#
vojnam in zatiranju znanstve-
nih odkritji. Vse to naj bi po-
èel srednji vek. Régine Per-
noud nas v knjigi opozarja,
kako pomembni so datumi v
zgodovini, saj se lahko `e z
njihovo moèjo upremo pos-
ploševanju, teorijam in zako-
nom. Prav na osnovi teh lah-
ko ugotovimo, da je bila glav-
nina procesov izvedena šele v
klasièni dobi, ko je bilo sred-
njega veka `e davno konec.
Obenem pa je nujno potreb-
no za razumevanje takratnega
dogajanja razumeti tudi ta-
kratno dru`bo, navade in lju-
di. Inkvizicija je bila tako
obrambni odziv dru`be, za ka-
tero je bilo ohranjanje vere
prav tako pomembno, kot je
danes pomembno ohranjanje
fiziènega zdravja. Tu pa se do-
tikamo razlik med enim dru-
gim obdobjem, se pravi razli-
ke tudi v merilih, v lestvici
vrednost. Pomembno je, da
jih zaèenjamo spoštovati, saj
se drugaèe prehitro spremeni-
mo v sodnika, s tem pa izgu-
bimo mo`nost pravega pogle-
da na stvarnost. In zagotovo
to poglavje pripomore k bolj-
šemu razumevanju tudi ink-
vizicije in kri`arskih vojn.
Zadnji dve poglavji, ki no-
sita naslov »Zgodovina, ideje
in domišljija« ter »Preproste
misli o pouèevanju Zgodovi-
ne« sta zopet bolj splošni in
sta namenjeni predvsem raz-
pravi o tem, koliko je v zgo-
dovinopisju popaèenih, iz
konteksta iztrganih stereoti-
pov, neresnic in la`i, ki pa jih
je potrebno samo dovolj veli-
kokrat ponoviti, da postanejo
zgodovinska dejstva. Na teh
»dejstvih« se gradi »zgodovi-
na«, ki je vse preveèkrat orodje
v rokah ideologij in posamez-
nih oblasti. Avtorica zakljuèi
z opozorilom, da je nujnopo-
trebno oblikovanje zgodovin-
skega èuta. Èe ga zanemarja-
mo, ustvarjamo ljudi brez
spomina, s tem pa ljudi z okr-
njeno osebnostjo, ki niso spo-
sobni prave svobode brez ne-
varnosti zanje in za soljudi.
Oblikovno je izdaja tega
dela zelo dobra zasnova tudi
za študijske namene. Na kon-
cu knjige je še besednjak manj
znanih izrazov ter imensko ka-
zalo. Knjiga je napisana v ra-
zumljivem jeziku ter je dobro-
došlo, predvsem pa potrebno
branje vsem tistim, ki se `elijo
spopasti s svojimi predsodki o
srednjem veku.
Régine Pernoud, francoska
izvedenka za srednji vek, nam
razkriva resnico o nas samih, ko
nam ka`e srednji vek kot èas,
ko so se postavljali temelji so-
dobni demokratièni kulturi.
A
=
	"0
1. Slovar tujk, str. 989.
2. Prav tam.

 &
)I


 666'&
/!
	

B

 /#1&	 +
)3
>)	
 *	
3
/#1&
#3 

Pred kratkim smo tudi v
slovenskem prevodu dobili
najnovejšo uspešnico s podroè-
ja bibliène arheologijo, knji-
go, ki opisuje odkritje pol me-
tra velike grobne skrinje iz
apnenèastega kamna, t. i.
osuarja, ki ima na zunanji
strani napis v aramejšèini “Ja-
kob, Jo`efov sin, Jezusov
brat”. Odkritje je v trenutku
postalo svetovna senzacija, saj
je takoj spro`ilo vprašanje, ali
gre za grob tistega Jakoba, ki
ga Pavel imenuje “Gospodov
brat” (Gal 1,18) in je bil eden
vodilnih èlanov jeruzalemske
Cerkve. Gre res za eno najsta-
rejših arheoloških prièevanj o
`ivljenju v prvi Cerkvi? Kak-
šno vlogo ima sploh arheolo-
	




gija za razumevanje Svetega
pisma? V èasu, ko znanstveni-
ki še zdaleè niso izrekli zadnje
besede o mnogih odprtih
vprašanjih tega odkritja, pa so
razlièni strokovnjaki in spret-
ni potopisci `e spletli vrsto za-
nimivih in razburljivih scena-
rijev o Jezusovem `ivljenju, o
njegovih sorodnikih in prvi
Cerkvi. Pri marsikakšnemu
poroèilu se zdi najpomem-
bnejše, da ustvari nekaj dru-
gaènega od klasiène podobe
zaèetnikov kršèanstva.
Med iskalci trdnih doka-
zov je arheologija gotovo naj-
bolj cenjena disciplina in je
od vsega zaèetka tudi nepo-
grešljivi del znanstvenega
prouèevanja Svetega pisma.
Vendarle pa je na katalogih
teoloških znanosti umešèena
med t. i. pomo`ne vede, èe-
prav njena odkritja vedno naj-
bolj odmevajo. V preteklem
stoletju so biblièni arheologi
odkrili kar nekaj izredno po-
membnih najdb, ki nam da-
jejo jasnejšo sliko sveta, v ka-
terem je `ivel Jezus in njegovi
uèenci. Tako so leta 1962 na
sredozemski obali ob nekda-
nji Cezareji odkrili kamen s
posvetilom Poncija Pilata ce-
sarju Tiberiju. To je bila prva
»kamnita prièa« o obstoju ene
najbolj znanih »stranskih«
oseb iz Nove zaveze. Franèiš-
kanski arheologi so let 1968
odkrili Jezusovo mesto Kafar-
namu ob Galilejskem jezeru
in Petrovo hišo v njem, ki je
`e v prvi polovici drugega sto-
letja postala neke vrste kršèan-
najdbe. Prav dejstvo, da je
bila skrinja pridobljena na
trgu s starinami in ni poznan
kraj, kjer je bila skrinja najde-
na, pušèa pri številnih arheo-
logih dvom o njeni pristnosti.
Kakor posamezne besede,
tako tudi posameznega arheo-
loškega elementa ni mogoèe
zanesljivo interpretirati, èe ne
poznamo konteksta oz. oko-
lja, v katerem se je prvotno na-
hajal. Shenks se trudi zaobiti
to dejstvo in iz razliènih vzpo-
rednih virov zakljuèi, da se je
grob najverjetneje nahajal na
zahodnem poboèju Oljske
gore, v bli`ini današnje arab-
ske vasice Silvan.
Avtor drugega dela knjige,
profesor Nove zaveze na As-
buryski teološki šoli Ben Wit-
herington, je v svojem prispev-
ku o Jakobu, Jo`efovemu sinu
in Jezusovemu bratu manj kri-
tièen. Prizadeva si natanèno re-
kostruirati Jakobovo zgodovi-
no, vse od njegovega zaèetka v
Jezusovi dru`ini do njegovega
vodilnega mesta v prvi Cerkvi
po Jezusovem vstajenju. Pred-
stavi ga kot predstavnika ju-
dovskih kristjanov in posred-
nika med originalno judovsko
cerkvijo in cerkvijo, ki je zrasla
iz poganov. Pri svojih zakljuè-
kih se opira na številne legende
in izvenbiblièna prièevanja. Za
Witheringtona je skrinja do-
konèni dokaz, da je imel Jezus
vsaj enega krvnega brata in da
je potrebno katoliško tradicijo
o Jezusovih bratih in sestrah
ponovno premisliti. Withe-
ringtonov problem je poeno-

sko svetišèe. Nekaj kilome-
trov stran je v osemdesetih le-
tih nemški benediktinec od-
kril biblièno Betsajdo, rojstni
kraj prvih apostolov Petra, Fi-
lipa in Andreja, ki je vse od 6.
st. naprej ni bilo na zemljevi-
du Svete de`ele. Leta 1990 so
izraelski arheologi odkrili v Je-
ruzalemu grobnico dru`ine
velikega duhovnika Kajfe, ki
je bila zasuta vse od rimskega
zavzetja Jeruzalema leta 70 po
Kr. Kajfa je bil med leti 18 in
36 po Kr. predsednik sinedri-
ja (prim. Jo`ef Flavij, JS,
18.35) in je leta 30 vodil ju-
dovski proces proti Jezusu
(prim. Mt 26,57sl.). Leta 36
ga je nasledil njegov svak
Jonatan.
Najnovejša knjiga o Jako-
bu in `ivljenju prve Cerkve
prinaša poroèila dveh razisko-
valcev. Prvi del, ki opisuje od-
kritje skrinje v zbirki nekega
anonimnega izraelskega zbira-
telja starin in vsestransko pre-
verjanje pristnosti napisa na
njej, je delo svetovno znanega
ljubiteljskega arheologa Hershl
Shanks, urednika uglednih
arheoloških revij Biblical Arc-
haeology Review, Bible Review
in Archeological Odyssey.
Shanks `e 25 let spremlja ra-
ziskovanje mrtvomorskih ro-
kopisov in je avtor številnih
knjig o judovstvu v stoletju
pred in po Kristusu. Shanks
zelo entuziastièno, a ne vedno
preprièljivo, zavraèa razliène
pomisleke o starosti skrinje, o
originalnosti in neenotnosti
napisa ter o samem izvoru
 #
stavljena interpretacija bibliè-
nih sporoèil. Njegova
rekonstrukcija Jakobovega
spreobrnjenja je èista spekula-
cija. Tudi v interpretaciji kljuè-
ne omembe Jakoba v novi za-
vezi, to je v poroèilu o t.i. apo-
stolskem zboru v Jeruzalemu
(Apd 15), je premalo kritièen.
Lukov namen, kot pisatelja
tega poroèila, je predstaviti us-
meritev misijona prve Cerkve
k poganom, kar pomeni na vse
ljudi “do skrajnih meja sveta”
(Apd 1,8). Poroèilo, ki se goto-
vo opira na doloèene zgodovin-
ske vere, je stilizirano v duhu
pisateljevega teološkega name-
na in ga ni mogoèe razumeti
kot golo zgodovinsko poroèilo.
Iz Pavlovih pisem je mogoèe
razbrati, da je bilo sooèenje
med judovsko in univerzalno
smerjo v misijonskem poslans-
tvu Cerkve dolgotrajen proces.
Kaj lahko iz dosedanjih
razprav o tem zadnjem od-
kritju in z njim povezanim
vprašanjem o Jezusovih sorod-
nikih povzamemo kot prepriè-
ljivo? Zadnje analize t. i. Jako-
bovega osuarija oktobra 2002
v kanadskem Torontu so potr-
dile izsledke izraelskih znans-
tvenikov, da gre po vsej verjet-
nosti za avtentièno grobno
skrinjo iz prvega stoletja. Zna-
èilni slog pisanja in dejstvo, da
so Judje uporabljali tak naèin
pokopavanja samo med leti 20
pr. Kr. in 70 po Kr., samo še
dodatno krepi domnevo, da so
lahko bile lahko v njej hranje-
ne kosti èloveka, ki bi lahko bil
sodobnik Jezusa iz Nazareta.
Do sem so si znanstveniki edi-
ni. V nadaljnjem sklepanju pa
so si mnenja `e zelo deljena.
Odprta vprašanja lahko strne-
mo v treh toèkah: 1) Številni
raziskovalci trdijo, da ni celot-
ni napis na skrinji iz istega ob-
dobja, da je oznaka »Jezusov
brat« kasnejši dodatek. 2) Od-
prto ostaja vprašanje, kdo je ti-
sti Jakob, katerega kosti so bile
nekoè shranjene v skrinji.
Moèno hipotetièno je trditi,
da je to prav Jakob, »Gospo-
dov brat«, ki je omenjen v veè
spisih Nove zaveze (Mt 13,55;
Mr 6,3; Gal 1,19) in ki je po-
stal voditelj Jeruzalemske cerk-
ve (prim. Apd 12,17; 15,13) in
o katerem pišeta Jo`ef Flavij in
cerkveni zgodovinar Evzebij iz
4. st., da so ga leta 62 kot ju-
dovskega heretika kamenjali
do smrti (Evzebij, ZC, 2.23).
@e Nova zveza in zgodnje krš-
èanski spisi omenjajo veèje šte-
vilo Jakobov. Iz razliènih ar-
heoloških najdb iz prvega sto-
letja je do sedaj znanih nekaj
èez dvajset omemb imena Ja-
kob, nekaj tudi z dodatkom
»Jo`efov sin«. 3) `e vse od 4. st.
odprto vprašanje o interpreta-
ciji besede brat (gr. adelphós)
v Svetem pismu, še posebej v
Novi zavezi, ni s tem odkrit-
jem dobilo novih preprièljivih
argumentov za enoumno
opredelitev. Beseda adelphós
lahko pomeni ali brat po krvi
ali brat v prenesenem pome-
nu, kot èlan dru`ine, rodu,
skupnosti ali kot samo bli`nji
soèlovek. Beseda se v vseh na-
vedenih primerih najde tudi v
Svetem pismu. Tako je znan
primer iz 1 Mz 13,8, ko Abra-
ham oznaèi Lota, ki je bil v re-
snici njegov neèak (prim. 1 Mz
11,28; 14,14), za svojega brata.
Tudi oznaka oèe oznaèuje po-
leg krvnega razmerja tudi dru-
ge vrste povezanosti. Ko Luka,
ki poleg Mateja edini izrecno
govori o Marijinem nadnarav-
nem spoèetju, imenuje Jo`efa
in Marijo Jezusova starša (Lk
2,41.43) in Jo`efa kot Jezusove-
ga oèeta (Lk 2,48), gre ned-
vomno za oèetovstvo v širšem
pomenu. Apostolska dela in
Pavlova pisma prièajo, da je
bil izraz bratje (adelphoí) pri-
ljubljen naziv za sorodnika po
veri (prim. Apd 1,16). Ned-
vomno pa dr`i, da so v prvi
Cerkvi tudi Jezusovi sorodniki
po krvi u`ivali poseben ugled.
Oznaka »Gospodov brat«
(prim. Gal 1,19) je lahko kmalu
veljala tudi kot èastni naslov v
skupnosti. Evangeljska tradi-
cija pa je tudi enotna v izpri-
èevanju Jezusovih besed, ki go-
vorijo o novih temeljih, na ka-
terih morajo biti zgrajeni
medèloveški odnosi: »Kdor
namreè uresnièuje Bo`jo voljo,
ta je moj brat, sestra in mati«
(Mr 3,35; Mt 12,50; Lk 8,21).
Izpolnjevanje Bo`je volje je te-
meljna zahteva in zadnji krite-
rij, po katerem bo presojan Je-
zusov sorodnik – njegov uèe-
nec in èlan novega bo`jega
ljudstva. Kritiènega bralca lah-
ko prièujoèa knjiga v tem pre-
prièanju samo utrdi.
!"		
	#!#,