DOMOVI V DRASIČIH S POSEBNIM POGLEDOM NA STANOVANJSKO RAVEN ^ Fanči Šarf V oktobru 1965 je ekipa Slovenskega etnografskega muzeja v okviru rednih letnih raziskovanj delala v_Dirašičih. nad_ Metlika VLielLJJxajini. Namen raziskovanja je bilo ugotoviti stanje ljudske materialne, socialne in duhovne kulture, pa tudi ugotoviti problematiko nekaterih področij ljudske kulture in postaviti izhodišča za nadaljnja raziskovanja, ki jih bo muzej opravljal daljši čas. Del tega muzejskega načrta je bil uresničen že v letu 1966, ko smo temeljiteje raziskovali razvoj drašičkih domov, kolikor so nam omogočali ^arhivski viri' in podatki, zbrani v vasi.^ Izpolnjenih je bilo več gtatističnih in drugačnih anket s podatki, ki so deloma zajeti v tem prispevku, pa tudi z drugimi, ki ]ih bo mogoče uporabiti pri nadaljnjih raziskovanjih. Poleg de^^a ljudske materialne kulture (stavbarstva in notranje hišne opreme) skušamo v tem spisu prikazati tudi poglavitne gospodarske razmere, ki so vplivale na razvoj domov. Glavni namen prispevka pa je prikazati dana- šnjo stanovanjsko raven Drašičanov in pojasniti vzroke tega stanja. SI. 1. Drašiči — lega vasi ' Franciscejsfci kataster s protokolom iz leta 1823 in reamibulančni ka- taster iS protokolom iz 1. 1873, DAS, Ljubljana. ^ Za številne podatke, pomoč in razumevanje pri delu v vasi se najlepše zahvaljujem vsem vaščanom, posebej pa še Jožetu Bajuku št. 17, Antonu Ne- nianiču št. 40 in Martinu Plutu št. 48. 6 SI. 2. Gručasti del vasi 1. 1903 in 1. 1967 7 Fanči Sarf NASELJE Lega. Drašiči so ena od večjih belokranjskih vasi in leže na majhnem hribUj približno 6 km SV od Metlike. Naselje je strnjeno, če odštejemo ne- kaj hiš, postavljenih zunaj vasi. Domovi se vrste po grebenu podolgovate- ga hriba, katerega vrh meri 279 m nadmorske višine, (si. 1) Drašičani so- dijo med tiste belokranjske prebivalce, ki imajo svoje domove sredi vin- skih goric in jim je vinogradništvo poleg manj razvite živinoreje in polje- delstva glavni vir za preživljanje. S trto je poraslo vzhodno in južno po- bočje hriba, ob vznožju pa vinogradi prehajajo v njive in travnike. Nato je širok pas brezovih steljnikov, ki loči drašičko območje od metliškega. Na severni strani hriba so tik ob domovih manjši sadni vrtovi, za njimi pa koloseki,^ ki tu in tam prehajajo v izrazitejši gozd. Ta obdaja Drašiče tudi na zahodni strani. Oblika drašičkega hriba je določila naselju današnjo podobo. Zahodni del hriba, kjer pripelje v vas cesta z metliške strani, je podolgovat, rahlo grebenast; tu se je razvil prvi, v 18. stoletju skoraj izrazito obcestni del vasi. Konec tega dela hriba se spušča v manjše sedlo; tu je vaška cerkev z nekaj hišami, ki so začetek drugega, gručastega dela vasi na kopastem grebenu onkraj sedla (si. 2). Od cerkve vodi pot na jug proti Božakovemu; ob tej poti je še nekaj domov, ki so odmaknjeni od vasi (si. 3). K Drašičem je svoječasno spadal še zaselek Vinomer, dve kmetiji sredi poti med Met- liko in Drašiči. Tu se je po drugi vojni razvilo državno posestvo, ki z Dra- šiči ni povezano. Drašičani delijo naselje y_Gorénjo, Dolenjo in Blaževo vas. Gorenja vas je prvi, obcestni del, ki pa se spet deli: vaščani ob poti blizu najvišje- ga vrha hriba so Gorenjčani, drugi, ob poti, ki se že rahlo spušča, so Kote- lâni. Dolenja vas je gručasti del vasi okoli cerkve in na kopastem vrhu hriba. Tudi ta se deli: okoli cerkve žive Guštinčani, na koncu vasi pa Pâ- vlovčani.^ Blaževa vas je repasti podaljšek vasi ob poti proti Božakovemu; tu domačije niso tako strnjene kot v drugih dveh delih vasi, vendar so do- movi z vasjo organsko povezani. Veže jih pot skozi vas in še bolj vaška skupnost, ki je v Drašičih izredno močna. Navedeno drugo podrobnejšo delitev vasi vaščani po drugi vojni opu- ščajo. Tudi ime Kotel ima danes že drugoten pomen; ne pomeni namreč le dela vasi, temveč je nekaka manjvrednostna oznaka za hiše v tem delu, zakaj tu je do danes ostalo največ starih lesenih nepredelanih hiš. ^ Slab gozd, porasel z gabrovim, kostanjevim, jelševim in leskovim grmi- čevjem. V teh kolosekdh si vinogradniki nasekajo kolov za trtje (odtod ime). ^ Navedeno d^tev vasi navaja geograf Marko SuMje v diplomski nalogi Gospodarska in socialna struktura Drašič v Beli krajini, 1937. Vaščani so podatke potrdili. 8 9 Fanči Sarf Razvoj vasi glede na velikost. Od arhivskih virov, ki bi govorili o dra- šičkih domovih, sta bila na voljo le dva katastra iz 19. stol.: starejši^4ran-_ ciscejski iz leta 1823 in drugi reambulančni iz leta 1873. V protokolu fran- ciscejskega katastra' je vpisanih 48 hišnih številk, od teh pa pri treh šte- vilkah (tedanja štev. 21, 37 in 38) ni vpisan ne lastnik ne kakršnakoli zgradba. Ena od hišnih številk (20) je dodeljena vinskemu hramu," tako da je bilo torej 1. 1823 registriranih 44 hiš in 1 naseljen vinski hram. — Reambulančni kataster šteje 57 hišnih številk, od katerih pa so tedanje hišne številke 1, 18, 49 in 54 brez lastnika in z oznako »eingegangen«. Te- daj je bilo torej v Drašičih 53 naseljenih hiš. Povečanje števila hiš gre skoraj v celoti na račun bajt, preurejenih v stanovanja v starih opušče- nih vinskih hramih.' Do leta 1936 se je število hiš povečalo še za 4,» tedaj je bilo torej 57 naseljenih hiš. Število hišnih številk pa je doseglo 70, zakaj v času od 1823 do 1936 se je podrlo 10 bajt, povečini predelanih iz hramov in 3 kmečke hiše. Danes šteje vas 64 hišnih številk. Ker 9 hiš iz raznih vzrokov ni na- seljenih," ena od hiš pa nosi številko 2a,i» je v vasi danes 56 naseljenih hiš. V teh živi 57 družin; v hiši št. 34 živita namreč dve družini s povsem samostojnim in ločenim gospodarstvom." ä Protokol der Bau Parcellen der Gemeinde Draschitz, 1823, DAS, Ljub- ljana. " Imenovan kot vsi drugi leseni vinski hrami »Keller«. ' Po tedanjih ljudsko pravnih zakonih o dedovanju je dedoval posestvo le en dedič; ustno izročilo ve povedati o velikem številu neporočenih »stricev«, ki so si zia stanovanje preuredili star vins'ki hram. M. Šuklje, diplomska naloga 1937. Avtor je posvetil domovom le krajše poglavje. * Hišne številke 23, 24 in 47 imajo tri opuščene lesene bajte, v katerih je rod izumrl ali so otroci poročeni zunaj vasi. Hiša s št. 31 je opuščena, ker se je lastnik z družino po drugi svetovni vojm iizselil v Ameriko. Hiša s št. 35 se je podrla, ker jo po smrti zadnjega lastnika ni nihče vzdrževal. Hišno št. 43 ima šola, št. 44 ima požgana Pezdirčeva hiša, št. 61 ima v hišico predelana nenase- ljena zidanica, last kmeta Daka Milčinoviča, št. 63 pa ima zadružno posestvo Vinomer. " Zgrajena je bila potem, ko so leta 1962 delili nove hišne številke, ki naj bi se ujemale z vrstnim redom hiš v vasi. " L. 1880 je prejšnji lastnik te do tedaj premožne kmečke hiše hišo prodal nekemu Vivodinčanu iz sosednje Hrvatske, ta pa jo je zapustil dvema sinovoma, ki naj bi v hiši (trocelični!) zadružno živela s svojima družinama. 10- Domovi v Drašičih Za ugotovitev gibanja števila vaščanov so nam na voljo naslednji podatki: Leto 1817 moških ? žensk ? skupaj 284 Leto 1851 moških ? žensk ? skupaj 332 Leto 1869 moških 187 žensk 172 skupaj 359 Leto 1880 moških 184 žensk 191 skupaj 375 Leto 1890 moških 165 žensk 193 skupaj 358 Leto 1900 moških 126 žensk 182 skupaj 308 Leto 1901 moških 127 žensk 200 skupaj 327 Leto 1921 moških ? žensk ? skupaj 355 Leto 1931 moških ? žensk ? skupaj 327 Leto 1937 moških 144 žensk 173 skupaj 317 Leto 1948 moških 122 žensk 160 skupaj 282 Leto 1961 moških 117 žensk 146 skupaj 263 Leto 1967 moških 111 žensk 141 skupaj 252 Preseneča naglo naraščanje števila vaščanov v prvih treh četrtinah preteklega stoletja (več kot za 1/4!) in stalno padanje števila od konca prve svetovne vojne do danes. Gostota hiš in vzroki za to. Večina drašičkih gospodarjev ima danes pri svojih zemljiških parcelah^stalnega soseda, ki je skoraj vselej tudi Mšni sosed. Natančen pregled franciscejskega katastra nam daje glede delitve zemlje zanimiva dognanja. Parcele posameznih kmetij, prvot- no deljene na grude, le redko v delce, si slede v večjih kompleksih v ena- kem vrstnem redu kot njihove tedanje hišne številke. V Gorenji vasi bi nam sestavljanje takih parcel pokazalo, da si eno od prvotnih velikih zem- ljiških celot delijo hiše s štev. 1—11 ter 45—47, drugo pa hiše s štev. 12—19 ter 39—44 in 50. To bi bili dve največji zemljiški celoti, medtem ko bi ostale posestnike lahko razvrstili po 2 do 5 skupaj. Kasno, a inten- zivno cepljenje zemlje nam potrjujejo še drugi podatki. Hišne številke 14, 15, 16 in 17 so še leta 1823 pripadale Simoničem, številke 1, 3, 4 in 5 Ko- stelcem, 33, 34, 35 in 36 Petrašičem itd. Se zgovornejše so navedbe solast- nine dveh, treh ali več lastnikov na nekaterih parcelah travnikov ali goz- dov.'^ Navedem naj le nekaj primerov: hiše s številkami 1—11, 40, 45, 46 in 47 imajo tri skupne parcele, vsaka po 42, 12 in 166 kvadratnih sežnjev; hiše s številkami 1, 4 in 5 imajo pet skupnih parcel, od katerih imajo na treh parcelah vsaka po 1/3 deleža, na dveh parcelah pa ima štev. 5 po 1/2, štev. 1 in 4 pa vsaka 1/4 deleža. Številka 7 in 8 imata 7 skupnih parcel, številka 9 in 10 imata 8 skupnih parcel, številka 2 in 3 imata U skupnih 'a Ausweis über die gemeinschaftlichen Eigenthümer, Protokol franciscej- skega katastra, DAS, Ljubljana. 11 Fanči Sarf parcel itd. Takih in podobnih kombinacij več hišnih posestnikov kot so- lastnikov skupnih parcel je bilo leta 1823 kar 29. Vsi pa bi nam potrjevali cepljenje prvotnih večjih zemljiških kompleksov, ki so pripadali enemu posestvu. Cepljenje je trajalo tako dolgo, dokler niso Drašičani občutili hu- dih posledic delitve zemlje, zakaj vse tja do zadnje četrtine 19. stol. so živeli le od zemlje. Vsaka delitev je zmanjševala velikost posestva ene hiše in povečevala drobno razkosanost zemlje. Še danes imajo vaščani svoje zem- ljiške parcele razkosane tako na drobno, daljih to občutno obremenjuje pri delu in zmanjšuje pridelek.'' Tako stanje zasledimo že leta 1823. Po- sestvo hišne številke 43, ki je merilo skupno 6 ha 86 a, je obsegalo 42 majhnih kompleksov z 71 parcelnimi številkami. Posestvo hišne številke 16 je bilo prav majhno (2 ha 87 a), pa je imelo po 23parcelnih kompleksov z 38 parcelnimi številkami. Kosanje zemlje se je po letu 1823 še nadaljeva- lo, saj imamo danes v vasi 12 posestnikov več, kot jih je bilo tedaj. Ra- zumljivo je, da je med temi 12 kar 9 hiš z manj kot 2 ha zemlje, torej bajtarjev, če vzamemo za merilo njihove zemljiške premoženjske razme- re.'* Značilno intenzivno kosanje posesti je najtesneje povezano z delitvi- jo stavbnih parcel, t. j. z razvojem vasi. Hiše so tesno druga ob drugi; na enem prvotno obsežnejšem dvorišču sta postavljeni vsaj dve hiši, ki sta leta 1823 imeli del svoje zemlje še v skupni lastnini. Delitev dvorišč, se pravi postavljanje hiš in določanje gostote hiš, je šla najprej vzporedno z vaško potjo, ko pa tu ni bilo več prostora, pravokotno nanjo. Lepe zgle- de za to lahko najdemo zlasti v Gorenji vasi in Kotélu.'^ Težko je reči, kdaj so se ta posestva delila; vsekakor pred letom 1823. Danes, sp_„sLsQ.- s^dje le redkokje še v daljnem sorodstvu. Ugotovimo pa lahko, da se vas po sredi 19. stol. ni več toliko razvijala z delitvijo posestev in s postavlja- njem novih hiš na matičnih dvoriščih in vrtovih, temveč bolj s postavlja- njem kajž ob robu Vaškega jedra. Te hiše so bile — po danes že prežive- lem pojmovanju — bajtarske, z malo zemlje, največkrat pridobljene od moževega ali ženinega doma, prav redko kupljene. Taki primeri so: Ma- rija Güstin št. 1, Marko Juratovič št. 2, Anton Pečarič št. 2a, Alojz Žugelj št. 7, Marija Kostelec št. 26, Anton Bučar št. 28, Miha Babic št. 45, Ana Rinčof št. 47, Ana Jurjevčič št. 54, Marija Pavlovič št. 56, Ivan Kostelec št. 59 in Anton Žugelj št. 60. Skoraj vse te hiše danes izgubljajo naravo bajt, kakršno so imele do druge vojne. Njih razvoj ni več odvisen od zemlje. 1' Srednji ikmet Jože Bajuk št. 17 ima n. pr. 8 ha 32 a zemlje vpisane na 72 parcelnih številkah. " Pojem bajtarstva, ki je bil vse do druge vojne tesno povezan z velikostjo posestva, se danes povsem izgublja. Eden od teh »bajtarjev« iina danes osebni avto in televizijo, drugi osebni avto, medtem ko je tretji osebni avto v vasi last največjega kmeta. 13 Delile so se naslednje hiše: Ivančič št. 3 — Nemanič št. 9 — Dragovan št. 11 in Kostelec št. 5 (dve hiši ob cesti in dve na vrtovih prejšnjih hiš), dalje Škrinjar št. 8 in Mohorčič št. 4 (ob cesti), Kraševec št. 12 in Güstin št 16 (ob cesti), nato pa se je od št. 12 cepila še Stefaničeva hiša št. 14, postavljena na vrtu prednje Kraševčeve hiše. 12 Domovi v Drašičih DOM Splošen prikaz. Dam, njegova postavitev in ureditev ter stopnja nje- govega nadaljnjega razvoja nam daje široke možnosti za ugotovitev člove- kovega gledanja na življenje. Z ničimer si človek bolj ne določi lastne življenjske ravni kot z ureditvijo doma; z njo si odmeri udobje ali neudob- je, si olajša ali oteži vsalidanje delo. Kmečki dom je poleg tega še izraz kmetove gospodarske moči in njegovih prizadevanj ter zlasti v preteklo- Sl. 4a. Jančičlna hiša, Dra- šiči 16 SI. 4b. Tloris zgornje hiše (1 veža z ognjiščem in svinj- skim kotlom, 2 prednja in zadnja hiša) Nasproti te hiše stoji hlev, si. U 13 Fanči Šarf sti izraz skromnosti ali bahavosti. Zato je dom posredno tudi izraz člove- kovega mišljenja in ocenjevanja samega sebe in njegove okolice. Drašički domovi so skromni. Skromnost ugotavljamo ne toliko po šte- vilu stavb, ki spadajo k domu, kot po številu in obsegu prostorov v hiši pa tudi v gospodarskih stavbah. Domovi bajtarjev in prav malih kmetov (do 3 ha zemlje) — teh je 17" so brez gospodarskih prostorov (5 primerov) ali imajo vrhhlevno hišo (6 primerov) ali imajo poleg hiše samostojno postavljen hlev (5 primerov) ali pa imajo poleg hiše še skedenj (1 primer). Vsi imajo še svinjake bodisi samostojno postavljene ali pa pridružene hlevom. Domovi srednjih in ve- likih kmetov'' sestoje iz hiše, hleva, skednja, svinjakov, ponekod pa še iz kozolca in vinskega hrama ali zidanice. Poslopja so razporejena gručasto v sklopu dvorišča, le hram ali zidanica je v vinogradu. Skupno ime za vsa poslopja je stanje Hiša. Belokranjsko hišo je precej natančno opisal Lokar.'" Njegov opis je dragocen, ker prikazuje stanje ob koncu 19. stol., vendar je pre- malo zemljepisno opredeljen. Ko govori o belokranjski hiši, misli pred- vsem na ravninske hiše, in ker so bile le-te v času, ki nam ga opisuje, še skoraj vse lesene, predstavlja te hiše. DraSičj in številne sosednje vasi na slovenskem pa tudi hrvaškem ozemlju južno od Gorjancev niso ravninske vasi i kot izrazita vinogradniška naselja se razlikujejo od vasi v ravnini. Razlika je predvsem v ternT da so hiše v vinogradniških vaseh v svojem spodnj[em delu dosledno zidane iz kamna. Ker je teren skalnat, ni dopu- ščaljodkletitev pod zemljo, ker pa je nagnjen, je večina hiš z zgornje strani, kjer je vhod v hišo z dvorišča, pritličnih. Hiše, postavljene na ra- ven teren, so nadstropne z obeh strani; te imajo vhod na prednji dvoriščni strani, od tam so do nadstropja speljane stopnice, na vrhu združene s hod- nikom, ki vodi do konca prednje podolžne in ene čelne fasade. Zaradi kleti se zde tudi tiste hiše, ki so na vhodni strani pritlične, nadstropne in jih zato kot stavbe le ne moremo uvrščati med najnižje razvite hiše. Spodnji del hiše je namenjen za gospodarske potrebe, predvsem za vinogradništvo, ne za stanovanje. Kleti — najmanj po dve — so Draši- čanom in sosedom potrebne za shranjevanje vinjkega posodja in vina pa tudi za shranjevanje poljskih pridelkov. Vhod v kleti je iz niže ležeče cestne ali dvoriščne strani; vsak prostor ima svoj vhod. Zgornji del hiše je bil še vjjrvi pulQsid.J_9i_stol. skoraj povsod lesen. V mapi franciscejskega katastra sta vrisani dve zidani stavbi." Prve na- daljnje zidane hiše so bile postavljene sredi stoletja po požaru, ki je leta 1849 zajel celo Gorenjo vas. Ogenj se je ustavil v Kotélu, kjer še danes lahko najdemo največ lesenih stavb (si. 4). V času po požaru so bile na novo postavljene vse hiše v Gorenji vasi, to je na začetku vasi; bile so Med njimi je 11 hiš, katerih prebivalci danes ne živijo od zemlje. " Med temi so 4 gospodarji stalno zaposleni v industriji, 'a Dr. Janko Lakar, Belokranjska hiša, Carniola III, Ljubljana 1912, str. 1—27. '» Danes ne stoji nobena več. 14 Domovi v Drašičih zidane iz kamna, ki ga je na domačih tleh na pretek (si. 5). Strah pred ognjem je tedaj v veliki meri preprečeval postavljanje lesenih hiš. V na- daljnjih dveh, treh desetletjih so zamenjali stare lesene hiše z novimi zi- danimi štirje gospodarji v Dolenji vasi, dva pa sta si v tem času postavila novi zidani hiši. Te hiše izražajo neko mogočnost, bahavost; njihovi last- niki so bili premožnejši kmetje (4 primeri), vinski prekupčevalec (1) in vaški župan (1). V tem času so v Belo krajino prihajali prvi tuji zidarji — Italijani (baje Furlani); ti so leta 1875 postavili prvi dve hiši s predeljeno vežo in kuhinjo. Ena teh dveh hiš ima poleg zadnje hiše še kamro (si. 6, tloris št. 2). Do tedaj so imele hiše v Drašičih predelitev veže od kuhinje le nakazano z letvami, ki so kot nekakšna pregrada ločile prostor za ku- hanje od vhodnega prostora. Običajni tloris (si. 4b), (veža — prednja hiša — zadnja hiša), s tem ni bil bistveno spremenjen. V času od 1875 do prve svetovne vojne nahajamo v vasi še dve delni izjemi, ki pre- segata okvir običajnih hiš. Jože Simonič, trdnejši kmet, si je dal leta 1910 sezidati novo hišo, ki se od drugih loči po tem, da ima namesto navadnih lesenih stopnic in hodnika, ki ga vidimo pri vseh nadstropnih hišah, ar- kadni prizidek, število stanovanjskih prostorov v nadstropju pa je pove- čano za kamro poleg prednje hiše (tloris: veža — kuhinja; pred- nja hiša — kamra; zadnja hiša). Tudi to hišo so sezidali »Ita- lijani«. Po tem vzorcu si je leto za tem dala sezidati novo hišo Marija Ko- stelec, Drašiči 26; ker pa ni imela posestva in družine, je njena hiša manj- ša za zadnjo hišo. Prostori so tu razdeljeni na 4 skoraj enake dele: veža — kuhinja; hiša — kamra. Cas po jjrvi svetovni vojni, ki je bil v gospodarskem pogledu na splo- šno sprva ugodnejši, v ljudsko stavbarstvo v Drašičih ni prinesel posebnih sprememb. Gospodarsko so bili kmetje prešibki in njihovi domovi se v tem času niso skoraj nič spreminjali. Leta 1933 je Antonu Nemaniču, Drašiči 40, pogorela lesena trocelična hiša in novejše gospodarsko poslopje, ki ga je bil s prihranki v Ameriki postavil njegov oče. Po zgledu gostilniške hiše v Metliki je Nemanič na novo postavljeno zidano hišo po širini pre- delil s hodnikom, po dolžini pa oba konca še s prezidi. Tako je dobil 3 sobe in kuhinjo, neodvisno od veže. (si. 6, tloris 1), Tudi ta hiša je bila, kot vse SI. 5. Dolsliina hiša, Drašiči 13. zidana po požaru 1. 1849 15 Fanči Sari dotedanje, postavljena brez načrta. Zidali so jo metliški zidarji. To je bila prva hiša v vasi, ki se je izneverila običajnemu tlorisu. Tri leta za tem je bila v vasi postavljena Vograjska hiša (Bučar Anton, Drašiči 28).Tloris te hiše je kopija individualnih delavskih hiš, ki so jih v tem času postav- ljali okoli industrijskih središč (si. 6, tloris 4). V tem času med svetovni- ma vojnama pa je bilo v vasi prezidanih 8 hiš; vse prezidave so spreme- nile vežo, ki se je zaradi tako pridobljene kuhinje zmanjšala za polovico. Druga svetovna vojna drašičke hiše ni bistveno prizadela. Požgane so bile doslej še neobnovljena Pezdirčeva hiša v Dolenji vasi, dve hiši ma- lih kmetov na začetku vasi in dve hiši bajtarjev zunaj vasi. Pezdirčevi so se preselili v hišo umrlega sorodnika (Drašiči 52), drugi pa so si s pomočjo obnovitvene zadruge v Metliki postavili nove zidane hiše, grajene po na- črtih, izdelanih po želji lastnikov. Tlorisi se zgledujejo po novejših delav- skih hišicah (si. 6, tloris 3). Tem hišam se je leta 1961 pridružila še podob- na, na novo zgrajena pol kmečka, pol delavska hiša Antona Pečariča, Dra- šiči 2a. Prav v zadnjem času sta se dve hiši v vasi prilagodili gradnji najmo- dernejših enodružinskih hiš z vsemi najsodobnejšimi prostori. Obema je bila zgled nekmečka hiša, lastnika pa sta trdna kmeta, eden od njiju celo največji kmet v vasi.^i Ta je želel obdržati naravo kmečke hiše, tej pa do- dati nove prostore (dnevna soba za goste, kopalnica, več spalnic (si. 7 in si. 6, tloris 8). Ker niso upoštevali funkcionalnosti posameznih prostorov in ker so premalo upoštevali strani neba, načrti, ki so bili izdelani na last- nikove predloge in želje, niso bili posrečeni. Hiša stoji na robu pobočja in ima na južno stran lep razgled v dolino. Dnevno sobo za goste je določil lastnik takoj ob vhodu; dostop iz kuhinje pa gre v ta prostor skozi troje vrat. Poleg tega si je s kuhinjsko shrambo (na južni strani!) zaprl možnost razgleda iz dnevne sobe v dolino. Dnevni prostor za družino je določil v kuhinji, zato je ta razmeroma velika, poleg tega pa je določil prostor v razširjeni predsobi za poljske in vinogradniške delavce, ki nekajkrat na leto jedo pri gospodarju. Naravo dnevnega prostora je obdržala tudi h i š a s kmečko pečjo, ki pa ima, enako kot kmečke hiše v starih hišah, vdelana okna v dveh stenah in vrata v drugih dveh. Zaradi te razbitosti sten v prostoru ni mogoče namestiti nobenega sodobnejšega pohištva. Do- stop v hišo je mogoč iz veže pa tudi iz zakonske spalnice, saj je le-ta prehodni prostor med kuhinjo in hišo. S keramičnimi ploščicami so obloženi sanitarni prostori in del kuhinje, medtem ko je ostali del kuhinje obložen z macesnovo oblogo. Hiša ima centralno kurjavo in razkošne stop- nice v nadstropje, kjer sta predvideni dve (še nedodelani spalnici). Drugo najnovejšo drašičko hišo si na starih temeljih postavlja Anton Oberman, Drašiči 22. Hiša je nadstropna; v nadstropju so predvidene spal- Namesto stare lesene, ki se je podrla. Zidal jo je in izdelal načrt zidarski mojster iz Novega mesta. Lastnica, Drašičanka, je služila na Hrvatskem, se po- ročila z nekim starim Idcamarjem, ki je kmalu umrl, njej pa zapustil sredstva, s katerimi si je nato v domači vasi sezidala omenjeno hišo. " Martin Plut, Drašiči 48, si je poleg stare hiše postavil novo. 16 SI. 6. tloris 1 Anton Nemanič, št. 40; ti. 2 Katarina Guštin, št. 36; ti. 3 Anton Kraševec, št. 6; ti. 4 Anton Bučar, št. 28; ti. 5 Alojz Stankovič, št. 49; ti. G Jože Bajuk, št. 17; ti. 7 Anton Oberraan, št. 22; ti. 8 Martin Plut, št. 48 5 = sever; 1 veža, 2 kuhinja, 3 prednja ali stara kiša, 4 zadnja ali nova hiša, 5 soba, 6 shramba, 7 stranišče. 8 kopalnica, 9 klet, 10 kamra 2 — Slovenski etnograf 17 Fanči Šarf SI. 7. Najnovejša hiša v va.si; lastnik Plut Martin, h. št. 48 (Glej tloris 8 na si. 6) niče. Tloris pritličja kaže si. 6, tloris 7. Prostor je v okviru možnosti dob- ro izkoriščen, glede na lego pa je nerazumljivo, da gleda dnevni prostor na severni strani z enim oknom na pot skozi vas, ki gre tik ob hiši, in z drugim na sosednji hlev. Na južni strani je klet. Glede na navedene po- manjkljivosti (ki se jih lastnik zaveda) se bo hiša po prestavitvi kleti v drugo go.spodarsko zgradbo še spreminjala. V tem zadnjem povojnem času moremo zaslediti v Drašičih tudi pre- cej gredelay_starih hiš. Tu gre skoraj izključno za predelitev veže v dva prostora: vežo in kuhinjo. Takih primerov je bilo v vasi v tem času kar IG. Po večini so prezidave povezane z namestitvijo novega štedilnika in trodelnega okna. Notranja predelitev ostaja na zunaj skoraj neopazna; pri vstavitvi novih oken so Drašičani namreč ostali v primernih mejah, veli- kih trodelnih oken, ki učinkujejo marsikje drugje nesorazmerno, v Draši- čih ne vidimo. Posebej naj omenim dve hiši, pri katerih so ob prezidavi veže iskali in uspešno našli nove rešitve. Ena je s prizidkom dobila novo kuhinjo in shrambo^^ (si. 6, tloris 5), druga pa kuhinjo, shrambo in pro- stor za kopalnico^" (si. 6, tloris 6). Pri razvoju drašičkih hiš ne smemo prezreti še nekaterih drugih pr- vin, kjer gre bodisi za zunanjost bodisi za notranje prostore. SI. 8a nam kaže nad 200 let staro leseno drašičko hišo z značilnim izrezljanim lesenim g a n k o m , si. 8b pa isto hišo, še vedno leseno, s prenovljeno zunanjostjo. Komentar skoraj ni potreben. Lesene ganke, ki so bili čudovita vez med vrhom debelega zidu kletnih prostorov in veliko tanjšo leseno steno sta- novanjskih prostorov, pri novejših zidanih hišah niso več postavljali. Ker pa so lastniki preostalih lesenih hiš z ganki želeli, da bi se njihove hiše na zunaj čim manj ločile od zidanih hiš, so začeli ganke zlasti po dru- gi vojni odstranjevati. V vasi so danes le še tri hiše, ki se lahko ponašajo s starimi izrezljanimi ganki. (si. 4a). KJLr_pa-Su-se-nuvejsi, okrnjeni ganki pri drugih hišah še obdržali,-imajo izrazito funkcionalen pomen: bodisi da vodilo k vhodu v hišo, ali k stranišču na vogalu hiše. ^2 Alojz Stankovič, Drašiči 49. 23 Jože Bajuk, Drašiči 17. 18 SI. 8a (zgoraj). Mohorčičeva hiša pred predelavo; lastnik danes Miha Zabčič, št. 25 b (spodaj). Ista hiša. na zunaj prenovljena leta 1954 19 Panći Sarf Vzporedno s predelavo starih odprtih vež z,_o^iiščij^ ki jih je dovolj natanko opisal Lokar, se je dosledno preselil vzidani svinjski kotel iz veže v klet ali v posebno svinjsko kuhinjo pri novejših gospodarskih prostorih. Vzidani svinjski kotli v veži so bili pravzaprav prehodni in sicer komaj za dobrega pol stoletja. Zidani štedilniki, postavljeni v največ primerih hkrati s prezidavo veže, se do danes niso spreminjali, le v nekaterih pre- možnejših hišah so jih obložili s keramičnimi ploščicami. Prvi trije zidani štedilniki v vasi so bili postavljeni nekaj pred prvo vojno, zadnji že- lezni štedilniki znamke »Tobi« pa letos. Le-te kupujejo v zadnjih letih hiše, v katerih vse doslej niso mogli predelati vež. Takih hiš, kjer stoji železen štedilnik v veži, je v vasi 8, (si. 9) medtem ko ima 6 hiš železen štedilnik v kuhinji oddaljeni od veže, in 1 hiša poleg peči v prednji hiši. Vidimo torej, da je v vasi razmeroma veliko železnih štedilnikov; vsi so bili kupljeni v zadnjih dveh desetletjih. Napačno bi bilo, če bi hiše z železnimi štedilniki uvrščali med revnej- še ali celo bajtarske; takih je, če vzamemo za merilo zemljo, ki spada k hiši, le 5. V treh od teh žive na pol kmečke, na pol delavske družine in si hiše šele preurejajo. Druge hiše z železnimi štedilniki so hiše srednjih in večjih kmetov. Namestili so jih v zadnjem povojnem času. Hiše z zidanimi štedilniki so bile bodisi postavljene po vojni, bodisi predelane v času, ko se železni, zlasti Tobijevi štedilniki še niso uveljavili. Hiše brez štedilnikov, kjer še danes kuhajo v peči, so v vasi še.AJ]na od teh, ki se vse od postavitve pred letom 1823 do danes ni v ničemer spremenila in torej tudi še nima štedilnika, je kmečka hiša last Marije Güstin, Drašiči 10 (si. lOa). Po drugi vojni je zaostajala v razvoju zaradi slabega^^ospodarjenja, pred yojno na račun novega gospodarskega poslop- ja, še preje pa zaradi delitve zemlje med dva dediča in nato novega doku- povanja zemlje; danes spada k hiši skoraj 6 ha zemlje. Druga hiša brez štedilnika, last Katarine Güstin, Drašiči 36, je do danes ostala taka, kakr- šno so leta 1875 postavili furlanski zidarji. K hiši spada 13 ha zemlje; last- nik je ob koncu vojne odšel v Ameriko, doma je ostala neporočena teta, ki si raje kuha v peči kot na štedilniku. Podobno je pri hiši, zidani leta 1911 (Marija Kostelec, Drašiči 26); 82-letna lastnica brez družine in po- sestva ni imela možnosti, da bi si bila po drugi vojni preurejala hišo. Če- trta hiša brez štedilnika, last Janeza Križana, Drašiči 20, je lesena, dvo- celična bajta, preslaba, da bi jo kazalo preurejati. V hiši živita stara za- konca (otroci so v službi v Nemčiji in si tam ustvarjajo družine in domo- ve), ki si počasi s svojimi silami in z delno pomočjo otrok raje preurejata zidanico v novo stanovanjsko hišo. Sleherna od drašičkih hiš ima krušno peč za peko kruha in segreva- nje prednje hiše pozimi. Peči so hkrati s pirezidavami vež ali pa tudi sa- mostojno v zadnjih desetletjih prenovili skoraj v vseh hišah. Stare vdol- bene pečnice in polkrožno obliko vrhnjega dela peči so zamenjali s pečni- cami kvadratnih in pravokotnih oblik. Ce vzamemo končno za merilo še_števi]^_stanovanjskih prostorov in njih razporeditev kot eno od meril za presojo doma v ožjem pomenu, mo- remo morda še najočitneje ugotoviti, da so drašički domovi zelo skromni 20 Domovi v Drašičili Si. 9 (zgoraj levo): Kraševčeva veža z ognjiščem in emajliranim štedilnikom, si. 11 (zgoraj desno): Jančičln hlev s svinjakom, si. 12 (v sredini levo): Nemanjćkov svinjak, si. 13 (v sredini desno): Jurčin skedenj z dero in kozolcem, si. 14 (spodaj levo): Nemanjčkov his z dero, si. 15 (spodaj desno): Plutova obnovljena zidanica in na splošno zaostali za razvojem kmečkih hiš drugje na Slovenskem. V vasi so danes še 3 lesene dvocelične hiše (veža z ognjiščem, hiša); last- nik ene teh hiš si ureja novo stanovanje v zidanici. Troceličnih hiš (veža z ognjiščem, prednja hiša, zadnja hiša) je 18; od teh je 8 lese- nih, 8 zidanih in 2 polleseni in polzidani hiši. Štiriceličnih hiš (veža, prede- Ijena v vežo in kuhinjo, prednja in zadnja hiša) je 25; od 21 Fanči Sarf teh sta 2 leseni, 23 zidanih. Večceličnih hiš (veža, kuhinja, 2 ali 3 sobe za spanje, shramba, ponekod stranišče ali prostor za kopalnico) je 10; vse so zidane. Dve od teh — že omenjeni kot najnovejši drašički hiši — imata predsobo, kuhinjo, dnevno sobo, več spalnic, kopalnico, angleško stranišče (ena celo 2!). Vidimo, da še danes po številu močno prevladujejo tro- in štiricelične hiše, torej hiše, značilne za naše podeželje v 19. in v prvi polovici 20. stol. Drašičani so se v preteklosti zadovoljili z najosnovnejšimi, najskromnej- šimi dosežki pri ureditvi svojih domov in so to skromnost z redkimi izje- mami obdržali do danes. Gospodarska poslopja. V okviru tega prispevka moremo gospodar- ska poslopja obravnavati le kot dopolnilo doma in sicer predvsem z vidika, koliko so v svojem razvoju pripomogla, da je življenje in delo Drašičanov i^anp.s lažje in udobnejše in se razlikuje od tistega v preteklosti. O hlevih za živino lahko rečemo, da so se v zadnjih dobrih sto le- tih iz dvanajstih hiš, kjer so bili nekoč v enem od spodnjih kletnih prosto- rov, preselili vjampstojne zidane stavbe, postavljene na dvorišču ne daleč od hiše. Ker je nad hlevom vselej prostor za krmo, je samostojno postav- ljen hlev ugodnejši. Hiša je s tem pridobila novo klet, in ker se je z novim hlevom odmaknilo tudi gnojišče vsaj nekoliko dlje od hiše, so se higien- ske razmere nekoliko izboljšale. V zadnjem času, ko so postavili v vasi prve novejše poldelavske hiše, za hleve spet rabijo enega od kletnih pro- storov hiše. Samostojno postavljene stare lesene hleve (si. 11) so Drašičani do danes skoraj vsi zamenjali z novejšimi zidanimi,^* zakaj akrb za živino je na splošno večja od pozornosti in zahtev do stanovanjske ravni za lastno družino. V zadnjih desetletjih skušajo drašički gospodarji gospodarske prostore združevati^ hlevu radi pridružijo še skedenj. Ustnik, svinjake s svinjsko kuhinjo in kolnico (prostor za vozove). Tako imamo danes v vasi 6 kmetov, ki so postavili novejše gospodarske prostore pod skupno streho. Tako gospodarsko poslopje je ideal vsakega kmeta, toda le redki so se z dobrim gospodarjenjem povzpeli do tega. Leseni, samostojno postavljeni svinjaki ob strani dvorišča, (si. 12) največkrat bliže hiši kot hlev, so v Drašičih še zelo pogosti. Vidimo jih take. kakršni so bili v času, ko se je svinjska krma še dosledno pripravljala v veži hiše. Svinje redijo še danes pri vsaki hiši, omenjene samostojno po- stavljene lesene svinjake na dvorišču ima še dobra polovica hiš. Le kmet- je, katerih svinjaki so zaradi slabega stanja zahtevali obnove, so jih po drugi vojni začeli pridruževati hlevom, bodisi z dograditvijo, če je hlev ostal nepredelan (takih primerov je nekaj manj kot četrtina), ali pa so svinjaki združeni s hlevom, če je bil hlev predelan ali na novo postavljen. Tudi teh primerov je približno četrtina. Gospodarji, ki so za svinjake pri- dobili nov prostor, so te navadno združili še s svinjsko kuhinjo. S k e d n j i za mlatev izgubljajo pomen; samostojno postavljenim le- senim skednjem, ki danes še stojijo (14 primerov), je usojen propad, zakaj V vasi je še pet lesenih hlevov; vsi so last malih kmetov. 22 Domovi v Drašičih kmetje si postavljajo manjši zidan skedenj le še v sklopu drugih gospo- darskih prostorov. Novi prostor, ki je obdržal le še staro ime pod (tudi skedenj), rabi danes za pripravo živinske krme in za shranjevanje raz- nih gospodarskih naprav, ne za mlatev. Hkrati s podi bodo propadle tudi dere za sušenje žita, ki so bile navadno nad prvim odprtim delom skednja (si. 13). Strojna mlatev od leta 1952, ko je vas dobila elektriko, je pomen skednjev bistveno zmanjšala. Kozolcev za sušenje sena in žita v Drašičih do začetka našega sto- letja nisojîuziiali. Prvi kozolec toplar je bil ob koncu 19. stol. prenesen v vas iz ravninske vasi pri Metliki, nato so si ga postavili še trije ali štirje gospodarsko trdnejši kmetje in ga združili s skednjem. Uvajanje kozolcev pa je šlo tudi v obrnjeni smeri: starim skednjem so ob strani dodali 1—2 okni kozolca (si. 13). Omenim naj še zidanic e za shranjevanje vina, ki so že v 2. pol. 19. stol. začele intenzivno izpodrivati starejše lesene hise (si. 14) ter kaščo., ki v vasi sploh nikjer več ne stoji samostajno. Za kaščo kot sa- mostojno postavljeno leseno zgradbo moremo ugotoviti, da jo je imelo v vasi do prve vojne le 8 večjih kmetov, medtem ko je imel po eno ali celo več zidanic do druge vojne skoraj vsak srednji in večji kmet. Zidanice so stare lesene hise zelo uspešno zamenjale, saj so kmetje v zidani stavbi lahko pustili vino vse leto, medtem ko so ga morali nekoč iz starih lesenih hisov pred poletjem zvoziti domov v klet pod hišo. Veliko zidanic je bilo uni- čenh v minuli vojni; danes jih stoji le še 15. Hisov je 15. Hisi bodo prej ali slej povsem izginili, zidanica pa dobiva še dodatno vlogo: postaja prostor za prehodno bivanje domačih, zlasti ob delih v vinogradih in pri pogostitvi gostov. Lepa zidanica s takih prostorom je gospodarju ponos (si. 15). Danes imajo take zidanice štirje kmetje. Ce pogledamo franciscejski kataster, vidimo, da je bilo tedaj — glede na gospodarska poslopja — od 45 hiš 7 hiš združenih s hlevom v spodnjih prostorih, 35 gospodarstev s samostojno postavljenim lesenim hlevom in 3 bajtarji brez hleva. Skedenj je imelo le 9 gospodarstev, lesenih vinskih hisov pa je imela vas kar 52. Te navedbe nam potrjujejo, da so stara lese- na gospodarska poslopja dosegla vrh svojega razvoja sredi 19. stol., po tem času pa so zečela propadati. Zidane hiše in za njimi opečne strehe, ki so bile pred ognjem dosti varnejše kot lesene, so veliko bolj omogočale varno shranjevanje poglavitnih živil in bolse obleke ter se je s tem potreba po kaščah bistveno zmanjšala. Podi, ki so bili s svojo zahtevnejšo konstruk- cijo dosegljivi le gospodarsko trdnejšim kmetom, so po številu dosegli vi- šek v času, ko so si Drašičani začeli nekoliko pomagati z zaslužkom v tujini (konec 19. in začetek 20. stol.), saj je nekako v tem času vas premo- gla 10 podov več kot danes. Po stanju, v kakršnem so danes ohranjeni sta- ri leseni podi, lahko ugotovimo, da so obsojeni na propad. Isto velja za sa- mostojno postavljene lesene svinjake. Združevanje čimveč gospodarskih prostorov pod skupno streho ima tolikšne prednosti, da lahko pričakujemo nadaljnji razvoj samo v tej smeri. 23 Fanči Sarf GLAVNE GRABENE IN KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI V Drašiče so že od nekdaj prihajali tesarji iz ravninskih belokranj- skih vasi iz okolice Metlike (P o 1 j c i) ali Gradčani (iz Gradca). Po drugi vojni delajo ostrešja tesarji iz Metlike. Podobno velja za metliške zidarje, ki so potem, ko po prvi vojni tuji zidarji niso niso več prihajali v te kraje največ prevzemali gradbena dela v Drašičih. Zidava spodnjega kletnega dela drašičkih hiš in zidanih hlevov ter starejših zidanih hiš glede gradiva ni povzročala posebnih težav, saj je kamna v vasi in okoli nje v izobilju. Najboljši je trd kamen. Do konca prve svetovne vojne, tu in tam pa tudi še potem, so zidali brez apna in cementa. Surovo obdelan kamen so vezali z malto — mortom —, na- rejenim iz blata in žitnih plev. Za lesene stavbe so rabili največ hrastov in kostanjev les, ki so ga po starem prežagali po dolžini le na polovico in tako dobili polbruna, imenovana holcpanti. Stavb iz takih polbrun v vasi ni več. Danes še stoječe lesene stavbe so narejene iz tesanih brun, starejše vezane v vogalih v križ, mlajše, postavljene v 19. stol., pa imajo stenska bruna vložena v izžlebljen pokončni vogelni steber. Med stenska bruna so pri hišah in hlevih vlagali mah, bruna pa povezovali s kostanjevimi klini, m o z n i k i. Te stavbe pa tudi stari leseni podi imajo ostrešje (c i m p e r) delano na starejši način na škarnice, medtem ko so hkrati z zidanimi stavbami začeli že v drugi polovici 19. stol. uvajati novejša ostrešja, imenovana cimper na glajte. Staro, dokaj preprosto izdelano ostrešje na škarnice je bilo prilagoje- no slamnatim streham, ki so zahtevale gosto položene močne letve; te so si delile nalogo kasnejšega nosilnega strešnega trama g 1 a j t a. Slamnate stre- he so do konca prve vojne s prav redkimi izjemami pokrivale vse stavbe v vasi. Danes je v vasi še 31 slamnatih streh (7 na hišah, 7 na hlevih, 14 na podih, 1 na svinjaku in 2 na hisih). Navedeno število slamnatih streh je razmeroma veliko, saj so v vaseh v drugih slovenskih območjih slamnate strehe marsikje le še izjemne. Za strehe so Drašičani rabili največ pšenično slamo (po r e b r i h , to je po'sredi strehe), le za kap in šop (spodnji rob in vrh) so devali rže- no slamo. Vrh so nato še obložili s pezdirjem in obtežili s kamni ali prek- lami. Krovci, ki so opravljali to delo, so prihajali iz okoliških vasi. Če bi ugotavljali, pri katerih gospodarstvih in zakaj so se slamnate strehe do danes ohranile, bi dobili odgovore, ki jih že poznamo. Vse hišne slamnate strehe so na nepredelanih dvo- ali troceličnih hišah in prav tako so slamnate strehe na gospodarskih poslopjih znamenje, da hiša iz raznih individualnih vzrokov še ni mogla slediti razvoju gospodarsko močnejših naprednejših hiš. Za gradbene načine ne moremo reči, da so specifični samo za Drašiče. Lokar nam kaže enako leseno gradnjo in enaka ostrešja za povsem drug del Bele krajine. Gradnja zidanih stavb danes se ne razlikuje od gradnje kjerkoli drugje na Slovenskem. 24 Domovi v Drašičih GOSPODARSKE .DRUŽBENE IN DRUGE OKOLIŠČINE, V KATERIH SO DRAŠICKI DOMOVI NASTAJALI IN SE RAZVIJALI Opisano stanje drašičkih domov, posebno še to, da je njih razvoj po- časnejši in manj izrazit kot razvoj domov na ostalem slovenskem ozemlju, ima svoje vzroke, ki jih podajamo le v okvirnih obrisih. Razkosanost in zmanjševanje posestev zaradi delitve zemlje med več dedičev smo že omenili. Za sredo 19. stol., to je za čas, ko so Drašičani Si. lOa. Rajlcočeva đvocelič- na hiša Marija Güstin, Dra- šiči 10. Ob hiši novo gospodarslio poslopje SI. lOfa. Tloris zgornje hiše z vrisano notranjo opremo: v veži omara, polica za vodo in ognjišče, v »hiši« za vrati peč, postelja, visoka In niz- ka omara ter miza s klopmi 25 Fanči Sarf najhuje občutili, da njim odmerjena zemlja ne more več preživljati bistve- no naraslega števila ljudi v vasi, moremo reči, da so Drašičani zašli v rev- ščino, katere posledice so očitne še danes. Izključna odvisnost od zemlje in svojih pridelkov jih je prisilila k najbolj skrajnjemu varčevanju, saj je na 1 km^ obdelane zemlje (sem prištevamo njive, travnike, vrtove in vinograde) prišlo okoli 175 Ijudi.^" Edini dohodek, ki ga je drašički kmet imel, je bil izkupiček za vino, ta pa ni zadostoval niti za nujne izdatke (davek, obutev, dodatki za obleko, sladkor, sol, olje). Mnogi so bili prisi- ljeni, da so se zatekli prav k prodaji vinogradov, zakaj edino za to so se oglašali kupci (Poljci iz okolice Podzemlja in Gradca, Metličani in Hrvatje). Ti so pokupili velik del vinogradov, ležečih v katastrski obč. Drašiči, in je tako ostalo Drašičanom od skupno 121 ha vinogradov v tej k. o. le 24 ha (njiv in travnikov imajo Drašičani približno polovico od vseh v k. o.). Iz tega stanja so Drašičani iskali rešitev v odhodu v Ameriko. V nekaj desetletij (od leta 1870 do 1910) je odšlo v Ameriko 117 gospodar- jev in njihovih odraslih otrok iz Drašičev, od katerih jih je 62 ostalo tam. Ta rešitev v okoliščinah, kakršne so ostale doma (dolgovi, propadajoče hiše in gospodarska poslopja), ni bistveno odpomogla slabo stoječemu go- spodarstvu Drašičanov, še posebno ne, ker se je leta 1887 pokazala trtna uš in do leta 1893 uničila skoraj vse drašičke vinograde.^" Izseljenci, ki so bili vezani na domače posestvo, so se vračali in s prihranki sicer deloma obnovili svoja poslopja, predvsem gospodarske zgradbe, vendar spet le do najosnovnejše stopnje; presežek, ki pa je bil prav redkokje, so določili za dokup zemlje, ki je je vsem primanjkovalo. V času med svetovnima vojnama so Drašičani iskali zaslužka v glav- nem po Sloveniji in bližnjih hrvaških mestih, vendar se ti razseljenci (22 moških in 55 žensk) povečini niso več vračali za stalno domov in njihov zaslužek ni vplival na izboljšanje razmer doma. Vaščani so še v tem času živeli skrajnje slabo, ne da bi bili intenzivneje iskali kakršenkoli dodaten vir zaslužka doma. Prav zanimivo je, da se v Drašičih ni razvila nobena domača obrt, da se niso — razen ene, dveh izjem — lotili prekupčevanja in trgovanja z vinom, ali se oprijeli kakih obrtniških del (n. pr. zidarstva, tesarstva, krovstva). Te ugotovitve kažejo neko pasivnost, ki pa je verjet- no prav tako posledica izredno slabega življenja (slabe hranjenosti, bolez- ni, zlasti jetike, in v ne malo primerih alkoholizma, kateremu so se vda- jali v obupu). Neaktivnost pa je bila nedvomno tudi posledica splošne po- dedovane zaostalosti, v kateri so Drašičani vseskozi živeli. Leta gospodar- ske krize med svotovnima vojnama so očitno opazna tudi ob evidentira- nju stanja drašičkih hiš in drugih poslopij, saj prav v tem času ne vidimo v vasi skoraj nobenih sprememb. -» M. Suklje navaja za primerjavo nekaj analognih številk iz nekaterih dru- gih slovenskih okrajev. V črnomeljskem okraju je pred drugo vojno na 1 km- obdelane zemlje prišlo 85 prebivalcev, v gomjegrajskem 63, v dolnjelendavskem in brežiškem Okraju, kjer je zemlja zelo rodovitna, je 1 km^ obdelane zemije pre- življal 137 ljudi. Kronika drašičke šole. 26 Domovi v Drašičih Sele spremenjene razmere po drugi svetovni vojni so Drašičanom omo- gočile, da so si domove vsaj delno izboljšali. Prve spremembe — preure- ditev črnih vež v sodobnejše kuhinje s štedilnikom — so izvršene skoraj do kraja. Za nadaljnji razvoj hiš si bodo morali Drašičani poiskati bolj in- dividualnih rešitev. Pogoje za to jim določajo predvsem naslednje spre- membe: (1^ Doraščajoči in dorasli otroci so si poiskali zaslužka v mestih; število vaščanov, ki jih preživlja zemlja, se je bistveno zmanjšalo. 2. Po- samezni gospodarji ali sinovi so odšli na sezonsko delo v Nemčijo in s pri- hranki okrepili gospodarstvo doma. 3. Cena vinu se je v primeri s cenami potrošnih predmetov pred vojno nekoliko vzdignila, poleg tega pa se je zaradi uporabe umetnih gnojil in boljšega obdelovanja povečal pridelek. Isto velja za druge kulture, ki so omogočile tudi povečano živinorejo. 4. Otroci, ki so ostali doma, pa tudi gospodarji manjših posestev ali kajž, so se zaposlili v Metliki ter po delu v tovarnah delajo še na domači zemlji. Poleg tega zaposleni otroci skrbe za nakup industrijskih živil za vso družino in svojo oskrbo. Življenjska raven se je na .splošno vzdignila; zla- sti opazna je pri ^çrehrani, obljeJg., in notrHaus« der Hauptraum, wo man im Winter verschiedene Arbeiten verrichtete und wo sich die Familie zum Essen versammelte. Das »Neue« oder »Hinterhaus« ist in Drašiči und in den umliegenden Dörfern der bessere Raum, in welchen der Hausherr und die Hausfrau schlafen, wo die besseren Möbel aufgestellt sind, wo an den Fenstern Vorhänge sind und wo gefeiert und gegessen wird, wenn man Gäste hat. Mit der Gewinnung der Küche mit Sparherd verlagerte sich manchmal das Familienleben aus dem »Vorderhaus« in die neue Küche. Da aber die Häuser in Drašiči lang und schmal sind (durchschnittlich 13 m X 5 m), verblieb nach der Teilung des Flurs für die Küche nur ein kleiner Raum, in welchem die Familie viel eingeengter ist als früher im »Haus«. Die Verfasserin behandelt in der Folge die Wohnzustände im Hinblick auf die Hygiene, vor allem auf die Versorgung mit Wasser, auf Aborte und Senk- gruben, sowie auf die innere Einrichtung, besonders auf die Betten. Alle Dorf- bewohner gebrauchen heute filtriertes Tropfwasser, obwohl noch nicht alle eigene Zisternen besitzen. Nach dem zweiten Weltkriege begannen die Fort- schrittlichsten in die Häuser Wasserleitungen mit Pumpen einzuführen. So haben heute 10 Häuser im Dorfe fliessendes Wasser in der Küche, ein Haus jedoch auch im Abort und im Badezimmer. Drei Besitzer haben in Anbauten Räume für Badezimmer und Aborte vorbereitet. Beiläufig die Hälfte der Häuser im Dorfe hat hölzerne Aborte, die Übrigen sind gemauert. Gewöhnlich befinden sie sich an der Ecke des Hauses, bis wohin der Gang führt. Die Senkgruben sind grösstenteils betoniert. In Drašiči war das Problem der Liegestätten in der Vergangenheit so arg, dass wir auf Grund von statistischen und anderen Angaben fast von verhängnisvollen Folgen sprechen können. Die Tuberkulose griff bis zur Zeit nach dem zweiten Krieg von Haus zu Haus und forderte ausserordentlich viele Opfer. Vor dem zweiten Kriege, als im Dorfe ständig 313 Leute lebten, gab es insgesamt 158 Betten. Früher waren die Zustände diesbezüglich noch schlechter. Viele Bauernburschen der heute noch lebenden älteren Generation schliefen das erstemal im Bett nachdem sie geheiratet haben, doch auch damals noch immer 36 gemeinsam mit der Frau. Das Schlafen in den Ställen im Winter und auf den Scheunen im Sommer war für sie vor dem Heiraten eine allgemeine Gewohn- heit. Im Jahr 1967 wurden im Dorf 252 Leute und 194 Betten festgestellt. Die Vermögensverhältnisse isind nicht immer die einzige Ursache dieses Zustandes. Die Ausstattung im Hause ändert sich ibei der Heirat. Erst im Jahre 1935 hatte die Braut im Dorfe in ihrer Aussteuer 2 Betten statt eines. Der Beitrag bespricht auch die hauptsächlichen Konstruktionscharakteristi- ken der Wohnbauten sowie auch die Wirtschaftgebäude (Ställe, Schweineställe, Scheunen, Harfen, Gaden, Weinberghäuschen und Speicher), jedoch ohne in Einzelheiten einzugehen. Zum Schlüsse wird hervorgehoben, dass man eine weitere Entwicklung der Häuser in Drašiči auf Grund von Umbauten und Anbauten ausser dem bisherigen Rahmen erwarten kann. Mit Zugabe neuer Zellen an der hinteren Fassade halfen sich schon manche Hausbesitzer aus (Bild 6, Grundriss 5 und 6). welche das Problem gut lösten. Die Verfasserin empfiehlt, dass das bäuerliche »Haus« noch weiter den Charakter des Tagesaufenhaltsraumes beibehalten solle. Sie appelliert auch an die Architekten und Urbanisten, welche vor neuen bedeutenden Aufgaben stehen, denn im Dorfe erscheinen schon die ersten Inte- ressenten, welche Weinberghäuschen oder verlassene Häuser in Sommerhäuschen umzubauen wünschen. Das Dorf hat eine schöne Lage und gute Verkehrs- verbindungen und der Abzug der Jugend aus dem heimatlichen Dorfe ist als eine vorübergehende Erscheinung zu betrachten. T7