Pisava rodbinskih imen. (Interpclacija poslanca Višnikarja in tovarišev.) Kakor poročajo javni listi, je poslal vodja okr. glavarstva baron Mac Nevin dvema odbornikoma hranilnice in posojilnice v Glinjah naslednji odlok: >V smislu cesarske narcdbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96 se pozivljate, da pišete svoje rodbinsko ime v pravem pravopisju kakor se nahaja v matrikah glinjske župnije, »Sablatschan« in ne, kakor dosedaj napačno »Zablačan« in >Sablačan«. Ako se ne bodete pokorili temu povelju, vas zadene ostra kazen. — C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, dne 13. januvarija 1896. G. kr. vladni svetovalec: F. baron Mac Nevin.« Pred vsem je pripomniti, da sta brata Zablačan vpisana v registru deželnega sodišča v Gelovcu pod tem imenom, in smeta torej kot zastopnika posojilnice podpisovati svoji imeni le na ta način. Navedeni odlok ni utemeljen nitl v postavi, niti v resničnih razmerah in ludi ni bil izdan vsled kake potrebe, marveč kažeje odkrito sovraštvo nasproti slovenskemu pravopisju, katerega bi gotovo ne smel kazati vodja politične oblasti. Pod cesarsko naredbo z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96 se lahko razumeva zelo veliko, toda da spada pod to določbo slovensko pravopisje, je znal odkriti in iznajti samo znani. germanizator baron Mac Nevin. Omenjena naredba ne^.govori o kaki spremembi imen in I»idi no o pravoni ali napa«"ivin pisanju inion. niarvcč .u ii n.n ,i..i | ,.-.mja, s kalerini sc žalijo ol)hisL\a. Ako se pa baron Ma<; Nevin vkljub lemu sklicuje na la odlok, lorej se mora sklepati, da še čuli žaljenega žo s pravopisno pravilno pisanimi sloven.skimi imcni in smalra lo za demonslrar-ijo. On ni v lo poklican organ. da bi odločeval, kako se mora pisali imc. Njegova irdiLev, da je pisava slovonskega imena •¦Sablalschan« pravilna, in nasprolno napačna »Zablačan<, je neresnična. Uradno priznano, od 1. 1850. v drž. zak. in dotičnih deželnih zakonikih navadno slovensko pravopisje ne pozna črke »tsch«, marveč lo »č«. Ako Nemci nadomeščajo svoje eerke sch (š) in tsch (6) z drugimi znamenji, kar gotovo ni izključeno, tedaj bi se morali po menenju barona Mac Ncvina sedaj navadna znamenja scli in tsch v nemških ro^binali in krajevnili imenih ohraniti na veke, nasproti pa izbacnili iz slovenskih imen vsi i:, S in ž. V tem slueaju se pa ne govon o Kaki spremeniui ali pačenju imen, ampak le o rabi slovenskega pravopisja, kateremu preti baron Mac Nevin s kaznijo. »Zablačan« je isto kakor »Sablatschan« ali »Sablazhan«, vse Iri pisave označujejo eno in isto ime in se popolno enako izgovarjajo. Da se določeni obstoječi predpisi glede priimkov in imen le v to, da uravnavajo le prave imenske spremembe in ne tudi pravopisja imen, je dovolj iasno iz vsebine in pamena dotičnih predpisov. Potreba, osebo zaznamovati, se pokaže v trenotku rojstva. Ko se je pričelo krščanstvo, dajali so vsakemu novorojencu na krstu ime. A to ni zadoščalo. Izbirali so si še razne priimke, da so ločili družine in rodove. Minolo stolelje so pričeli postavno urejevati označevanje imen. Patent z dne 1. novembra 1786. St. 591 določa, da žena in otroci dobivajo ime in grb moža, oziroma očela. Za Galicijo izdani cesarski patent z dne 3. feb. 1776. je proti zborabi, da olroci in hčere podložnikov preminjajo očetovo ime. Patent z dne 23. julija 1787, št. 698 določa, da morajo židje prevzeti si določene nemške priimke. Dvorni dekret z dne 12. novembra 1787, št. 746 je izdal seznam nemških priimkov za žide in sicer 109 moških in 53 ženskih. Drž. zakonik iz 1. 1811. govori o imenih soproge, zakonskih in nezakonskih, adoptiranih in legitimiranih otrok itd. Dvorni dekreti z dne 21. oktobra 1813, 21. oktobra 1815, št. 1185, in 19. februvaiija 1820, številka 1650, obsezajo navodila za dušne paslirje, kako morajo voditi krstne knjige glede zakonskih in nezakonskih otrok. (Konec prih.)