op. av.). Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s p roti na ravni m, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug za drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemal plačilo, ustrezno svoji zablodi."(5) Nazori o tem, kaj je naravno in kaj protina-ravno, na srečo (ali na žalost) niso vedno in povsod enaki. V Bibliji stare zaveze najdemo tudi bolj naklonjena pisanja o istospolni ljubezni, ko "se je Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in jonatan ga je vzljubil kakor sam sebe. jonatan je sklenil z Davidom zavezo, ker ga je ljubil kakor sam sebe. Jonatan je slekel plašč, ki ga je imel na sebi in ga dal Davidu, s svojim mečem, lokom in pasom.''(6) Za katoliško Cerkev je sodomski greh ena najstrašnejših zablod človeštva. Nad tem "grehom' katoliška morala vihti svoj meč pravičnika in kot edina privilegiranka (s papežem na čelu) udriha in kritizira spolne zablode njenih podanikov. V papeževih enciklikah, namenjenih vesoljnemu svetu, opazimo veliko nazadovanje moralne teologije, celo vračanje v mrak srednjega veka. Papežev moralni nauk poveličuje svetost zakona; združevanje moža in žene za (predvsem) sveti za-plod. Istospolna ljubezen je po njem danost, kateri bi se najraje izognil, vendar se čuti poklican, da tudi njim svetuje, predvsem meditacijo, molitev, eventuelno tudi božanje. Koitus, seksualna združitev moškega z moškim, ni mogoča pod nobenim pogojem, kajti gayi naj imajo vedno pred očmi božji načrt, da je Bog spolno združil samo moža in ženo, da bi tako nadaljevala človeško vrsto.(7) Kakšno sprenevedanje! Katoliški moralni nauk implicitno priznava, da je heteroseksu-alna zveza nujna samo zaradi rojevanja in nadaljevanja človeške vrste! Istospolna zveza ni in ne rr re biti izključena, vsaj hipotetično ne. Če se na primer istospolna partnerja enodušno odpovesta potomstvu, j i jasno, da želita živeti istospolno ljubezen, brez hipokrizije in farizejstva! Zakaj torej cerkev sili ljudi v heteroseksualne zveze samo zaradi nadaljevanja človeške vrste? jasno je, da smo ljudje v izpovedovani svoje spolne pripadnosti zelo raznoliki in da skriti zajec tiči dosti globlje, kot si to predstavlja cerkev. Cerkev je od vsega začetka sovražila ženske, ker je bila prva ženska začetnica vsega slabega. Eva je prva spoznala istospolno ljubezen in bila zato izgnana iz raja. Adam jo je sprejel in jo skusal spreobrniti toliko, da sta nadaljevala človeško vrsto. Njena krivda pa je ostala do danes. jasno je, da je prva cerkvena skupnost pomenila samo moške pripadnike za nadaljevanje krščanske religije. Krščanska pracerkev se je morala močno braniti pred grškimi filo zofi, predvsem ko so jim ti očitali nemoralen način življenja. Katoliški moralni nauk še ni bil izoblikovan oziroma ga ni b;lo. Prakris-tjani so bili vpeti v grško-rimski svet in njegovo ideologijo, sicer jih apostol Pavel ne bi kritiziral.(8) Znano je tudi, da so obstajali poročni obrednlki, namenjeni tako za hete-roseksualni zakon kot tudi za homoseksualnega. Poročni obredniki so se izgubili, z inkvizicijo, nekje v srednjem veku. Oglejmo si citat iz svetega pisma, ki jasno dokazuje, da je homoseksualnost obstajala tako med Judi kot okoliškimi narodi in da kljub božjemu pokončanju Sodome in Gomore homoseksualnost ni bila nikoli in nikjer zatrta: ''... Nista pa še legla spat, ko so meščani, sodomski moški, obstoplli hišo, dečki in starci, vse ljudstvo do zadnjega moža. Klicali so Lota in mu govorili: 'Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!'(9) Lot je tedaj šel k njim pred vrata, a zaprl duri za seboj. Potem je rekel: 'Nikar, bratje moji, prosim, imam dve hčeri, ki še nista spoznali moža. Nji pripeljem k vam, da storite z njima, kar se vam poljubi. Samo tema možema ne smete nič hudega storiti, ker sta prišla v senco moje strehe.' Odgovorili so: 'Poberi se od tod!1 in rekli: 'Ta je sam prišel kot tujec in bi smel že so< ti? Storimo ti zdaj še kaj hujšega kot onima!1 In pritiskali so silno na Lota in bili vedno bolj blizu, da bi vlomili vrata ...''(10) Sprašujem se, kako velika je bila božja pravičnost, da je pokončala z grehom in grešniki vred celotno mesto. Medtem ko v t is Bibliji isti Bog govori, da ne odobrava smrti grešnikov (v tem primeru homoseksualcev), ampak kaznuje le greh In grešnost.(11) Pri uničenju Sodome in Gomore se ponovno zastavlja vprašanje, kdo je nadaljeval človeško vrsto oziroma na kakšen na n. Preživeli so namreč le Lot in njegovi hčer Torej se je med njimi moral zgoditi incest, d bi se človeška vrsta lahko nadaljevala. Vprašanje greha (incesta) se omili, pravzaprav negira, kljub dejstvu, da sta hčerki obnovili zarod s pomočjo svojega očeta. Božja pravičnost v tem primeru tor greha ni kaznovala.(12) Ti pogledi na greh in grešnika niso vedno in povsod enaki, kajti v spisih Nove zaveze najdemo tudi stavke, ki so bolj naklonjeni istospolni ljubezni. Tako, na primer, v citatu pisma Sv, Pavla Timoteju zasledimo: "Neprenehoma, noč in dan v svojih molitvah mislim nate. Kadar se spomnim tvojih solza, silno želim, da bi te videl, da bi bilo moje veselje popolno ... To veš, da so me vsi iz Male Azije zapustili. Med njimi Figel in Her-mogen ., Potrudi se in hitro pridi k meni! Dema me je namreč zapustil, ker je vzljubil ta svet. Samo Luka je pri meni. Vzemi Marka in ga pripelji s seboj, ker mi je zelo koristen."(1 3) Naslednje je pismo Pavla Titusu, v katerem mu Pavel naroča: "Na Kreti sem te pustil zato, da urediš kar je še treba ... Ko bom poslal k tebi Artemaja ali Tihika, skušaj čimprej priti k meni v Nlikopolo."(l4) V pismu Filemonu Pavel piše: "Pavel in brat Timotej najinemu ljubemu sodelavcu Filemonu! Kadar se te spominjam v svojih molitvah, se zahvaljujem Bogu, ker slišim o tvoji ljubezni In o zvestobi. Tvoja ljubezen me je navdala z velikim veseljem in s tolažbo ... Pošiljam ga nazaj (Onezima, op. av.) k tebi, svojega srčnega ljubimca. Sicer bi ga bil rad zadržal pri sebi, da bi mi stregel namesto tebe. Vendar nisem hotel storiti ničesar brez tvojega soglasja. Morda je bil zato za kratek čas ločen od tebe, da bi ga spet pridobil za zmeraj, nadvse dragega najprej meni, še koliko bolj pa tebi. Da ti ne omenim, da mi dolguješ celo samega sebe."(15) Krščanstvo in z njim moralna teologija sta prevzela gnus in sovraštvo do homoseksualcev iz judovstva. Čim je krščanska religija postala državna religija rimskega cesarstva, je Cerkev takoj izkoristila svoj vpliv. Že leta 390 n.š. je skušala z zakonom iztrebiti homoseksualnost. Zakon je bil tako krut kot prej rimsko pravo do kristjanov kazen je bila smrt na grmadi. Si lahko zamislite, kje vse so zagorele grmade!? Smrtna kazen je bila običajna cerkvena kazen še v 16. stoletju, to dokazuje kazenski zakonik cesarja Karla V. iz leta 1532. V nebo vpijoči 16. člen je določal, da morajo homoseksualce po ustaljeni navadi spraviti s tega sveta, V rimsko-grškem in krščanskem svetu je bila homoseksualnost povezana s sovraštvom, podcenjevanjem in igncanco do ženske, zlasti njene nesposobnosti, da bi mogla postati in biti dobra prijateljica! Zgodovinarju Plutarhu, filozofu Aristotelu ter cerkvenima očetoma Avguštinu in Tomažu Akvins-kemu se je dozdevalo, da je prijateljstvo mogoče le med moškimi. In v čem je sedaj kontradikcija moralne teologije? Krščanstvo je moralo, v skladu z zgoraj omenjenimi navedbami, nujno deseksualizirati homoseksualnost in svoj seksualni pesimizem, da bi tako gojilo samo homoseksualnost naprej -v podobi moške družbe, duhovnikov in menihov, torej družbe, ki sovraži ženske. Celibat in neoženjenost sta torej beg pred lastno homoseksualnostjo, le krinka farizejskih menihov in duhovnikov, ki pa vsako pisanje o sebi razumejo kot napad. Ali, kot pravi papež, to so napadi, ki so del strategije rušenja cerkve.(16) Ker je duhovniški stan sakraliziran in privilegiran, ta sloj prikriva svojo homoseksualno usmerjenost s kom- penziranjem in sublimacijo: najsodobnejši avtomobili, draga potovanja, avdio in video tehnika idr. Homoseksualnost Še naprej usmerjajo v ljubezen do otrok in dečkov; njihove najintimnejše zaupnice pa so jim samo neporočene stare device in vdove, ki jim nadomeščajo incestoidne matere. V Kristusu najdejo idealnega in najlepšega moškega, z njim so vedno in povsod, on jim je najzvestejši partner. Ker pa je duhovščina obenem tudi sodni aparat, svoje lastne projekcije bičajo v laičnih ljudeh, posebej v ped riti, ki javno deklarirajo svojo usmerjenost. Prav posebno glasni kritiki so tisti duhovniki, ki so se že kdaj podali v gay avanture (primer dunajskega nadškofa in kardinala Groerja, ki se je zaradi znane afere o spolnem nadlegovanju gojencev nekega katoliškega internata moral odpovedati kardinalskemu klobuku in tako tudi službi). In koliko kardinalov Croerjev bo še moralo odstopiti, da bo katoliška Cerkev začela priznavati, da je med njenimi vrstami veliko homoseksualcev in da je te verjetno sama ustvarjala? Tako pa je, hote aii nehote, postala pribežališče grešnikov v svojih lastnih vrstah! STJAN Opombe: 1. Lexikon für Theologie und Kirche, zv. 7, str. C J. I. 1962. 2. prim. Lexikon für Theologie und Kirche, str. 61 S, 1. citat. 3. Avtor citata uporabijo ident&na katoliška terminologijo. 4. 1 Mi 2, 22-24. i. Rim l 24; 26-27. 6. 1 Jim IS, 1; 3-4. 7. I M z 2; prim. še Cos ti Mnubii ter familia Cbristiana. 5. prim. Rim ^ f C 13; 1 Kor 6; 1-20, 1-40. P. Svetopisemsko spoznanji pomeni spolno občevanje, op. av. 10. 1 Mz 19; 4-11. V, Kot primer rat-a/om Mogdaianmo srečanje z Jezusom. Marija Magdalena je bila greinica in bi morala bili po židovski tradiciji kaznovana. Vendar so ¡i bili kot "grešnici" odpuičeni številni grehi, ker je moina ljubilo 12. prim. 1 M1 19, 30-JB, 'J, 2 Tirni, 1114. lit J,S; 3-12. 15. Tim f, 1 i-22. 16 Prim. Peto, 15.09.1995, ¡tr. 52. L, zbornik o lezbičnem na Slovenskem •JÍ1984-1995 "Lezbijke še zmeraj živijo v izolacij), icamor jih je potisnila heteroseksistična družba, Spolna usmerjenost seveda ne sme biti ovira za razvoj in samo-uresničitev katerekoli družbene skupine, ne razlog za stereotipe in predsodke ... Če pristanemo na izolacijo, nismo izolirane samo v družb., temveč tudi druga od druge." Uvodno predstavitveno besedilo, pravzaprav že kar prvi lezbični pamflet na našin tleh, je prvič izšlo oktobra 1987 v Mladini, v prilogi o lezbištvu z naslovom Ljubimo ženske. Pozneje ¡e bilo objavljeno še v mnogih drugih časopisih (Antena, Teleks, Erotika, lana, Tribuna ...) slišati ga je bito na Valu 202, na RCi, fiŠ ... Lezbične aktivistke bi marsikaj iz preteklosti sedaj, po večletnih izkušnjah, gotovo naredile bolje ali drugače. Toda pomen lezbičnega pamfleta o fsamo)-izolaciji iezbijk in nujnosti razkritja v javnosti ostaja. O tem, da je Šele v letu 1995 pred nami prva knjiga o lezbičnem gibanju v slovenščini, ne gre izgubljati besed, in še manj o tem, da je zbor.iik avtorsko, pionirsko delo z našega območja, ki skuša zajeti vsaj del pestrih dejavnosti lezbičnega gibanja. Vsebinsko je zbornik razdeljen na teoretični del (z odlomki iz diplomskega dela in nekaterimi eseji, objavljenimi v Revolverju} in boij aktivistično usmerjen vsebinski del. Ta jedrnato oriše zgodovino organiziranega lezbičnega gibanja v Sloveniji in še v okviru bivše Jugoslavije. Prinaša tudi nekaj intervjujev in člankov, ki so se pojavili pred letom 198-1, Posebej dragocen prispevek so magnetogrami lezbičnih delavnic na 1. jugoslovanskem feminističnem srečanju leta 1 987 v Ljubljar. in delavnic z 2. Roza tabora leta 1993 na Voglu. Nič manj pomembni niso eseji, pogovori z aktivistkami in znanim umetnicami (Slavenka Drakulič, Diamanda Galas, Ira Kormannshaus .,.) alt portreti lezbičnih umetnic (Lea Deiaria, Della Crace, Audre Lorde, jeanne Mammen ..) Večina je sicer bila že objavljena v slovenskih lezt, enih in gej publikacijah (Lesbozine, Pandora, Revolver), ki po večini niso znane niti dostopne širšemu krogu bralstva. Zbornik prinaša tudi besedila s področja samorefleksije lezbične skupnosti in scene ter se pogumno in kritično loteva dinamik? odnosov znotraj lezbične subkulture - če je komu ta pojem še pri srcu." iko lahko beremo o lezbični modi, življenjskih sloc Iezbijk, skratka, o posebnostih lezbične (in tudi gejevske) kulture, ki Ze mejijo na, zlas' na zahodu, ustaljena, celo zavezujoča pravila obnašanja. Poglavje z naslovom Produkcija na kratko obdela tako lezbično glasbo, založništvo, periodični tisk kot tudi ti. aktivistično pro- dukcijo v obliki projektov. Če so dvajseta zaznamovale salonske lezbične pisateljice bohemke v Parizu, so osemdeseta last politično usmerjenih in levičarski ideologiji naklonjenih Iezbijk s središčem v Berlinu. Berlin je v Evropi - nemara tudi v svetu -najpomembnejše mesto lezbične kulture, ki je tam cvetela tako v začetku stoletja, ko je obstajalo okoli sto zasebnih klubov, kot dandanes, ko nove lezbične skupine bliskovito rastejo, lokalov pa je blizu dvajset. Seveda se prvo delo s področja lezbične kulture ne more izogniti obravnavi lezbične erotike. Le-ta je predmet številnih m sti-fikacij, saj v javnosti cirkulira kot del hete-roseksualne pornografije. Eseja s tega področja orisujeta zgodovino lezbične erotične literature in tudi prvih del s pornografsko vsebino. Odveč je poudarjati, da gre za 1 avtohtono", zares lezbično produkcijo knjig, filmov in videa, to pomeni, da govorimo o lezbičnem avtorstvu. Poglavje zaključuje poročilo s seksualne delavnice, ki je potekala na Roza taboru leta 1993 na Voglu. Identiteto, zadnje poglavje, odpira uvodno sociološko besedilo o razvoju lezbične identitete skozi različne teoretske pristope. Teoriji sledi "življenjski del", pogovori s štirinajstimi lezbijkami iz Slovenije, v starostnem razponu od 18 do 52 let. Vse anketirane so odgovarjale na sklop temeljnih vprašanj: kdaj si ugotovila, da si lezbijka; kakšne težave si imela zaradi tega; komu si zaupala; si s seznanila starše; ali tvoji prijatelji/ce, sošolci/ke, sodelavci/ke vedo, da si lezbijka; kako si predstavljaš lezbično zvezo; kaj meniš o slovenski lezbični sceni; kaj kot lezbijka pogrešaš v Sloveniji. Ti pogovori so pomemben lezbični "glas" in najboljši način, da se končno načne zarota molka, ki v javnosti lezbištvo Še naprej ohranja v primežu predsodkov, stereotipov in izkrivljenih predstav o istospolni ljubezni med ženskami. To je pa tudi namen zbornika besedil s področja lezbičnega gibanja in teorije, publikacije, ki ni namenjena le sprotnemu informiranju, temveč tudi prihodnjim rodovom. Skratka, zbornik L, paleta lezbištva v knjii i obliki, ki bo vedno na voljo lezbijkam, ki se (šele) seznanjajo s svojo spolno usmerjenostjo, kot informacija vsem ženskam (in moškim) o možnih življenjskih slogih In kot prvo domače študijsko gradivo za vse, ki se bodo poglobljeno ukvarjali s tem pojavom. Pa še to. Če je v letu 1995 pri nas izšlo prvo avtorsko delo s področja lezbištva, to še ne pomeni, da so se komurkoli v Sloveniji tako odprle oči, da bi knjigo tudi finančno podprl. Izdajo zbornika je skoraj v celoti podprla ameriška ženska fondaclja Global Fund For Women i z San Francisca, Modra svetloba, antologija Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti, Skrb zase Ino Knabino: Ganimed in drugi, roman Ciril Bergles: ifriKIJA, . pesmi Nataša Velikonja: Abonma, . pesmi Hervé Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, roman Rita Mae Brovvn: Granatno jabolko, roman L - zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem Bosvvell Krščanstvo, družbena toleranca in homoseksualnost Zbornik po 10 letih gibanja [ lambda ] 3.12.-10.12.1 )teka, Ljubljan Kinoteka, LjUbiiana Prošnja za preživetje: življenje in delo i;T.T T _ / > JT 111 Audre Lorde (A Litany For Survival: The SKUC - Magnus, LL, Roza Jub ute and Work of Audre Lorde) režijo: MicheMe Parkenon, ZDA I99\ 90 Čist oditekani {Totally F***ed Up) režija: Cregg Ara Li, ZDA J 993, 76 min igra: lames Duval (Andy), Roko Belic (Tommy), Susan Behshtd (Michele), ¡enee Cm (Patricia), Gilbert tuna (Steven), Lance May (Deric) Potem ko smo si predlani ogledali Arakijev nihilistični The Living End (1992), z dvema seropozitivnima junakoma v ospredju, so tu mladostniki generacije X, odšteka posamezniki v še bolj odštekanem svetu. Formalno izveden film v stilu francoskega novega vala iz šestdesetih let, vreden kakega Godarda {Moški, žensko). Podoba načina življenja mlade gej generacije, I s potisnjena v subkulturo, zgodba štirih fantov in dveh deklet, ki se srečujejo s svojimi problemi - z aidsom, z odtujenostjo, z drogami, s samomorom, s homofobijr' in nasil-n i ki ter seveda s svojo osamljenostjo, izgubljenostjo. Hiter, odštekan film, s precej grenkimi nodtoni. Dokumentarec o znani ameriški črni pes- Polnočni plesalci (Šibak - Midnight Dance rs) režija: Met Chionglo, Filipini 199-4, 123 min igra: Alex Del Rosario, Gandong Cervantes, Lawrence David, Luis Corte*. 'ocialna freska f ipinske družine in nočnega življenja Manile - film, ki so ga kritiki primerjali z Viscontijevim neoreanzmom v ier je veliko prispevala k lez-bično-fpTiinistični kulturi. Stara petdeset in nekaj je od leta 1973 naprej posnela petdeset in nekaj filmov. S tako obsežno ustvarjalnostjo se ne more pohvaliti nobena lezbična filmarka. Retrospektive njenih del so bile na Berlinskem filmskem festivalu, v centru Pompid iv Parizu, v Muzeju modeme umetnosti v New Yorku in drugje. Bila je nagrajen , na številnih fes /ali h. Zanimivo pa je, da pred svojin tridesetim letom ni posnela vesar V njenen delu asledimo sledeče vodilne teme: av ¡biografija, spolnost, lezbična skupi is. uuhovnost/narava, v zadnjem času pa se je precej ukvarjala s tematiko raka na prsih. Po letu 1980 vsebina njenih filmov ni več izključno lezbična, vendar zgoraj naštete teme še vedno prevladujejo. So pa ti tokovi izrazito prisotni v njenih zgodn|ih filmih iz sedemdesetih let: Sitperdyke, Multiple Orgasm, Women I Love in Double Strength. Njeni prv; filmi so najbolj avtobiografski. Najprej je posnela filmsko trilogijo: I Was/I A.,, J 9 /: , X (1 974) in Psycho5ynthe$U (1975). Trilogija je psihodrama, kjer spremljamo osebni razvoj avtorice od obdobja jeze In zagrenjenosti do trenutka, ko skozi ustvarjalnost osmisli svoje življenje. Pvbosin- teza predstavlja notranji jaz skozi štiri i:gure. otrok, čarovnica, sportn a ,erka. Agresivni tor Ddseva drobce fragmenti rane psihe, ujete v kaotičnem življenjskem obdobju. Toda gledalca ob koncu trilogije presenetijo prefinjeni utrinki narave; ag"=sivne zvoke zamenja tišina, Ijt simbolizira avtoričino sozvočje s samo sabo, nji i notranji ■ft i 't Predstavite spolnosti v njenih film Hi je prav tako izrazito avloHoqrafska. Tako v filmih Women I .jve, Dyke tac tics in K Itiple Orgasm nastopi v vlogi ljubimke tuofi sama. Naslednji filmski sklop se ukvarja lezbična skupnostjo iziroma ženskim kole ivizmom, dotakne p" se tudi en :ipacijskih gibanj. Film Menses (1974) raziskuje menstruacijo kot skupno in pos|)3no-žemsko izkušnjo. V nekaterih drugih filmih se ukvarja s kofek iv-nimi ženskimi rituali: Women's Rites (1974), The Great Goddess (1977) in .Sappho (1978) Barbara Hammer je stara šestin petdeset let Pravkar je končala film Tender Fiction, ki govori o njenem zivlfenju in pogledih na gay skupnost v zadnjih osemindvajsetih leti i. Na letošnjem gay in lezbičnern filmskem festivalu Ljubljani bomo med dru^ n videli tudi njen najodmevnejši dokumentarec Nitrate Kisses iz leta 1 93, ki se prav tako ukvarja z biografijo skupnosti; od tridesetih let naprej. N; "lirskem festivalu so ga označili kot "dokumentarno mojstrovino gay in le ične kinen tografije". 11. dnevi gay in lezbičneaa filma niči Audre Lorde, ki je po dolgi bolezni umrla leta 1 992. Epopeja o močni osebnosti, ki se je vse življenje borila za pravice, za državljanske pravice, za ženske pravice in za pravice gejev in leztaijk. filmu Roko in njegovi bratje. Zgodba govori o plesalcih v gej baru, zlasti o treh bratih, ki se obenem tudi prodajajo. Najstarejši Joel ¡e poročen, ima sina in hkrati še ljubimca, Dennis živi predvsem na cesti ter se zapleta v kraje. Najmlajši Sonny ima za ljubimca transvestita. Vse tri povezuj1' in čuva njihova mama, moč in duh družine Vse dokler se njeni sinovi ne zapletejo v kaos nočnega kriminala... Tanek Jed (Thin Ice) režija: Fiona Cunningham Reid, Vel Britanija, 1994, 88 min igra: Sabra Williams, Charlotte Avery, Clare Higgins, james Dreyfus, Cwyneth Strong Fotografinja Steffi in njen novinarski kolega Greg skušata uspeti z zgodbo o lez-bični ljubezni na ledu Gej iger v New Vor-ku. Toda Steffi zapusti njena partnerica in poiskat si mora novo. Zapelje nedolžno, naivno in straight Natalie ter ji ponudi pobeg iz stroge, represivne družine. Toda zaplete se, ko Natalie odkrije, da naj bi nastopala v novinarski zgodbi. Všeč si mi, zelo si mi všeč (Anata-ga suki desu, dai suki des1 - I Like You, I Like You Very Much) režija: Oki Himyuki, japonska 1994, 58 min igra: S hi buy a Kazunoti, Kitakaze Hiša-nori, Nhhimota Kazufumi, Oki Himyuki, Tanaka Yoji Sodobna japonska drama o socialni! ju seksualnih odnosih med tremi fant. Yu je v varnem odnosu s Shinom, dokler tega položaja ne ogrozi z osvajanjem tretjega fanta, Takija. Droben, mehek film iz doka. neznanega sveta vzhoda. i Čudovita skrivnost (Utukushiki Nazo - Beautiful Mystery) režija: Nakomura C en ji, japonsko 1983, 60 min igra: Nagatomo Tatuyo,, Shiyuto Kei Yamas- hino Kaaru, Osugi Ren Gre za prvi japonski komercialni ge: ~>orpič, ki je našel inspiracijo v obrednem samomoru pisatelja Mishime, Trener fitnessa Takizawa privede mladega Itsura v prvo spoino izkušnjo z moškim. Pripoved se stopnjuje z nastopom političnih elementov, ki junaka privede i o do napake... Prostor pod soncem (A Plače In The Sun) režija: Constantme Giannaris, Vet, Britanija 1994, 44 min igra: Stavros Zotmas, Panagiotis Tsetsos Atene danes, na robu razpada vzhodnega bloka in balkanskega razpleta. Med begunci KINOTEKA _ pripravlja v novembru retrospektivo kultnega "g nemškega režiserja Reinerja Wernerja M Fassbinderja. Kdor je kaj zamudil, ima torej priložnost, da si ogleda. ■M se znajde tudi 1 8 letni Albanec, ki trči na osamljenega ¡fia-sa. Meje jima postavijo ljubezen, umor i" brezup v iskanji prostora pod soncem. Več-k'at na 'ajen, grški režiser, ki s svoji.r stik i p. seg; Ge neti: in Goc tuu, I 'edstavljen še s krajšim lirični filmom Cauaht o- Mn* hijeni A intervju M a r Mala e Ije. Dekleti se srečata na bencinski črpalki, kjer Randy dela po šoli in kamor Evie pripelje et * svr bahavi Range Rover, ker se [i zdi, da je z 1 njim nekaj narobe. Tako se začne malo verM. jetna romanca, ki načne vrsto komičnih dilem. _ 'sli potrebno oosebej poudarjati, . je film M. lezbičen. Čeprav ga Maggtntijev' ne mira • označevati kot takega, gi za tinično zgod- 1 O n t i Bis dolarjev, Posnet je bil v 21 dneh ju ija in avgusta in prikazan na festivali Sin oance januarja 1995. Dve zaljubljeni dekleti je prvi Uzbični film, ki ga distribuirá Fine Line, družba, ki a nobre izkušnje z gej filmi kot so Mo¡ mali Idaho, Swoon in Edward II. ''Scenarij nam je uil všeč in Mario Maggenti cenimo kot zelo r^adč jeno neodvisno filinarko. Na festivalu Sun- v e z i i / in : - . ^ s e r k o f i 1 m a -r * dogodivščin e dveh pKäSSWIlÄS vts^-J.____ ^ Zvezda I /arie Maggenti se dviga, Pametna je, duhovita, samozavestna. Veliko je poLo-vala, ima dobru izobrazbo, zna se izvažati. 2 ono besedo - so ljudje, ki bi jo označili Zei privilegirane Sama ne zanika, da je bila deležna privilegijev, kar se We odraščanja in tžobraztoe. Privilegijev pač, ki su človeku dani ob rojstvu in ki mu omogočijo, da postane odločen, samozavesten in družbeno osveščen Tiste vrste privilegijev ki mu pomagajo, da se ne sprijazni z negativnim Odgovorom In da zna poiskati ustvarjalno energijo. Ne glede na družbene implikacije privilegijev je gotovo, da vzpodbujajo talent in odločnost. Prvi film MM z naslovom Neverjetno rpmičn-' dogodiviäne dveh zaljubljenih dekkt, ki je prišel na filmska platna poleti, je očiten rezultat Marijine nadarjenosti, odločnosti in vztrajnosti. Govori o najstniški ljubezni, odnosih med rasama in razlikah med razredi ter vleče različne vzporednici r režiserkinim otroštvom, ki je potekale v višjem razredu. Dve zaljubljeni dekleti je očarljiva romantična komedija o dveh srednješolkah, ki se prvič zaljubita. Randy Dean (igra |0 Laurel Holloman), uporna mlada tezbijka, ki živi š teto in njenim ljubimcem v delavskem okolju, se zaljubi v Evie Roy (Nicole Parker), inteligentno, srnjeoko temnopolto lepoticp, ki živi z materjo v bogati soseski. Med Evi-jinim in Marijinim družbenim okoljem .obstaja vrsta podobnosti. Zanimivo in osvežujoče je videti, kako Maggentijeva opravi i določenimi stereotipi, poveziwrr" 7 raso in določenim družbenim razmdnm taiio da postavi temnopolto junakinjo v bog-rt' oko- bo o mladih lezbijkah. Film se začne z vročo sceno med Randy in njeno poročeno občasno punco Wendy (igra jo Maggie Moore) v stranišču na bencinski črpalki Dve deklet' (e film o prvi ljubezni - sladki, nežni okon-i in težavni. In je tudi zelo lezbičen film. Vendar Maggentijeva hitro uodaja da bi oznaka "lezbičen" filmu omejila sporočilnost; razglasili bi ga za delo, ki prikazuje le majhen del ameriškega življenja. "Še vedno j<* preveč lahko zavrniti delo, ki prikazuje- življenje na ti. 'robu' družbe,' pravi Maqgen-tijeva in dodaja: "Hkrati pa sem ponosna, da film govori o lezbični ižkušnii, Ne b' r ogel nastati brez lezbijk in brez moje osebre lezbične izkušnje Živimo p* v političnem, družbenem in kulturnem trenutku, ko razglasitev nekega filma za črnega ali lezr bičnega oz. ženskega pomeni njegovo dejansko marginalizacijo." fii.; Maggentijeva je začela pisati Dve zaljubtjei dekleti že leta 1993. Njena takratna partnerka in kasnejša producentka jo jp spodbudila, naj posname film. S pomočj« prijateljev v newyorski skupnosti neodvisnih filmnrjev sta sestavili seznam ljudi, ki b> se bili pripravljeni lotiti izvirnega nizkoproračunskega piojekta, "Pivi ljudje, ki so videli osnutek, so se navdušili. Bila sem dovolj naiv-ra,:da sploh nisem dvomila, da mi bodo dali atiar." V osmih dneh je napisala scenari|. Zbiranje denarja pa je trajalo veliko dlje. "Ljudem je bil scenarij všeč, niho pa ni hotel tvegati. Tveganje - pomenile lezbij-ke.ri Dolly Hall, producenUd filma Svatba/, je bil nominiran za Oskarja, je k projektu pristopila lanskega maja. Film je stal 60,000 dance je bil film zelo lepo sprejet. Kritiki v Nemweaku, Playboyu in The Boston Glob so ga dobro ocenili, iz česar se je dalo sklepati, da bo tudi odziv mainstream publike dober, "Gre za univerzalno zgodbo o prvi ljubezni in dosedanji odziv je naravnosti fantastičen. Ljudje se na film odzivajo čustveno. Tako kot nas jih očara in navduši." Za Maggentijevo je bilo samo snemanje "fantastična izkušnja". Frustracije? 'Nobenih ni bilo! Vse je teklo kot dobo namazan stroj. Nič ni bilo prepuščeno naključju. Vsi so dali vse od sebe. Bilo je izjemno." V veliko veselje ji je, da se film prikazuje v konzervativnem okolju. "Zelo Domembno je, da se film predvaja v času, ko se pomikamo proti religiozni desnici. Vznemirja nie dejstvo, da se prikazuje v mainstream k'ne matografih, kajti poleg tega, da je smeše. in gledljiv, je zgodba zelo radikalna za vecrno te države.1' "Imam zelo izoblikovano političri* prepričanje. Dolgo časa sem že del !?zblčne in gej skupnosti in vem, kje so problemi,1' su mozavestno dodaja režiserka. ""Hkrati pa sem tudi umetnica in ta film predstavlja m način dela z igralci, moj pristop k snemanju in moj odnos do barv. Zanimalo me ¡e vse skupaj." Če bo film deležen tudi finančnega uspeha, bo spodbudil tudi druge filmske ustvarjalke. "Tako je v tem poslu. Ce bodo ženske in še posebej lezbijke upoštevale tako visoke standarde, bomo imele več glasov, ki bodo govorili o lezbičnem življenju." Seveda naj bi film prišel tudi k nam. Pn [ dnevi f Ilms 1 '■úii- SadÉ Sredi prepira se zalotite med razmišljanjem, kako neumno je pravzaprav vse skupaj. Hkrati pa se zavedate, da ne morete kar tako odnehati. Prepir vam je ušel iz rok in ubral svojo pot. Ste imele kakšne načrte za ta dan? Morali bodo počakati. Mogoče vam bo uspelo rešiti vsaj del dneva, če se takoj pocmokate in pobotate, vendar je bolj verjetno, da boste ponoči same grele kavč in zijale v televizijo. So slvari, /a katere se je vredno boriti, še veliko več pa je takih, za katere se to ne splača. Ko smo v zvezi, je med njimi težko potegniti črto. Večini prepirov bi se lahko enostavno izognile. Ne bom naštevala razlogov, zakaj se pari zapletajo v prepire, ker je bilo o tem že veliko povedanega. Poglejmo raje, kako se prepiru izogniti Naštela sem nekaj problemov in preprostih rešitev, kako se konfliktu izognemo. : Vaša puna hoče„ da se dobite z njenimi f. ijatelji, vam pa ni do tega, ker jih nt marate. : Rešitev: Pojdite' Saj gre samo za en dan v : vasem življenju. Kaj je hujše - preživeti nekaj 1 ur s tepci ali se ravno toliko časa prepirati o te»i, da se načele družiti s tepci? Ko bi jo le lahko tako zlahka zadovoljile na vseh : področjih! I epega dne se lahko zgodi, da si bbit®: družbe svojih omejenih :.. prijateljev - in ona vam ne bo mogla nasprotovati. 2. Premalo odkrito poudarja svoje lezbištvo. : težaven, vendar ni vreden, uničite svoj dom. Ali ve, da še ni čisto prepričana, ste usmiljenja vredne bule, da ste se sploh zapletle z njo Iri vam itak ni pomoči. Ce je v vaši spalnici, kuhinji in r-h v stanovanju, potem jI |aj je bolj pomembno, da je jbi ali doma? Ce jo boste MbHfSv^Mrj-"' im jo bo zbrisala s kakšno .dfijgo .-/: ^Srj 3. Preveč c< • i porabi za ... . Rešitev: Dokler tri pike ne predstavljajo česa protizakonitega, krutega ali nesramnega, je odgovor jasen: pridružite se ji. Primer: Ce ves čas preždi ob gledanju: nogometnih tekem, se urisiiite in -;i jih ogleju- nekaj z njo. Sploh ne gre /a to. da bi so morale navdušiti nad igro. Ob vaši navzočnosti se ji nogomet ne bo zde] .več tako zanimiv. Več kot pripravljena b skleniti kakšen kompromis in posvetiti nogometiJ manj časa, če ji boste dovolile, da ga bo lahko .ledala sama. : : ■ : I-" Kliilii 4. Nikamor ne:gre; ves čas je samo doma. Rešitev: Vsaj veste, kje je. Če se vam po vsej sili hoče ven., imate na voljo več možnosti. Poskusite namenoma zažgati večerjo in jo tako prisiliti, da vas pelje ven lesi. Razkužite stanovanje;y soboto.zvečer; Recite ji, da se bo oglasiL kakšn od vaših lesramnih prijateljic. 5. Njen bivša punca vam gre na jetra Rešitev: Njej pa vaša. ha-ha! Dokler bomo lezbijke vztrajale pri vzdrževanju prijateljskih odnosov z oivšimi puncami, se takih problemov ne boste znebile. Ker ni videti, da bi se ta trend končal še za časa našega obstoja, poskusite drugačno taktiko. Prvič: ne pozabite, da je ona zdaj z van .. Sama jt izbrala. Njena punca ste vi, ona druga ženska je le bivša punca. Če boste preveč godrnjale, bo tudi vam odzvonilo. \ aun odnos je posta! taaako dolgočasen. Rešitev: To se zgodi vsakemu paru, ki bi si rad delil življenje. Samo vprašanje časa je, kdaj ugotovite, da vam od življenja ne ostane kaj veliko; Vzemite si t iwaj. Se še spomnite, kako je bilo, ko dneva niste začenjale s Slavkom: ' Ne vem, kaj bi. K bi pa ti rada počela?" Nehujta riosit» enaka oblačila in počnita"kaj sami zase, Aha, spolno življenje je postalo boli borno? Popravilo se bo, čim se boste dovolj sprostile in spet začele uživati. I")a pa bi zagotovile uspešno hopsanje pod pernicami, prej skočite! v kakšno kniigr.rno ali trgovino is jerilom. Zapeljite jo, presenetite jo, ugasnite TV, preden greste v posteljo. Karkoli že, nikakor ne skušajte poživiti :šSŠiia:;:š tem, da Ji poveste, kako dolgočasen: se vam. zdi. Taka: taktika se vam utegne maščevati/š prisilno vzdržnostjo. 7. Njena grozna družina pritiska na vajin oanos. Rešitev: Primer je izviren prav .toliko kol grde poročne obleke. Družina je sinonim za "stres". Ključ do rešitve je v tem, da jo nehate kaznovati zato, ker ima neprijetno družino. Sama dovolj dobro pozriu njihove napake, saj je živela z njimi. Kr lotevate travme druži ne,: s .redotočite . • » na en specifičen problem: 'Ju začnite , egovora o tem, kako preživeti poči ice, z naštevanjem vseh krivic, ki vam jih je prizadejal njen klan. Naredite raje sprejemljiv načrt ki vaju bo obe vsaj delno zadovoljil. Če 'e sama omemba sorodrjikev sproži -veD/t, poiščite strokovno pomoč. Ne zgodi se pogosto, da bi jo svetovala, vendar utegne bli: v tem primeru neizogibna. Se vam zdi, da si je ne morete denarno ^privoščiti? Kako si boste pa lahko privoščile same plačevati najemnino7 ■ ....... ■..■..■ ■ ■ ■; ■■ 8. Ves čas j >q ;.? nekaj, kar vam gre res na živce Rešitev: Si ves čas potihern prepeva, kronično zamuja in nikoli ne posesa pod pohištvom? Vsako molečo podrobnost izrabite kot izziv, namesto da vam služi kot povod za prepir. Popevajte skupaj z njo, lazite o tem, kdaj je obljubila, da se vme domov, večkrat spremenite položaj pohištva. Ona se ne bo spremen Ha., bolje, da se ve. Spomnite se motečih navad vaše bivše punce; tega, kako je zapila denar /a najemnino ali spala z vsemi vašimi prijateljicami, Kaj hi lažje žgo- leti? ižkažaio1 i boljše, Vaše razmerje se kot ste si mislile. Ne stresajte slabe volje doma, za to imate sodelavce in družino. Tako imenovane probleme poglejte s smešne plati. Samo še eno lezbijko slišim reči: "To ni smešno," pa se bom začela dreti kot jesihar. Če čutite, da se obeta prepir, ocenite koliko časa se vam zdi vredno izgubiti zanj. Skrbno izbirajte bitke, pa boste tu in tam kakšno tudi dobile. Naj vas motivira tale misel: Veliko je žensk, ki bi znale ceniti njeno popevajočo, za nogomet vneto poja-vo, Cveta L Hamer, dipl psih. [ zdravje ] | rce\ tralj Hb $ i Ste pristaši cinizma. Vaš problem. Vsekakor sodi v eno tistih skupin, ki se ob prekomerni uporabi začno zadirati v živčevje. Pa ne vem, kdo je pravzaprav cinik. Slovar tujk ponuja naslednjo razlago: nesramen, brezobzirno odkrit, posmehljiv, prezirljiv. Upoštevajoč zadnje dogodke v diskoteki Dakota, v mislih imam brezobzirno ignoranco svojega bivšega tipa, v primeru, da termin bivši ustreza specifikacijam - o čemer dvomim -lahko trdim, da je cinik. Pa ni. Moj bivši je, če smo brez dlake na jeziku, idiot. Nikoli ne bom razumel, kaj se je pravzaprav zgodilo, niti se nimam namena poglobiti v primer in ga raziskati do podrobnosti. To je stvar detektivk. Najverjetnejša razlaga bi bila, da gre pri mojem bivšem za hiperfunkcijo hipofize, nekaj, kar bo zanesljivo ugotovil patolog v primeru, če se kak razočaran fant odloči za prekrsitev pete božje zapovedi. Če niste zaprisežen kristjan, vam o vsebi- ni omenjene zapovedi lahko namigne zgoraj omenjeni patolog. Upravičeno vprašanje. Kako spoznaš osebnost nekega posameznika, osebe, ki jo imaš v precepu? Edini meni znan odgovor je: s časom. Osebo opazuješ daljše obdobje in si na temelju njenih odzivov v takšnih in drugačnih situacijah počasi, a zanesljivo zgradiš podobo karakterja. V redu. Toda prav zaradi časa nastane problem. Moderna civilizacija sloni na načelu hitrosti. Zato imamo hitre avtomobile, mobilne telefone, polovica prebivalstva je podvržena hamburgerjem in zdi se, da je ljubezen, beri spolnost, podvržena isti mrzlici modernega človeka. Ukrepaj hitro, zanesljivo, na podlagi prvih vtisov, nadaljnje spoznavanje sledi pozneje, ko je cilj zavzet. Vzemi si čas in izpadel boš iz igre. Pa se sistem v celoti ne obnese najbolje. Če bi se, najbrž proizvodnja in distribucija raznih pomirjeval za preprečevanje stresnih situacij ne bi bili tako donosen posel. Toda to je le črna plat zgodbe. Bele strani ni. Obstaja le paleta sivih odtenkov in od vaše sreče je odvisno, na kako svetlega naletite. Pa se vrnimo k prvotni zgodbi. Bivšega tipa postavimo na stranski tir, kamor tudi sodi in si pobliže oglejmo gay sceno. Spoznate, da vas nezadržno privlači isti spol in ker ste se metaforično, ali bolje dobesedno rečeno naveličali stvar jemati v svoje roke ter vas libido žene naprej, se odločite za naslednji korak. In če niste pristaši hitrega seksa in spolno prenosljivih bolezni, ki se ponujajo na strik placih, vas lahko naslednji korak pripelje samo še v roza klub. Se vedno sovražim oznako roza, pastelen odtenek me vedno spominja na skodelico sladke smetane, pomešane z jagodami, ob kateri mi gre na bruhanje. Očitno nisem pristaš roza barve, to v celoti prepuščam Barbari Cartland, ki vsekakor dominira v tem pogledu. Preberite si kak njen roman Meni je zadostoval pogled na nas- lovnico in že se mi je zataknilo v grlu. Vsakemu zelencu, ki zbere dovolj poguma, da sploh prestopi prag nedeljskega diska, se kvadratura med ventili zdi podobna raju. Tu ne naletiš na pristaše nestrpnosti in tvoj splošni vtis je, da je scena nad nivojem populacije, ki isti prostor zaseda ob sobotnih večerih. Pa ni čisto tako. Da se ne bomo razumeli narobe, vrti se dosti boljša glasba, kot ste je vajeni drugje, kar je spet stvar okusa, in žur je. In ta je bistven v primeru, če se želite v opisanem ambientu zabavati. Pa ljudje? Vsekakor je dober občutek, ker veš, da so med njimi v večini tisti, ki jih* sem vodi isti razlog. Seveda je mnogo tudi tistih, ki so popolnoma straight, a neobremenjeni s homofo-bičnostjo. Pomeni, da so v redu ljudje. Razdelitev pa le ni tako preprosta; ne obstajajo le gayi in tisti, ki to niso, prvo skupino lahko razdelimo še naprej. Na primer na tiste, ki imajo moralna načela in na tiste, ki so brez njih, zgolj opazka na vagon, ki trenutno stoji na stranskem tiru. Vsekakor stereotipna podoba pedra, ki vihti cigareto s prefinjeno kretnjo in sega k visokem c, ni povsem iz trte zvita. Na žalost. Če vas zanimajo primerki omenjene vrste, morate vsekakor spoznati krog prijateljev bivšega tipa. Raznih tetk mrgoli na sceni, beseda se seveda ne nanaša na sestre vaših mam, in včasih se ob vsem trušču, ki ga zganjajo, lahko prav prijetno zabavaš. S kom se želite zaplesti, je stvar vaše odločitve. Osebno so mi všeč nefeminizirani tipi in on je to bil. Ste za resno zvezo? je on? je pravi? To in še kup vprašanj. Vsa zadeva spominja na tarok, v primeru, če goljufate. Veste, katere karte držite v roki, a to je vse. Karte soigralcev vam ostanejo prikrite. Tip, s katerim želite biti v igri, sedi poleg vas in jih spretno skriva. Ste brez srčevega kralja. Odsev v oknu vam pove, da ga nima nobeden od nasprotnikov; sklepate, da ga ima potemtakem on. Igra v srčevem kralju torej. Odprete talon in med kartami zagledate ciljnega kralja. Sranje. V redu, izgubili ste igro. Besni in razočarani zapustite bojno cono. Pa vseeno ne vidim razloga, zakaj ne bi nikoli več igrali. V mojem primeru je imel srčnega kralja. Nato je sredi igre odšel na vvc in ga ni bilo več nazaj. Smola pač. Naletel sem na nekoga, ki ne pozna etike igre. Prvo pravilo: nikoli ne zaupajte soigralcem. Drugo pravilo: ne upoštevajte prvega. Zaupanje je pač temelj, na katerem lahko kaj zgradite. Vedno pa obstaja možnost, da se vam vse skupaj zruši na glavo. Zaupati je pač tvegan posel in če se z njim niste pripravljeni soočiti, vam svetujem, da ostanete doma v postelji, pokriti čez glavo. Obrnimo plato. Iz napisanega utegnete sklepati, da mi je vseeno. Pa mi ni. Še zdaleč ne. Če bi imeli vpogled v moje računalniške dnevnike, bi odkrili, da znam biti na trenutke prav patetičen v opisovanju razočaranja. Veste, kaj najbolj boli? Ne toliko, da je odšel, kot način izvedbe. Po domače povedano: spizdil je. Glede na trenutke, ki sva jih preživela skupaj, bi lahko rekel vsaj: "Sorry." Pa veste, kaj me spravlja v bes? Nič drugega kot to, da se je, ko sem ga čez dva tedna videl v diskaču, obnašal kot zarukano tele s plašnicami. d 40 [ branje ] Sicer pa - njegov problem. Naslednji dan, ko se je najino razmerje neuradno končalo, pri čemer je tudi ostalo, sem se pogledal v ogledalo in ugotovil, da sovražim svojo podobo. Trenutni image me je nekako spominjal nanj. Odšel sem k frizerju, ki mi je pristrigel lase, nato pa sem zamenjal še ban/o. Tokrat nekaj rdečega. Vijolična ni prišla v poštev, njen odtenek, že nekoliko spran, sem imel na glavi tisto noč, ko sva se spoznala. Le nekaj njegovega mi je ostalo. Videokaseta. Nekajkrat sem že pomislil, da bi pre-rezal trak nekje na sredini in naredil lepo veliko pentljo ter mu je poslal za darilo. Brez smisla. Pravzaprav nisem maščevalen tip, le kdaj pa kdaj si dam v mislih duška. V naslednjih dneh grem na morje. S prijateljico. Prav veselim se že odhoda. Sprememba okolja mi bo prav prišla. Sicer pa se tudi on nekako zdaj praži nekje na soncu. Ja, pogrešam ga in čeprav se sliši neumno, ga imam še vedno rad. Le zaupati mu ne bi mogel nikoli več. Sicer pa pravijo, da ima prav vsaka stvar svojo svetlo plat. Le da je včasih tako spretno prikrita, da jo je skoraj nemogoče odkriti. Iz vsake situacije se da kaj naučiti. Toda če bi vedel, da so mi v prihodnje po "učnem programu" namenjene podobne lekcije, bi najverjetneje opustil študij. Nepredvidljivi prihodnosti gre zasluga, da ne vem. Nevednost je pravzaprav lepa zadeva, saj vzpodbuja upanje. Pa vseeno sem trenutno atomska bomba v stadiju iskanja kadmija, ki naj bi nadzorovano vodil verižno reakcijo, ki bo posledica združitve kritične mase in ta, verjemite, ni daleč. Pa dom? Dom je eno veliko sranje. Eno veliko pretvarjanje. Ozrimo se v preteklost. Mamina rodbina izvira iz revne kmečke družine, očetova iz ostankov mestne buržoazije. Obema so skupni provincialnost in vera ter z njo povezana konzervativnost. In v tem duhu sem bil vzgojen. K sreči se me ni kaj dosti prijelo. Skratka, izneveril sem se družini. Sicer pa sem že od nekdaj veljal za črno račko in barva mi ustreza. Iz dneva v dan me bombardirajo z očitki. Zakaj nimaš punce, poglej, on jo pa ima, a veš, da je šel tisti s svojo na taborjenje, oni na morje. Prava figa. Nimajo pojma, in tudi upanja, da ga bodo kdaj imeli, ni. Sem pa odkril potencialen način, kako priti do avta. Vse, kar moram reči, je, da imam punco na primer v Celju, in da če bi imel kako prevozno sredstvo, bi se stvar utegnila spremeniti v zelo resno zvezo. Nekaj takega kot v Priscilli. Mami sem rekel, da mi bo pot skozi puščavo pomagala prebroditi to čudno obdobje in mi je kupila avtobus. Sicer pa je stvar brez smisla, saj jih tako ali tako ne bi mogel večno vleči za njihove dolge surle. Trenutno si želim le, da bi bil že enkrat na morju in se ga ob poznih večernih urah nalival kje na obali in ne nazadnje spoznal kakšnega dobrega tipa, nagnjenega h kosmatej-šemu spolu. Samskega. M.P.C. Skrivnostno in mehko, za nepredirnim smehljajem, ki ne da videti drugega, kot kar boš dovolila videti, vzletajo drobni metulji tvojih čarobnih pogledov. Nežno se spreletavajo okoli mojih ramen in prhutajoče, z rahlo sramežljivostjo in vendar nekako predrzno sedajo na moj nos, veke, ustnice ... Tako rahli, prikriti, komaj opazni so njihovi kratki, trepetavi dotiki, a nisem jih prezrla, vsak njihov premik spremljam zavzeto, s hlastno pozornostjo in drhtečim pričakovanjem. Zdi se, kot bi bil natanko to tvoj namen, da mi prefin-jeno in v skrivnost zavito, na skrivaj pokažeš to do skrajnosti naelektreno napetost v zraku, ki duši misli in me peha v blaznost. Spet bom sedela pred oknom in se spraševala, če se mi je vse skupaj samo porodilo v fantazijah tiste blažene ure, ko je moj pogled zasanjano blodil po stenah, ki te še niso videle. In blaženo uro bom imenovala prekleto. Uspelo ti bo, da boš mojo trdnost, zagnanost in samozaupanje spremenila v blodno hrepenenje, ki bo od lastne negotovosti preplašeno trepetalo, da bi ga odkrili. In tebi bo vsa ta zmešnjava v meni laskala. Zadovoljno boš opazovala, kako te skušam na vsak način izruti iz svojih misli, vsak tak poskus pa se izteče v še globlji vrtinec želja, ki si jih ne drznem poimenovati, ki mi jemljejo mir in spanec ter vnašajo nek prikrit trepet v moj glas, kadarkoli si v bližini, in zbeganost v moj pogled, ker si te ne drzne niti bežno oplaziti, hkrati pa te MORAM ves čas gledati, ker si magnet, ker si zdravilo, čeprav si strup. Ti je všeč ta tvoja moč nad mano? Se naslajaš, ko se zdrznem ob na- dotik neke druge roke v moje sanje ključnem dotiku in ti ne upam vrniti vrnil mir in srečo, ki sta tako trdna, da pogleda, ampak ga potem ie nekaj ju ne more* sesuti le z dobro prikritim časa popolnoma zbegano povešam pogledom, več pa si ne upas ali pre-brez besed v tla? prosto nočeš tvegati (saj je bila konec Ampak tudi jaz se lahko skrijem za koncev vse skupaj takointafco le igra, smehljaj, za dotik neke druge roke, in le bežen poskus, eksperiment z žrv-potem ne boš več mogla čisto zago- Ijenjem (ali z mano?), za kazen, ker se tovo vedeti. ti zdi, da sicer življenje eksperimentira Lahko se celo tako dolgo skrivam, da s tabo) in tako odnehaš in vrhu tega bom še sama verjela, da je vse le še verjameš, da sem odnehala jaz. nepomembna igrica, ki jo lahko kate- Nekaj časa traja, a končno se le izvijei rakoli od naju neha v trenutku, ko se neizprosnemu toku misli, ki kar same je naveliča. od sebe drvijo vedno v isto, že tako In ker si verjamem, ti pa bereš moje privajeno smer, sprejmes od žMjenja misli (pravzaprav me to še najbolj rezultate eksperimenta in šele takrat, bega, da lahko čutim tvoje misli in ko me popolnoma izbrišeš kot mož-tako čutim, da je povezava med nama nost, ko se otreseš vsake misli name, obojesmerna, da tudi ti veš za moje), se rodi trenutek, v katerem moram se ti zazdi, da so se namesto razbur- sama iskati svojo prostost in se umiriti, kanih zmedenih vprašanj, ki kljuvajo in Zazdi se že, da sem jo našla, a vendar ne dajo miru, ko se premetavam in še kar naprej hrepenim po tistih tem-iščem naravne motive za begajoče oči nih, žametnih, predrzno dolgih po-(ki jih niti ne morem obtožiti spo- gledih, ki tako tesno drsijo po meni, gledljivosti, ker si zavestno izbiro nji- vse dokler se pretvarjam, da jih ne hovega cilja tako dobro prikrila, da še čutim. Takoj ko ti vrnem pogled, pa vedno ne morem z gotovostjo trditi, se tvoj v trenutku kot lovka glavonož-da je bilo v njih skrito vse tisto, kar ca skrči in se spet pospravi pod trepal-sem sama videla v njih. Še več, da je niče. bilo v njih sploh kaj skrito, čeprav mi ... In spet me boš poljubljala le še z tvoje misli govorijo, da se .ne motim in ustnicami neke druge ženske, ki se ji da ni vse le plod predolgega strmenja bom v svoji nevednosti izmikala, v stene, ki hlepijo po tvoji bližini. Dokler ne bova nekoč obe predrzni, čeprav te niso še nikoli videle), toda Pa saj ne verjamem. Zato sem prepo-neizprosna noč noče dati motivov, ki vedala vratarju svojih sanj, da bi spus-ne bi bili skrivnostni, polni pričakovan- til vanje tvoje ime, tvoj obraz ..., a ja in morda (naj bom tako domiš- revež ne more poznati še tvojih po-Ijava?) celo čustev, ki sem jih izsanjala menljivih oči, ki še vedno kukajo iz-in jih skrivaš samo zame in tako se še med starih knjig, z obraza avtobusne-kar naprej vrtim v tem neskončnem ga šoferja; trepalnic, ki nenadoma zra-krogu zmedenosti. sejo neki drugi ženski ali oguljenemu Torej, zazdi se ti, da so se na mesto naslanjaču, ki me začne objemati s vse te zmede spet vrnila čisto razum- tvojimi rokami, ko se blaženo spustim na in razumska razmišljanja, da je vanj. SOJJIO Si želiš predrznosti? zato, kerni Predrzni I branje ] Homoerotski antimilitarizam: Outsider(s) from the war Dragi moj F, u trenutku u kom sam napisao datum i vreme na početku ovog pisma mislio sam da ču ti pisati o nečem drugom. Pustio sam Wagnera (Tristan und Isolde), iskljucio televizor, zapaüo indijski mirisni štapič (od sandala in ruže) i zagledao se u reprodukciju slike Cirodeta de Raucy Trisona "Atala au tombeau". Tada je zazvonio telefon; pozvala me J.Š. Mislio sam da hoče da se dogovorimo o tome kada da počnem da radim lekturu knjige o jednom beogradskom baletanu - veliku monografiju koju ona priprema, te od-mah počeh da kalkulišem svoje vreme i materijalnu situaci-ju u avgustu. No, ona je - čak mnogo manje histerično nego što je to njoj svojstveno, i sa mnogo iskrenijom tugom (gotovo oslobodjenom svake njene baletske teatralnosti) -vidno uzbudjena, počela govoriti kako je strašno uplašena, "to vise neče moči da podnese", kako oseča u vazduhu -novi veliki rat izmedju Srbije i Hrvatske, novu veiiku ofan-zivu. Rekla mi je da odmah uključim televizor. Na Drugom programu TV Beograd upravo se završavala nekakva grozna emisija - vojna, naravno koju je snimila Zastava film, emisija o "hrvatskim zločinima nad Srbima". "To je uvertira za novi rat," rekla mi je J. "Repriziraju tu emisiju o naoružavanju Hrvatske i o 'hrvatskim zločinima1 da bi pripremili stanov-ništvo za novi rat." I, tu više nišam mogao da izdržim, te sam utišao svog Wagnera i ugasio gramofon. Uključio sam, dakle, televizor. I, zaista, na Drugom programu - sa ekrana mi ¡skoči nekakav brkati (zar ih ima bez brkova?) oficir Vojske Jugoslavije, koji je u ruci držao nekakve razne puške i razna druga oružja i municiju. Sav taj grozni arsenal pokazi-vao je gledaocima unoseči im se u lice (tj. u TV-kameru) i nešto govoreči. Da bih se spasao od te priče, oi nah sam isključio ton. I tad - za koji minut, dok mi je J.Š. i dalje uzbudjeno pričala - počeše da spuštaju odjavnu špicu. Po inerciji, i J. i ja odmah se zainteresovasmo kada je emisija snimljena. Bili smo zapanjeni kada smo na kraju te Špice pročitali - "TV SRBIJA 1995". To je potvrdilo sve J-ine zle slutnje s početka razgovora ■ o novom ratu izmedju Srbije Hrvatske. "Ja to ponovo ne mogu da preživim. Ja to neču izdržati," rekla mi je. I, onda smo se zajedno prisetifi "naših godina" i "naših dana" - one mračne jeseni i zime 1991, kad je sa zemljom sravljen Vukovar i kad je Miloševičeva vojska opsedala Dubrovnik. Prisetiii smo se šta smo sve tada preživeli: svih naših prijatelj(ic)a koji su tada otišli iz ove - kako su je nazivali - "okupatorske i agresorske zemlje". Prisetiii smo se mobilizacije-; kako su po beogradskim kafičima voji policajci hapsili mladiče koji nisu hteli da idu u rat; toga da sam i ja dobio vojni poziv i satima stajajo pred lekarskom voj.iom komisijom da bih im dokazao da sam gay i tako se te ojske spasao.(l) Prisetiii smo se nacionalističke srpske propagande; silnih televizijskih slika srušenih kuča, izbeglica i mrtvih ljudi. I, naravno, svih poziva na telefon Centra za antiratnu akciju, onih majki i raznih drugih žena čije su m -karce proga, .¡ali oni koji su hteli da ih pretvore u "topovsko meso". Prisetiii smo se, dakle, prvog srpsko-hrvatskog rata (k. , u suštini, nikada nije ni sasvim prestao). A sada oboje slutim} novi rat. I ne samo da slutimo, nego sve činjenice govore da če tako i biti, da je "eskalacija sukoba" neminovna. "jedan visoki funkcioner Miloševičeve partije" (govori o direktoru beogradskog Pozorišnog muzeja, to mi je odmah jasno) -kaže J. - "rekao mi je: 'Mi nikad nečemo dati zapadni Slavoniju. A jedan Srbin iz Bosne: 'Tamo više ne sme biti nijednog živog Muslimana.'" Oboje - i J. i ja - več smo do kraja uplašeni; jasno nam |e da ponovna eskalacija rata vodi u totalnu fašizaciju ove zemlje, da mi u tom slučaju više niti smemo niti možemo ostati na ovom tlu, da če početi otvoreni progoni. I, taman kad J. moja draga i ja - počesmo da pravimo planove za emigre -ju ¡a se u tom času tog drugog telefonskog razgovora setih ; ' nog drugog telefonskog razgovora, razgovora sa tobom, dragi F. Set >m se da si mi i ti pričao o tom novom srp- l[ beograd ] PISMO HAMLETU (in former Yugoslavia) za (Vladimira) Fgtgtic3 Petera sko-hrvatskom ratu pre nekoliko dana, i to ^^^ onda kada smo 27 7 1QQC pričali o tvom even* B tualnom (oh, na-RpflfllTlH dam se nikako ne i **** stvarnom!) odlasku u vojsku. Oh, tu stvarno više nišam imao snage da nastavim da razgovaram sa J.; planovi o emigraciji postali su sasvim besmisleni(2), a razgovori o tom novom ratu izmedju Srbije i Hrvatske - na samu pomisao da ti možda odeš u vojsku ili, što je još gore, učestvuješ u njemu - bili su mi nepodnošljivi. Prekinuo sam razgovor sa mojom dragom J-om. I, pored toga što sam se odmah setio "telefonske centrale", odnosno "veze duhova" o kojima je pisao Marko Ristič, pored toga, dakle, da mi u trenutku kada tebi zapo-činjem pismo (o svom strahu da možeš otiči u vojsku) telefonira BAŠ J. (s takvim vestr-ma), ja sam se užasnuo i, ponovo, preplašio zbog svega što mi u ovoj zemlji doživljava-mo (o čemu smo ti i ja toliko puta pričali) i zbog svega u vezi sa samom mogučnošču da TI odeš u vojsku. * * * Taj strah nije paranoja, ali on opseda, kon-stantan je, i vodi me u očaj, posebno kad pomislim da ne znam kako bih to mogao da sprečim, da sam zapravo potpuno ne-močan da promenim stanje stvari. Ne znam kako da ti drugačije objasnim taj strah da ti se nešto loše može desiti (ovaj put u vezi sa tom vojskom) - do da te podsetim na tvoja osečanja kada je, recimo, tvoj sin povredio prst. U jednom trenutku, dok smo se igrali u dvorištu kuče tvojih roditelja, on se sapleo i umalo nije udario glavom u beton. Uhvatio sam ga - kako se to kaže, a ovaj put je sasvim tačno - u poslednjem času. Neču se ni potruditi da ti opišem (jer je to nemoguče) taj užasan strah tih nekoliko sekundi, dok ga nišam zgrabio, da se on može povrediti. E, taj strah nad bezbednošcu deteta i taj strah nad bezbednošcu nekog s kim si krvno povezan - baš takav strah, ta vrsta straha nad onim koga voliš - jeste strah koji ja osečam za tebe moj dragi F. Dejan Nebrig & Roman Medina (Footjnotfi (1) U sadasr.joj Ukr,/v, >-/f/ no| Rppubliri Jugosl. nekadaSnjoj Social.M*" ¡«>1 f- i' rativnoj Repub !■ )u<)0 " moseksualcima nijp do//' o služen,^ vo, jg roka i> ' doduše, ta odredba rv r.d ol je.nom papiru, u tin , zakonu Homosilcsual . se aiao mogu ostobocfiti vojske «mo 'o-što če biti svrstan. u grupo O' ' koji psihicki nisu sposobni /a s j ženje vojnog roka", sto oni kor ¡te retko - zbog * jalne stigme Beo-gradske gay grupe smatraju ovu odrednicu, bez obzira na tu $0a-jalnu stranu, "po_._vnom diskrmi-nacijom", jer su gay aktivisti u ve likoj večini pacrfistički . antim -taristički or.,entisani (2) Setio sam se jednog svog teksta, objavljenog u L bljani 1992 god.ne, u kom govorim zasto nišam emigrira< z Jugoslavije. Citiram ovaj njegov deo na ovom mestu vrlo namerno: "(,.) Možda nišam otišao zbog ljudi ko - bez obzira na sveopš' srpski murdar-luk oko njih/nas - u dvadeset prvo jrave savrsenu scensku estetiki) (Andras Urban), u dvadeset i trecoj su glumci apoteozicne aure (Zoltan Pletl i Ferenc Peter) Da i zbog njih sam ovde (Revolver br. 6, decembar 1992, ubljana) NOVO V BEOGRADU Tudi letos so beograjski geji in lezbijke organizirali delavnice in projekcije video filmov ob mednarodnem gej in lezbičnem Prideu v juniju. Arkadija, skupina za lobi-ranje in izboljšanje položaja istospolno usmerjenih, je manifestacijo "Dan ponosa lezbejki i homoseksualaca" pripravila neuradno in v internem prijateljskem krogu Kljub temu je časopis Naša Borba 28. junija poročal o tem dogodku. Dejan NebrigiČ je dal naslednjo izjavo: Homoseksualnost je bila pri nas dekriminalizi-rana šele pred enim letom. Vendar v vsakdanjem življenju v Srbiji diskriminacija osta ja: odpuščanje homoseksualcev z delovnega mesta in celo pretepanje na cesti. Diskriminacijo izvajata dve skupini: dizelaši (op. srpska varianta skinov) in cerkev, ta to počne preko negativnih stališč v medijih, ki hujskajo javno mnenje proti homoseksualnosti. Homoseksualci so tarča napadov tistih, ki se v Srbiji borijo za čisto raso Arkadija je začela delovati na območju Srbije leta 1991, registrirala pa se je šele v juliju leta 1994 in sicer kot združenje državljanov. Izdaja bilten Arkadija, pred kratkim pa se je razdelila na ženski in moški del. Lezbijke izdajajo tudi svoj bilten z imenom Labris. V novi številki predstavljajo tudi lezbično in gej sceno v Ljubljani Manchester. England, England! Across the Atlantic sea ... Sem veselo prepevala na avionu tja grede. Nisem imela pojma, kako bo na poti nazaj. Blažena nevednost. Na letališču v Manchestru stojiva z Jasminom in Slovakom Marekom, ki sva ga poznala z lanskega Roza tabora v Kopru. Kaj pa zdaj? Niso vedeli, kdaj pridemo in nihče nas mi: rasizem, hendikepiranost, nasilje v lez-bičnih zvezah (samo za ženske) in strategije emancipacije. Edini sklop, v katerem me pa ni nič zanimalo in sem ga, priznam, špricala, je bil o organizaciji mladinskih skupin, njihovi dinamiki, povezavah ... Seveda so nas peljali tudi v nočno življenje -imajo kaj pokazat, prav res. Pa na izlet v jj^^mi o nI Čakal ... Ampak imeli smo navodila, kako priti na vlak. In na postaji najdemo še enega tipčka, ki nam pomaha z enakim zemljevidom - naši smo, zna se. Kaj bi eno povprečno lezbijko, kot sem jaz, presenetilo, ko pride na takole konferenco? To, da pride z rukzakom, polnim toplih oblačil, marelo, anorakom ... in je potem pasje vroče? Ah ne, to ne. Kaj pa to, da na enem od zbirnih mest, od koder se gre v študentsko naselje, čaka pater? Ja, to pa že malo. Čisto pravi duhovnik ... In nam celo reši življenje z mrzlim sokom. Upam, da zato ni dobil črne pike pri šefu. Študentsko naselje je v Salfordu, to ni v Manchestru ... Je pa blizu. Potem, ko smo se vsi poregistrirali, je bil grupni sestanek. Smo zvedeli, kdo so šefi in druge formalnosti. In se seveda razgledali po drugih. Takoj mi je bilo jasno, da smo ženske spet šibko zastopane ... Zvečer so uredili nekakšen disko v sobi poleg kafiča in družabno življenje (zanimiv izbor besed, ne?) je steklo. Ljudje se tam delijo v dve skupini - na tiste, ki vedo, kje je Slovenija in tiste, ki rečejo: "Slo-what?!" V prvi nas je bilo prekleto malo. Pa kaj bi to. Naslednji dan je bila najprej predstavitev po narodnostih. Tabolši so bli Nemci iri Slovak Marek. Bogdan iz Romunije je bil ganljiv. Naredil pa je slabo reklamo zaporom - tja nas pri njih še vedno tlačijo ... Kar je bilo še zanimivega tisti dan, je bil koncert Claire Mooney, kantavtorice s srcem na pravem mestu. In glasom. Lisa Power je bila tudi uredu - kdor je bil na njenih delavnicah na posvetu v Ljubljani, ve, kaj mislim, Kdo je bil še zanimiv? Od slavnih je bil tam Peter Tatchell iz angleške lezbične in gay skupine Outrage!, ki se je proslavila z outi-ranjem angleških škofov. Pri kosilu je celo sedel nasproti mene, ampak jaz takrat nisem imela pojma, kdo je - predavanje je ime! šele po kosilu in sva pač čvekala neumnosti. Pihl Se en Peter je bil zanimiv, ampak samo zaradi priimka - Peter Bytheway. Revež ... Dr. Tom Shakespeare mi je tudi dal misliti. Iz' skupine Regard - hendikepirani gayi in lez-bijke. Imam pa pripombo: bilo je kup zanimivih delavnic, ampak veliko jih je potekalo hkrati. Včasih je bilo prav težko izbirati; biseksual-nost, identiteta, gay prostitucija, preobla-čenje (drag) - to je bil prvi sklop. V drugem so nas učili uporabnih veščin: samoobramba, cirkuške fore, masaža in telesna govorica. V tretji skupini smo izbirali med tema- razvpito letovišče Blackpool. Biamaža, Čista. Uh, kakšno grdo morje imajo! Sploh ne razumem, kako da vsi Angleži ne navalijo na naš plavi Jadran ... A naj še kaj dodam? A to, da sem se prav nemarno zaljubila? Ja, o tem pa res še nisem nobene. Opsa, nič ne bo. Vidim, da prihaja poštar, morda s pismom od daleč ... Še zadnja misel: slovo je težko. Te skoraj fenta ... Grem. Danica Muhič Kdaj si prvič začutila, da si morda isto-spolno usmerjena? Si imela ob tem spoznanju težave - pri sebi ali zaradi drugih? Začelo se je dokaj zgodaj. Mislim, da sem hodila v tretji razred gimnazije. Glede tega pa si nisem delala kakih posebnih problemov. Zaradi sebe nisem imela težav. Zame je bilo vse normalno, čeprav sem seveda vedela, da drugi ne mislijo tako. Tako se mi je zdelo povsem logično, da ostanem v "ilegali". Moja prva ljubezen je bila sošolka, s katero sem imela zelo nežno in platonsko razmerje, ki mi je takrat povsem zadoščalo. Sicer mi je bilo že takrat jasno, da me pravzaprav privlačijo ženske. Da pa ne bi česa "zamudila" ali "obžalovala", sem poskusila tudi s fanti, ki pa me čustveno niso vznemirjali, so me pa delno telesno privlačili. Moje izkušnje, tako ene kot druge, niso bile dramatične ali travmatične. Skratka, reke so mirne tekle. Se lahko spomniš, s kom si se prvič pogovarjala o svojem nagnjenju? Si spoznala sebi podobne ljudi? Kako so se odzivali prijatelji, znanci ali sodelavci na tvojo drugačnost? Moram priznati, da sem se prvič neposredno o tem pogovarjala z eno izmed svojih partnerk. Stara pa sem bila petindvajset let. Njej sem zaupala. Potrebo po pogovoru pa je bolj čutila ona kot jaz. So stvari, ki ne potrebujejo govoranc, in sama sem zelo introvertirana oseba ter hkrati tudi zelo nezaupljiva. Nekako nagonsko pa sem vedela, s kom se lahko odkrito menim in s kom ne. Sebi podobne ljudi sem srečevala na potovanjih, seminarjih, nekajkrat tudi prek malih oglasov. Prijatelji, znanci, sodelavci so se odzivali normalno - ker okolje, v katerem sem živela, o mojem nagnjenju ni vedelo ničesar. Obstaja pa možnost, da so nekateri kaj slutili - če je ženska v glavnem sama ali v ženski družbi, postane sčasoma nekoliko "sumljiva". Ker znam biti tudi strupena in nesramna, če je potrebno, me ljudje niso kaj dosti spraševali, sploh pa ne naravnost. Z okoljem skratka ni bilo težav, ker sem vedno pazila na primerno distanco. Kako pa je bilo s starši, sorodniki? Si jim kdaj zaupala ali pa Imajo kakšne slutnje? Vsa moja ožja in širša žlahta o tem ne ve ničesar. Morda kaj slutijo. So pa previdno tiho in meni je tako prav. Vem, da tega ne bi sprejeli in zato tudi nočejo vedeti. O nekaterih stvareh se nisem pripravljena z nikomer pogovarjati. Kako si predstavljaš odnos med dvema ženskama? Ga lahko kakorkoli primerjaš s heteroseksualno zvezo? Kaj meniš o igranju vlog? Lezbično ali gejevsko zvezo lahko primerjam s heteroseksualno. Mislim, da ni pomembne razlike niti po duhovni niti seksualni plati, razen da istospolna zveza ne more nadaljevati vrste, to pa se mi zdi v teh neperspektivnih časih zanemarljivo Gre skratka za psihično in fizično usklajenost dveh ljudi ne glede na spol, za to, koliko imata dva človeka skupnega, koliko se znata medsebojno prilagoditi. Skratka, gre za vse tiste stvari, ki naj bi ljudi družile in povezovale ne glede na vrsto skupnosti, v kateri živijo. Igranje vlog se mi ne zdi pristno, |e se vedno samo igranje. Zato je najbolj idealno, če se najde- ta aktivna in p ¡ivna partnerka. V kot jateljstvo m nežnost in če že v začetku ni pogojev za to, jih raj neje tudi pf bo. Najpomeml rad r ovčka v človeku. Kako je to pri drugih, pa težko rečem, vaj lezbičnih -jli gejevkih parov ne poznam, vsaj takjh r živeli skup^H odkrivala svoje nagnjenje? Kakšna se ti zdi današnja gejevska scena, kolikor jo poznaš? Kaj najbolj jJoqreša|?B V mo|ih časih smo se ženske spoznavale povsem po nak . prek oglasov. Uradno pa smo bile prijateljice Gejevske in tez: scene v Ljubljani ali drugod ne poznam. Moji vrstniki in vrstnice na to sceno ne prihajajo - morda obstajajo izjeme, -.c-ndar jih jaz ne poznam. Če bi bila dvajset let mlajša, bi se tudi sama želela udeleževati dogajanja. Skratka, sceno premalo poznam, da bi lahko kaj pogrešala ali imela kakšne kr ke, pripombe. Morda bi il k ustanovili seniorski klub za lezb.