i* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS LETO—ybas xiv — |.....1 SOCIALISTI KM TIZttJUOMttT zavarovanja priporočilo governerske komiei- je imenujejo oblit. Zahtevajo boljše zavarovanje proti brezposelnosti kot ga priporoča ko- misija ^^^ New York. — Zavarovanje proti brezposelnosti kot ga priporoča komisija "ekspertov", katero so imenovali governer j i še-stih vzhodnih držav, je po izjavi Public Affsirs komiteja socialistične stranke navadni "gorči-čnl obliž, da z njim ozdravijo raka". i j Načrt komisije predvideva u-stanovitev zavarovalnega skkr da za vsako industrijo posebej. Glavna hiba tega sistema po mnenju socialistov je, da je rizika prevelika za posamezno industrijo, veliko večja kot če bi ri-ziko nosile vse industrije v skupnem skladu. V sklad bi prispevala podjetja dva odstotka, izplačanih mezd, dokler se v skladu ne nabere $60 na delavca, nakar se prispevki nekoliko znižajo. Ko pa je dosežena rezerva f78 na delavca, plačevanje preneha in se zopet prične, ko se sklad zniža na minimum. Podpora bi znašala ne več kot 110 na teden in ne več kot deset tednov na leto. Ts nsčrt je posdravil newyor-ftki governer kot najbolj prikladen za solucijo problema brezposelnosti, socialisti pa pravijo, ds je "grozno pomanjkljiv". Prvič je podpora premajhna posebno za delavca z družino, drugič pa je omejena le na deset tednov ha leto in bi naftnega) do lavec dobiti kvečjemu sto dolarjev letne podpore iz tega sklada neglede, če je brez dela eno ali več let. Ts načrt kritizirajo socialisti tudi iz razloga, kar pomeni, da stroške zavarovanja nosijo kon-zumenti ali pa delavci z znižanjem plač. Socialisti zahtevajo, da nosijo vsaj polovica bremena lastniki ameriških Industrij potom obdavčtnja njih dohodkov in profitov v ta namen. Poleg tudi zahtevajo, da delavec prejema podporo, ki bi znašala ne manj kot polovico plače in nadaljnjih 10% doklade za vsakega Otroka, dokler je brai dela. V tem smislu je sestavljena tudi socialistična predloga. "Mogoče je večjega pomena za zaostalo Ameriko še dejstvo, da priporoča odbor, katerega so imenovali konservativni governer j i, kakržnokoli prisilno zavarovanje. Ampak predloga, katero priporočajo, je izredno pomanjkljiva in obenem trpek dokaz žalostne tendence naše dežele, ds se skuša zdraviti raka z obliži. "Mi ponovno urgiramo vitalno potrebo obširnega in zdravega zavarovanja proti brezposelnosti kot ga predvideva naša predloga, ki je bila predložena že nekaterim legislaturam. Ta predloga bi v resnici odpravOa sedanji »istem poniževalne občinske in privstne miloščine z upeljan-jem socialno pravičnega sistema zavarovanja proti brezposelnosti". of raU Ur*dnliki la sptsvalikl SSS7 8. Lovndalo Ave OŽftos of BOST South TtUphoi*. DmbsIMB I* Chlcaga. — V sredo je umrla Terezijs Rus. stara 44 let in doma iz Zidanega moata; bila je članica društva št. M 8NPJ in zapuiča družino. — V zadnjih par tednih je smrtna kesa zalo zaposlena v slovenskih naselbinah v Chicagu. Kot pbfečaia Js umrlo okrog petnsjst rojskov in rojakinj. Is ftoelanda. — Umrl je Joa. Msrinčič. po domačs Jankelnov w mesar po poklicu t doma je bfl l* 8t. Vida pri Zatičal, 10 let v Ameriki in zspuščs ženo In tri kčere. — Dalj« j« umrU Ans Hrsstar, stara 20 let In rojena t«; zapušča starše, tri brate In itiri sestre. Stimson spet grozi Japonski Novo stališče ameriške vlade napram japonsko - kitajskemu konfliktu _ Waahington, D. C„ 25. febr. — Hooverjeva administracija je včeraj zagrozila, da bo razveljavila washingtonsko pogodbo, ki omejuje moč pomorskih velesil in ameriško obrambo na Pacifiku, ako bo Japonska še nadalje kršila devetdržavno pogodbo, ki garantira teritorijslno integralnost Kitajske. Par ur po tem naznanilu je senatni komitej za navalistične zadeve ugodno poročal o zakon-akem osnutku, ki ga je predložil senator Hale in kateri določa gradnjo ameriške vojne mornarice v soglasju z londonsko po-godbo. Komitej se Je izrekel za takojšnje adoptiranje programa glede gradnje vojnih ladij, kar je potrebno iz raznih razlogov. Ako bo administracija uresničila grošnjo, bo morala o tem obvestiti države, ki so podpisale washingtonsko pogodbo, najkasneje do SI. decembra 1984. Grožnjo glede razveljavljenja pogodbe je vsebovalo SUmsono-vo pismo, katerega je poslal senatorju Borahu, načelniku se-natnega odseka za zunanje zadeve. Pismo je bilo odgovor na Borahovo vprašanje, da li se pogodba v sedanji situaciji na Kitajskem ne more aplicirati in če je vsled tega pakt brez veljave in neučinkovit. • Stimsonovo pismo Borahu je bilo objavljeno prtom, ko je Liga narodov prejela odgovor od japonske vlade, v katerem je slednja Izjavila, 4a Kitajska ni- 8i organizirane vlade in je *ta-WarIIft, HI ga je Liga narodov poslsla Tokiju, neumestno. Japonska vlada je tzrečno poudarila, da je v sedsnjem konfliktu prav za fcrav Kitajska napadal-ka, dočim Japonska le brani interese svojih državljanov. IMavi&~agNator opro- Vodi| js brez odvetni- obrambo ka in prepričal pordtnlke o svoji Pittsburgfc, Ps. — (FP) — Ali so odvstniki potrebni pri obravnavah, ki ao naperjene proti delatcem? Pred Bell, tajnik tukajšnje postojanke Mednarodne delavske obrambe, je dokazal, da niso potrebni. j Bell je bil aretiran pred par tedni, ko je skušal govoriti gladovnim pohodnikom v bližini o-k raj ne prisilne delavnice, v kateri se nahaja več rudarjev. TI so bili poslani v prisilno delav-nicoradi aktivnosti v zsdnji ru-dsrski stavki. Bell je bil po aretaciji odveden v zapor in obtožen, da je podžigal pohodnike na izgrede. Prav dobro je vedel*, da Je bilo večje število radikalnih dslsv-cev v Pennsylvsniji obsojenih v zapor, Čeprav so jih zagovarjali odvetniki, zato je sklenil, da bo m vodil avojo obrambo prod sodnikom. To nalogo Jo dobro rešil in s svojimi srgumenti je teko vplivsl ns porotnike, ds so gs oprostili. Dssi je bil sposnsn nskrivim, je moral Bell vseeno ostati v zaporu, kajti država Psnnsjrlvs-nlja ima čuden zakon, da mora obtožena oseba, čeprav je s po-znana nedolžnim, plačati stroške obravnave. To je Bell odklonil in je bil vslsd tega pridržan v ječi. Dva druga delavska agitatorja, Georas Broirn ln Fred Carino, ki ste ss sdeležils demon-stscij proti evlkcijsm brezposelnih delsveev v prešlem poletju, sta bila obse jena v zapor je bil obsojen ns drugI ps na dve leti. PKtsburgh. Pa. — Vrhovno poveljništvo narodne garde je odredilo posebno Inšpekcijo vseh taborišč v bližini Pltteburgha. puhUg« |.umd«Hl Chicagu, III., petek, 26. februarja (February 26), 1932. thuri»*i oaT rkhbergov ar hient proti mjuhkcijai I ...T ■ vyT- ' r ' gru^Svi t*"' y H ' Obeta se velika opozicija v kongresu proti Norrieovi predlogi Wsahington, D. C. — (FP) — Donald R. Richberg, glavni pravni svetovslec železniških bratovščin, in James E. Smith, pravni svetovalec Amerižke delavske federscije, sta bila določens kot glavna zagovornika Ndrriso-ve protiinjunkcijske predloge pred kongresnim pravnim odsekom. Interese delodajalcev, ki se borijo proti predlogi, bosta sestopala James Emery od Narodne tovarniške asociacije ih Alfred Thom od Asociacije železniških uprav — odvetnika, ki vodita bitko proti delavski zakonodaji v kongresu zadnjih dvajset let. Kongresnik LaGuardia bo skušal dobiti poročilo o predlogi od odseka naslednji dan po predložitvi argumentov. Njegov namen je preprečiti zavlačevanje debate o predlogi. Senator Norris, načelnik senatnega odseka sa pravne zadeve, je otvoril debato o predlogi z govorom, v katerem je analiziral učinke uporabljanja injunk-cij v industrijskih sporih proti delavskim organizacijam. Podal je dokaze, da so sodniki v mnogih slučajih z Injunkcijaml krilili temeljne delavske pravice do organiziranja. Gotovo je, da bodo delavstvu sovražni senatorji napeli vse sile, da ubijejo predlogo. Zafovorpiki predloge navajajo tfčko sproti tnjunkcijiam; 'ftltero je demokratska stranka u kij ličila v svojo platformo 1. 1908, kakor tudi razsodbo zveznega vrhovnega sodišča, ki je odloČilo v prilog bratovščini železniških kierkov v injunkcijskem sporu mod bratovščino in Texas & New Orlesns Railway Co. urad Sovjetska firma odpris v Chicagu 8pringfieid, 111., 25. febr. — Amtorg Trading korporacija, so-vjetska trgovinska organizacija s sedežem v New Yorku, je vče-rsj dobila licsnco, ds lshko vodi trgovsko posle v državi Illinois. Svoj ursd bo imele ns 80 W. Wsshington. st, Chicsgo. Njen zsstopnik zs Illinois je C. Kor-neff. Ts firms trguje z izdelki, ki so producirani v sovjetski Rusiji »ection 1108, Aot au Sul»«crl piton fcJ.00 iMtiL STEV.-NUMBER iS Radikalnemu duhovniku dovoljen vstop v Kanado Ottawa. — Rev. Herman J. Hahn iz Buffala ima po odloku kanadskih oblasti prsvico vstope v Kanado, kamor so mu pred nekaj tedni obmejne ImigraclJ-ske oblasti zabranlls vstop, ker je preveč radikalen. Njemu je radiopostaja v Buffalu tudi odrekla pogodbo sa razpdšlljanje govorov po radiu iz Istegs vzroka. . Socialisti, podpira-jo Hindcnburga Socialistična stltaka revidirala »veje stališče. — Vojni mini-ster poavsril fašiste Berlin, 25. febr. — "Socialisti bodo glasovali aa Paul von Hin-denburga kot predsednlškegs kandidata." To fcjavo je včeraj podal v pari Breitscheid, vt cialistične st "Pred sedmi stranka, oaji /i, proti Hlndai Breitscheid. ne bo podpiral stave. y tam sicer ni nakloi da pripravljen Uko. Ker edino ko prepreči režim, moram« zanj." Wilhelm Gi ster, je na nju parlamenta! jeve fašiste. Zlj poslanca Jc tlerjevega kel žaljivo burgu., kel, "da je HI je poznal voji cah." dr osne r je denburga kot pri Tannenbei je vstopil ,v naroda 1. 1914 *tu dr. Rudolph ilj nemške so- ieti je bila ta v Nemčl-rgu," jo dejal smo se, da likanake u-sa zmotili. On sodalismu, to-braniti repub-Nndenburg lah-Bfašistični mi glasovati »r, vojni mlni-Injem sasoda-ivaril Hitlerje kritiziral Goebbelsa, Hi-lika, ki je izre-proti Hinden-je namreč re-»nburg mož, ki le po govori- >veltteval Hin-tagovalca bitke kot človeka, ki Ibo nemškega je vstrajal na svoji poziciji dd 1. 1918, v dobi, ko je bilo vse drugo v rassulu. V odgovoru na obdolžltvs, da namerava rsfchswehr odrediti vnovačenje članov Hitlerjeve stranke, Je Grofnar dejsl, da jo namen reichsvv^hrs protokol ja nemške ustave, steve bo vlsda ki jih ima ns razpolago. Predsednik parlamenta Je moral dvakrat zaključiti zasedanje. S tem je preprečil bitko na pe-sti mofrioalillitl ia lašuti, ki so drup drugega psovkami. obkladali s Mi«d la Mtaokta m zr- Kaliforaijakega " governer Js ur-giraia, nsj pomilostl slovitega kmm ■ Wsshtngton. — (FP) — Kongresnik Mesd iz New Vorks In H. L. Mencken, urednik revije "American Mercury", sta se pridružila skupinam, ki zahtevajo Izpustitev Mooneyja iz zapora. Na kalifornijskega govemerja sta nasloviis spel, v katerem ga urgirata, naj ga takoj pomilostl. "Po prsdložitvl evidence, ki pokaeuje, da Je Tom Mooney nedolžen, pomeni lft-letnl zapor krivico, ki so mora poravnati brez odlaševanja," pravi kongresnik Mesd. "Z veseljem se pridružujem legijam Američanov z željo, da ugodite aplikaciji Mooneyja, ker bi bilo obžslovsnjs vredno, ako bi še nadalje ostal v zaporu." V enakem tonu se izraža tudi Mencken, ki pravi, da poena le rebeino giba rje v SSNS2S-riji se siri Kitajski rebeU okupirali veš vasi ob progi kltajake železnice. — Umor kitajskega generala. — Bivši kitajski cesar proglašen as vlsdarjs Mandžurije Harbin, Mandžurija, 25. febr — Medtem, ko je general Jiro Tamon zaposlen a konoentracijo japonske divlsijo, ki ae priprav-Uaxa kampanjo proti kitajskim četam, ki ao revottirale proti novi mandžurski vladi, so semkaj dospela poročila, da eo roball nasedli nadaljnja teritorije. ' Dal kitajske rebelne armade ja okupiral Imlonno, vaino železnl-ško križišče, drugi oddelki pa ao zassdli večje število vasi ln mu^ ob progi kitajske vshodne ŠaloE niče, med temi tudi mesto Mao-eršan, ki ae nahaja 65 milj juš no od Harblna. Ena brigada Tamonove divizije, ki jo vodi general Mural, je včeraj prlspsla v Harbin ln so bo udeležila operacij proti robotom. Sedaj so v toku pogajs-njs med jsponsklml milltaristlč-nimi avtoritetami in sovjetskimi zastopniki glade prevoza Japonskih čet po kitajski vihod-nl Železnici. Jullus Rudy, direktor železnice, ki Je skupns last Kitajske in Rusije, jo vprašal Moskvo aa instrukclje. ftangaj, 25. fsbr. — Kitajska poročila Iz Harblna, Mandžurija, se glase, da je bil «eAaral Ma wm ja odbijala ilponske napade v severni Ifandlurijli u-morjem. MaOanJan Js postal narodni junak, ko je nekaj dni uspešno branil svojo posieijo, toda v zadnjem času je lagubll na ugledu. Sirilo ao aa govorice, da so jo prodal Jsponoem. Domnevajo, da Je to dalo povod umoru. Mukden, 26. febr. — Ekseku-tivnl komitej nova mandfturske države Je včeral naznanil, da bo Mandžurija nominalno ropubll ka, njen vrhovni načelnik pa bo Henry Pu-yl, bivši kitajski oe-ssr. Daljo Je komitej naznanil, da bo ta vladna oblika la začas-na in bo pot sa vipostsvitev monarhije ostala odprta. Ruth Judd mora umrstl 11. msjs Phoenls, Arlz. — Mrs. Win-nle Ruth Judd bo obsšens XI. maja t. I. zaradi umora dveh žensk. Teko je odločilo sodišče ta teden. Apel za novo obravnavo Ji Je bil odklonjen. eno javno osebo ns vzhodu, ki Je mnenjs, ds Moone? nI po krivici v zsporu. Svoj odlok o MooneyJevi zadevi, oziroma njegovi aplikaciji ss lno pomilostitev bogovernsr Iph objsvll dne 1. mares, ako bo ostal pri svoji obljubi. Od tegs odloka bo odvisno, alj bo Mooney oproščen aH bo ostal šs nadalje v zaporu. Starostna pokojnina pred kongresom sprejetje predloge. Senator DIU predložil oanutek sgornjl zbornici Waahlngton. — Prvič v zgodovini Združenih držav se je igo-dllo, da odsek nižjo zbornico soglasno priporoča usakonltsv predloge sa starostno pokojnino. 0-snutek sa federalno subvencijo do ene tretjine strožkov vsem državam, ki sprejmejo starostno pokojnino, je predložil v nižji sbornicl kongresnik Connery in je znan kot Connery BIH (H. R. 71X2)6), v senatni gbornicl ps ssnstor Dill, kjer js predloga o-snsčens kot "S. 8087". Federalna subvencija bi znašala |10,-000,000 na leto. Predlogo sponsorira American Assoclatlon for Old Age 8ecuri-ty In jo podpirajo rasne earkve-as in podporne orgsnissclje, delavske * unije In soelallatična stranka. Asociacija sedaj urglra vae skbpina in posameznike, ki ss Intoreslrajo sa starostno pokojnino, asj pošljejo senator jem ln kongrasnikom njihovega distrlkta pisma aH resolucija, katerih naj jih urgirajo, da gla-aujojo sa omenjeno predlogo. Le ako bo prišel na sakonodajce zadosten pritisk od zunaj, jo upanje, da bo predloga sprejeta (Tudi družtva SNPJ se urgirajo, da to store.) novi japonski navali v sangaju Kitajci as pričeli umikati Japonskimi četami. Poslopja v kitajskih vaseh, katere sa japonski letalci poNII s gssoll* V pismenih HtmtertoR podvt m I Jati šaaa g bataml. Sovjetski komisar nagovarja svojs predlogo. Zenevsks policija navalila aa norlsllStlšagdf m>ms( ran t e 2snovs, 25. fsbr, — Makslm Lltvlnov, sovjetski aunanjl komisar, Ja danes na rasorožitvs-ni konferenci izjavil, da aa kapi tslistlčns država pripravljajo na vojno, ki naj bi napravila konec svstovni ekonomski dsprssljl. Lltvlnov Js sagovarjal svoj načrt komplstne rssorošltve in citiral lajavo, ki Je bila isrečena na konferenci ekonomov v Ws-shlngtonu 28. dsosmbra prsjš-njegs Ista. Neki ekonom Jo takrat dajal, "da šs nI nobsns vlade končala krize i drugimi n črti kot s vojno. Taka solucija sloer pomeni nevsrnost, toda nevarnost Je tudi, ako se ničesar na podviamo." Sovjetski komisar Je dalja rekel, da vas kspitallstlčno Časopisje vidi solucijo depresije v vojni fn obširno rssprsvljs o tem v svojih kolonah. 2snoVs, 25. fsbr. — Arthur Hendorson, predsednik rssoroši-tvene konferenco, js včersj zaključil splošno diskusijo, ki Ja bila v teku od otvoritvs konfs- SangaJ. 25. febr. — Japonci so danes obnovili ofenzivo in osti^ bitke so v teku ob dolgi fronti, ki se rastesa od Kiangwana do Mi* aohugčena. Napeli so vse stle, da ilomijo kitajski odpor. Vso Japonske čete, artiUorija, strojna puško in letala so se vrgle v o. fenslvo. » Letalci so vrgli več konv gaao» lina In bomb na kitajske vaaL Eksplozijo bomb so sašgale po* slopja ln oaii dlstriktl so v pla* menih. Topniški ogsnj Je raads* Ja) nekatero kitajsko policije t* prisilil brsnilos na umik. V ranih jutranjih urah so Ja« ponci pričeli bombardirati CspeJ, kitajski dlatrikt. Kroglo so poru-šilo mnogo hlž In v nekaterih krajih se Je pojavil ogenj. Kitajsko avtoritete so posvarila zastopnike inomnaklh velesil naj drše svojo ladje stran od Ja* ponske miUtaristične basa na rs* ki Whangpoo, Svarilo pomeni, da bodo Kitajci skušali s topni-žklm ognjem preprečiti izkrcanje novih japonskih šot, ki SO bllš* jo ftangaju. Kitajci so daljo ob-vaatill Inozemske konzule, naj odrede evakuacijo svojih rojakov is distrlkta Hongktv brea odla* žanjs. aa Amsriiki kunjAlsral la T T i- - iT; .vJ. ^ Ji , ^ ( ugve* rsTtsTirnT ursunim so TTSsnanui, As imajo načrt, ki bo omogočil hitro koncentracijo ameriških državljanov v mednarodni naaal-bini, ako bi ae sa to pojavila po* treba. Ce bodo vkJoM, da jim prsti nevarnost, bodo takoj od* rodili evakuacijo, Vačjo žtevllo japonskih letal se je včeraj pojavilo n*d dis-triktom Lunghua, pot milj južno od francoskih konoaslj v Ran-gaju. VrgU so dvanajst l>omb, Id so sapalUe hiša. Drugi oddslsk jsponsklh letalcev Ja vrgol pet bomb na žslsanilko postajo, ki so razdajala platformo. v ženevi, v ketert ss vrli V slovesnem govoru, v katerem ja bivši britskl zunanji minister pokazal svojo staro energijo, Jo opomnil delegate, da ža obstoja sporazum glsds funda-mentalnih načel, na katerih lahko haslrsjo temelji sa redukcijo oboroževanja. Specifično Js poudaril toflks, s katerimi soglsšsjo vsi delsgstl, in ss nanašajo ns humanlslrsnjs vojne. Dejal Ja, da bi bilo žalostno, ako bi ta konferenca odobrile Is prsvlls, kako naj ss vodijo bodoče vojna ln s tem agrsšlls cilje, ki so pr**i njo, "Konfsrsncs i ms prsd seboj vsžns naloge," Je dsjsl Hendorson. "t)elo splošne In raznih Uhnlčnlh komisij bo dolgo In težavno, toda pogoji so tukaj In konferupa se more oprijeti de-Is In HvrŠItl nslogo, ki jo Je podvasls. Ves svet napeto sa-sledu je delo ts konference Hi pri-čskujs usoeha. "Eden rasrod nI zastopan se tej konferenci. To so o trosi vse- Zrivs radarska Industrije Charloston, W. Va. — V me* Januarju Js bilo 81 ruda* Jev ubitih v premogovnikih v tej držsvl, kot jo rssvidno Is po* ročila držsvnegs rudniškega de* partmenta. Večino žrtev ao sa* htsvail strupeni plini in podsut* bo. gs svets. Veliko število otroških življenj js unlčlls vtsdnjs voj-ns. BUI so žrtve strsdsnja, Je* tllcs In drugih bolssnl. To ss ne sms vsč ponoviti." SovjsuMi predlog, ki gs je prsdložll Mskslm Lltvlnov, so* vjetskl sunsnjl minister, In ka-teri prodvldevs totalno raaoro-žltev, bo prišel v kratkem na razprava Lltvlnov js Izjavil, da nima nikaklh Iluzij o usodi nje-govsgs projekta. "Projekt nI u-toplstičen," Jo dejal, ko ga Je predložil, "toda postal bo uto* pl js, ako gs boste zavrgli." Sovjetski komisar je namignil, da ima pripravljen drug načrt, ki ga bo prsdložll konfsren-cl, sko bodo delegstje zsvrgli prvega. Največje nssogissjs prevladuje med francoskimi In nemškimi delsgstl. Gotovo js, ds bo prišlo do oetrs bssedns bltks med njtml, ksjtl vsaka stranka ima svoj načrt la ga bo sagovar-Jala s vso odločnostjo. Dočim so delegatje včeraj po-slušall slovesne govore na razorožit von i konferenci, so bili ns drugi strsnl mesU spopsdl med socildisti ftt ženevsko pMleiJo. floclsllstl so orgsnisirsll protestno demonstracije proti mlllte-rismu, kt so dovedlo do bitke « policija PROSVETA THE EN LIGHTHJfMENT PROSVETA Of THE nCDCKATKD Glasovi iz naselbin PB0SVET4 Osumi r M «>■!■■** r—« MS, m rrtamt (JS*. »1. IMS). voUt m> $immi. U »m J« • Um Utmmom ptM rtu >o nnsm, 4* m »mi s* m f vstepft 4fcJ« m- Ubogi ruski delavci! i? —— Ameriški žoltl tisk potrebuje velik škaf za solze, ki jih toči nad "ubogimi zasužnjenimi delavci" v Rusiji. Storijo, ki jih razširja, »o rea Žalostne za one, ki jih enostavno goltajo brez žvečenja. Čudno je le to, od kod jim pride toliko simpatij do ruskih delavcev. Ce bi ta hinavski tisk imel vsaj polovico toliko simpatij do ameriških delavcev! Za danes se bomo ozrli le na kratek komentar, ki ga je objavila "The Indlanapolis Star". Ta list pravi: "Ameriški delavci, ki radi poškilijo na Rusijo, se veliko premalo zanimajo za dejstvo, da je v Rusiji vlada in samo vlada gospodar vsega. Ako hoče ruski industrijski delavec imeti delo, ga mora iskati pri vladni agenturi, drugače ga ne dobi." Ali ni to žalostno in hudo? Ameriški delavec, ki je sitno svoboden (!), ima na razpolago različne javne in zasebne delodobavne agentu-re in poleg tega si lahko poišče delo direktno v uradu tovarne ali drugega podjetja. Ubogi ruakl delavec pa nima drugega kot vladno agen-turo ln samo tam mora sprejeti delo ali pa biti brez delal — Kaj drugega naj to pomeni v luči ameriške ekonomske filozofije, kakor da je ruski delavec velik suženj napram svobodnemu (!) ameriškemu delavcu7 In delavci v Ameriki, ki "tako radi škilite na Ruaijo", dajte se vendar zanimati za to dejstvo! Razlika med rusko "sužhostjo" in ameriško "svobodo", kolikor se tiče delavca, ki išče delo, je pač ta, da delavec v sovjetski Rusiji, kadar vpraša vladno agenturo za delo, dobi delo najkasneje v dveh dneh, ako pa ni dela, tedaj mu vladna agentura začne plačevati brezpoeelnoet-no podporo. To ni tako slabo. Ce bi bilo to slsbo, bi "The Indisnspolis Star1' to s veseljem Kako pa je v naši svobodni deželi, v kateri je dandanes vsega• zadosti in vsega preveč? Ameriškemu svobodnemu (!) delavcu res nI treba iti k vladni agenturi za delo, ker take agenture sploh ne poznamo. Ker je svobo-den (1), ima to čast, da gre direktno v urad kompanlje ali korporaclje In tam berači za privilegij dela. Svobodo ima, da lahko berači pri kateri kompaniji hoče ln pri vseh kompanljah svoje okolice; beračenje za delo je svobodno toliko Čaaa, dokler ni preveč beračev dela. Kakor hitro se pa pokaže prevelika truma beračev za delo — kakor se to danes dogaja vsak dan — tedaj goepodje delodajalci pravijo temu "nulsanoe" ali nadlega ln če se truma svobodnih (!) delavcev hitro ne Izgubi, pokličejo polarne gaailoe, ki pri vlečejo debelo gumijasto cev in saatavijo močan curek ledenomrzle vode * na svobodne (!) amerlžke berače dela ... How's that? Ta razlika med Rusijo in Ameriko je za naše kapitaliste morda zelo malenkostna, ampak za delavca je precej velika. Delavec, ki ima le ščepec aoli v glavi, mora primati, da zanj je to velika razlika. Delavcu, ki Išče dela, Je važno to, da delo a primerno plačo sigurno dobi, he pa to, kako in kje ga dobi. Svoboda Iskanja in opuščanja dela je bunk. Danes je deset milijonov delavcev v Ameriki, ki bi radi sprejeli vsako delo, ki ga zmorejo, neprestano ga iščejo, pa ga ni nikjer. Kaj jim pomaga svoboda iskanja? Kaj Jim pomaga vsa druga svoboda, če nI onega, kar najbolj potrebujejo sa svoj obstanek? Druga raslika med Rusijo In Ameriko, ki Je fundamentalna, je ta: upoalevanje delavcev v Ameriki je bueineee sa delodajalca ln privilegij ter dobrodelnost sa delavca, sato pa delavec berači sa delo In kupuje delo, delodajalec pa izbira — v Rusiji je pa uposlevanje delavcev daUnoet sa vlado in prnviea sa delavca. So-vjetska vlada mora dati delo vsakemu ali pa podporo in ruskemu delaVcu nI treba beračiti za to pfravlco. Ce je delo v Rusiji slabo plačano (v primeri s ameriškimi plačami), če eo pripomočki dela slabi, če J« standard življenja nisek in vae druge neugodnoetl so poetraneka stvar; vae to se lahko laboljša sčasoma, ampak s omenjenim fundamentalnim faktom nima to nič opraviti. Glavno Je to. da je slehernemu delavcu zajamčena eksistenca in da človeku ni treba "šperati" In stlakatl ia "deževne" in stare dni kakor delamo v Ameriki (n vaeh ostalih kapitalističnih deželah. V Ameriki ni nobenegs Jamstva. Tu je le gola svoboda, da lahko Iščeš, stradaš In umreš za plotom. In falotie, ki točijo «olse sa "uboge zasužnjene ruske delavce" — nimajo nobene solze ss revnega amsriškega delavca, ki brez dela ia vsega umre sa plotom kot pes. Zakaj ne hodite V Ogleaby, III. — Pod tem naslovom tolče neki župnik na svoj svon v Ave Msriji in skuša napisati kar cel roman iz par besed, ki sem jih z njim izprefevoril. Pred dobrim mesecsifc sem bil pri tem kutarju, da bi mi dal potrdilo o smrti nekega* moža, za-kar me je žena pokojnika prosila, naj Ji ga pošljem v stari kraj. Kutar je pa izsul name celo vrsto vprašanj ob tej priliki: K*-ko se pišete? Tako in tako. Ali hodite v cerkev? Ne. Zakaj ne hodite v cerkev? Nekdaj sem hodil, pa sem opustil. Hm, zakaj ste opustili? Zato, ker sem opazil, da morajo ovce čuvati pastirja, namesto da bi pastir čuval ovce . . . Tedaj me je pogledal debelo, kakor da bi ga bil kdo pritisnil ob steno. Bil je hud ln nazval me Je krokarja. Povem mu na tem mestu, da vsi ljudje, ki me poznajo, me Imajo za poštenega človeka. V njegov rog pa ne morem trobiti, ker ne daje pravega glasu od se-be. ' "Mene bo Jako veselilo, če se vrnete ln če vas kdaj zagledam v csrkvl," js zapisal kutar v svo-jem romanu. Ja! Vsak čas sem pripravljen vrniti as in bom v cerkvi vsako nedeljo in tudi čez teden, a le pod pogojem, če kutar naredi takole pridigo: Dragi prijatelji delavci, prosim vas, da se organizirate atrokovno in politično In da na volUni dan od-daste svoje glasove za kandidate one stranke, katero Je posta-vilo delavstvo in to je socialistična stranka". Itd. Kadar boste tako prldlgovali, me prej obvestite pismeno hf gotovo pridem. Ob koncu piše kutar, da sva si segla v roke. To ni res. Nič mu nisem segel v roko. Osemde* set odstotkov njegovega romana je zlaganega. Ptiči se poznajo po perju in ni trebe, da bi žvižgali. Kdor noče trobiti v njegov rog, ga skuša počrniti z nekim smrdljivim črnilom ln narediti ga grdega v javnoati. To dela tudi on z menoj v Ave Micki. S tem pa ne bo nič dosegli, le sebe bo tolkel po nosu.—"Krokar". BsStads s draga strani Bsllairs, O. — Naročnik sem dnevnika Prosvsts in hrvaškega Radnlka, Čitam pa še nekatere druge liste. V zadnjih par številkah Proavete sem opszil več dopisov, največ od BarbiČa iz Clevelanda ln od Uleja ia Mil-waukelja, ki so kot tsžka arti-ljerlja naperjeni proti komunistom in komunistični stranki. Bratje, ako se bomo tako naska-kovali ln psovall, ne bo za nas radnike rešitve is kapitalistične diktature in ne bo dosežen naš cilj osvoboditve. MoJ nsmen nI, da bi koga napadel ali Izzival, niti, da bi ko-ga hvalil. Radniki smo vsi in težko nam gre v teh razmerah. Ali toliko rečem: ako bomo take dopise pošiljali Proevetl, ne bo še dolgo združenja delavcev. Socia-listi zagovarjajo oevoboditev z glasovnico. To za mene toliko pomeni kakor father Cozova armada, ki je šla v Washlngton ln komunistov nI pustila zraven, In ko JS Cox pokata! lačnim, kako Jim on Želi dobro, jim je rekel, da zdaj jim drugega ne kaže kot obrniti ae k Bogu ln moliti in počakati. Socialisti tudi hočejo, da počakamo, da bodo glasovnice dosegle svobodo ln na miren način srušDe kapitalistično vlado. Kar- lo Marka je rekel, da je treba kapitalistični sistem iztrebiti s koreninami in na njegovo mesto novi sistem posaditi. Glasovnica bo dosegla toliko, kakor če bi spremenili muzikante, iste stare note pa pustili, da bodo novi muzlkanti igrali tako kot so prejšnji. Rekel sem, da je bilo več dopisov zadnje tedne v Prosveti naperjenih proti komunistom, ki zagovarjajo ujedinjenje obeh strank. V ». štev. Proevete je tudi urednik dal svoj komentar in vidi se mi, da tudi on ni daleč od drugih dopisnikov, ker o-pisuje razkol - v komunistični stranki in pravi, da Proeveta piše samo za Slovence in da je aje-dinjenje nemogoče iz več razlogov. To izgleda, da mi Bani ln radniki se moramo Še nadalje izzivati in psovati drug drugega. Prenehajmo s takim pisanjem. Zdaj Je skrajni čas, da se moramo zediniti vsi zajedničko proti neprijatelju radnikov. Pomislimo, da je danes čez 12 fcilijonov radnikov, ti zaman iščejo dela, da so vse ječe prenatrpane samih radnikov, da na milijone de-ee umira gladu v tej najbogatejši deželi na sveta; dami se vsi zajedničko zavedanj, če nam kaj po zakonu pripada, zakona ni, pa na j ga še tško iščemo. Vsak delavec, ki danes kaj zahteva, je rdečkar; vsakemu, ki zahteva pravico, pravijo, da je komunist. Cs sam pokojni Debs vstane in zahteva pravico za radnike, bo takoj 100% komu nist in "Red". Ce smo na štraj-ku proti znižanju slabih*plač, smo brž val komunisti. Našo vodje zapirajo in ubijajo kaksr v dobi carizma v Rusiji. Prenehajmo torej z medsebojnimi napadi. —Proko Bas rak, član društva It. 268. Pripomba uredništva — Lepo ste napilali, br. Basrak, Jako lepo. Pa pišite tako tudi v Radnlka. Zakaj Um nič ne pišete Tjakaj nI v Radnlku nobenega apela za ujedinjenje s socialisti? In zakaj tudi komunisti glasujejo, če je glasovnica tako ništa vredna? Zakaj komunisti poslov ljajo kandidate pri voli^fth kjerkoli morejo, ako je glasov niča samo sprememba mozfkkti tov, ne pa not? Doslednost, kje si! "Trije vaški svetniki" v Clove-landu Cleveland, O. — Je že tako/ da se Človek včasih za nekaj uric rad iznebi vsakdanjih skrbi in brig In zahoče se mu malo prisrčnega smeha. To smo videli nedeljo 21. t. m., ko je bila dvorana SDD kljub krizi, ki nas tlači, nabito polna pristnega smeha si želečih naših ljudi. Sicer pa Je mogoče, da so baš ti slssbl časi nagnali ljudi k prireditvi, kajti elevelandska premiera "Treh vaških svetnikov" je obetala mnogo smeha In smeh je teh jalovih Časih redka In skpro bi rekel dragocena stvar. Eno ae mi zdi gotovo: da so v teh čaaih našim ljudem komedije in burke bolj pri srcu kakor resne drame. Smeha in naamejanih obrazov se jim hoče, kisli obrazi jih čakajo doma. Veseloigra "Trije vaški svetniki", ki je satira na podeželske moraliste, je eden izmed novej šlh prispevkov slovenskemu o-dru in j<< bila prvič igrana na slovenskem odru lani v L j ubija nI. V Clevelandu je bila igrana prvič zdaj. Je dobra, duhovita Japonci ranjeni t Sangaju. žrtve je slabe računal moi kitajske obrambe. PETEK, 26. FEBRUARJA. stvar, ki vsebuje mnogo Igralci "Verovška", ki so jo predstavili naši javnosti, so se potrudili ter se imenitno odre/.a n. Igra v splošnem je bila zelo dobra. Verovškovei so izvrstno greli, vae pa je nadkrilil John teblaj v vlogi župana Porente, ld je podal sijajno igro. Dobri so bili pa vsi, najboljši seveda igralci, ki so odrskim deskam že privajeni, in režiser kot igralci zaslužijo vso pohvalo. Občinstvo ne je imenitno zabavalo In smeh je bil nekajkrati tako domač in viharen, da so se stene dvorane malone začele majati. Mislim, da med igro nihče nI utegnil misliti na brige in težave, ki so osta-e zunaj dvorane in nas čakale. % odmorih med dejanji je na-stopil moški kvartet pevskega društva Jadran z dvema pesmicama, dalje miss Olga Godec, L. Bclle. F. Plut, mrs. Simčič in mrs. Mary Ivanush, ki so s svojimi nastopi napravili program zanimivejši in pestrejši. Občinstvo je vse brez izjeme sprejelo zelo prisrčno ter jim viharno a-pla vdiralo. V gmotnem oziru je bila prireditev popoln uspeh; dvorana e bila napolnjena do zadnjega kotička in mnogo ljudi se je moralo zadovoljiti s stojišči, ker je bilo premalo sedežev. Po igri je bi! ples v spodnji dvorani in ti#i doli je bila precejšnja gneča. T. P. Anten Bevšek umrl MilwauMe, Wls. — Na svojem domu, 1568 W. Orchard st., je noči od 19.—20. febr. preminul fojak Anton Bevšek, star 66 et. Bolehal je več let ža Jetiko, katera ga je končno tudi premagala. Pokojni Anton je bil rojen na Ljubnem v Savinjski dolini, v Ameriki se je nahajal krog 27 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo, tri sirtove in hčerko. Pogreb se j« vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v torej 28. feb. zjutraj na Ho*y Cross pokopališče. Kdo je bij pokojni Tone, je dobfo znano vsem mihvauškim Slovencem. Kmalu, ko je prišel iz domovine kot mladenič, se je posvetil slovenski pesmi ter bil u-stanovitelj takratnega slov. pev. kluba "Zvon\ kj* je sodeloval več Jet. Ko na se je začelo razvijati leta 1010 socialistično gibanjem Milwaukee, so pri tem tudi naši slovenski fantje sodelovali, in pokojni Tone hi bil zadnji med njimi. Začutili so idejo za ustar novitev aoc. pev. zbora; to so potem tudi storili ter ustaftovfli soc, pev. zbor "Naprej" Idejo za ustanovitev "Napre-ja" so sprožili sodrugi Scfculer, Razbornlk, Bevšek in Ppneer nato pa so dobili še aodruge John Novaka, Frank Novaka,* Jos Čopa in Frank P*šca. Tako je bil "Naprej" Ustanovljen IS. nov. mo na 414 Vlrglnia st. v hiši kjer je stanoval Bevšek. Pevske vaje so se vršile na njegovem stanovanju več kot leto in to zš-stonj. Pri njem js bilo takozv^-Aojpivallšče "Napreja". ■ ■Ehako je bil pokojni akti**! tudi pri soc. klubu več let ter se ga je videlo vedno v naprednih ^rstžh. Kot qstanovitclja "Na-HMo""1" spremil 11 če je mogoče sami ženski priti aem, ml ni znano. 6. Ka* se tiče premogokopov, meni ni znano, ker delam v tovarni. Sicer pa, če misli delavec graditi socijalizem, ne bo v skrbeh, je premog 3 ali 6 ft. visok. 7. Dobiti delo tu je mala skrb. Podobno je glede tega med vojnemu času v Ameriki! ' 8. Hiše Je nemogoče tu renta-ti, ker ni privatnih, Je le federa-tiva in kooperativa Stanovanja sedaj ni lahko dobiti, ker vedno novi prihajajo in v zimskem času je bolj težko zgraditi, spomladi pa začnejo graditi cele vrste ulic. Kako je drugod, mi ni znano. Razlika med kapitalizmom in socializmom III. internacionale je kot noč in dan. Prerojen je! Tu ni skrbi kaj bo kadar boš star, če si bolan, da boš brez dela itd. He potrebuješ svojega fonda. Tu je skupnost — komuna. Ce sam pustiš delo in greš drugam, plačaš stroške sam. Ce te rekomandirajo, imaš prosto vožnjo. Dovoljenje za sem ni lahko dobiti. Ihform£cije se dobi, kdor JS v "pravi" delavski organizaciji! Jaz sem bil dobil v Kanadi, vse potrebno pa v Berlinu. Sovjetski komisar je tudi v Londonu. In to je natančno! Kdor hoče v svobodo; si jo niora priboriti Ali vam je znano, da želijo milijoni delavcev sem? Kaj pa je vendar boljševizem ki je brez bpga in priv. kapitalistov, pa vse sem sili! Kaj pa je z Ameriko? Mogoče bodo pa vendar ljudje "pogruntall", spoznali! Kdor se zanima za sovjetsko Unijo in tukajšnje novosti, si lahko naroči "Moscovv News". Pol leta $8. Naslov: Amkniga C6rporation, 258 Fifth ave., New York, N. Y. Ali vam je znano, da prejme Amtorg Corp. dnevnp nad 500 prošefij za V sovjetsko Unijo? Tja pisati je brez pomena. Prijatelj IZ Jugoslavije ml piše: "Ce je dobro tam, daj kaj naših ljudi tja spraviti". Ali misli, da se gre sem tako kot se je šlo v A-meriko? Jaz sem šel sam na svojo pest, nisem dvomil in ne plašil se bolj-ševiških gro?ot, ki SO mi Jih ponujali V Londonu ln skozi PdJ-sko. Ampak vztrajen fn nepre-magliv cilj, da hitim v pomoč k ustrojitvl socljalizma! John iz US8R. preja" ga js "Naprti _ na njegovi sadnjl poti ter mu za-l trikrat na dan najedel, kaj bo sa pel Itlri pesmi v slovO. Sbdrug Puncer se Je poslovil dd Toneta kot "Naprejenega" sopevca. Zbor mu je položil rta krito liro rdečih nageljnov, r&čivaj mimo, tovariš tone! "Napre javne". ^^^^^■etroj, Rusija, 15. Jan. 1932—Zadnje dni sem prejel več pisem Iz Kanade. Amerike in Jugoslavije. Mnogi želijo več Informacij, kako je tukaj in na kak način Je mogoče priti sem. Vsakemu posamezniku ne bom arjai omenil bom le te i: dor dvomi o sovj. Uniji, o njskem standardu, o pet-da Je samo na papirja, o diktaturi ln prlailjnem delu. ta naj ostane tam kjer jot ■ t Kdor sanja o tisočakih, katera bo spravil, Vsdor ne razume socializacije Mdustrij in kapitala. Naj pri pomnim tudi to. kdor hoče v svo-bodo.se mora boriti sanjo. Ima-te^uge? *4Vdor se samo strinja v eov-jetrt* Unijo, to še nI > Bol jI važno je. kdo Ima Idejo sk,:pn#- B. Vožnja New Vork-Moekva stane približno $180.00. Do katere itarosti dovoljujejo vstop, a- 0 tem in onem Port Arthur, Texafl. — Marca meseca t)0 preteklo eno leto, odkar sem postal žrtev avtomobilske nesreče. Kot sem že pordčal iz bolnišnice, sem bil povožen, ko sem hotel čes Ulico. Zlomilo mi je nogo ns štirih krajih, tako da zdravniki so imeli prav malo U-panja, d* M jo še kdaj rabil. Pri starosti kot sem jaz sem Se še precej dobro pozdravil, tako da hodim že več mesecev brez pa- ^■Ml Ob čaau moje nesreče sem bil zaposlen pri Gulf Refining ©0. Moja nesreča me je spravila v vrsto delavcev današnje prospe-ri tete, to je v brezposelnost, ker sem zgubil delo In postal breme mojih prijateljev. Dorfidaj sem bil še toliko srečen, da sem se naprej, ne vem. > Od čaaa ko sem bil ponesrečen hi brsa dela, se največ ba-vim s či ta njem, posebno Pro-sveta mi je največje razvedrilo, ker najdem v nji vse, kar Želim, .raaem ljudi, ki bi saj malo poskusili z nasvetom, ki nam jih daje naš najboljAi slovenski rod. Škorenj japonskega vojaka se ne ustavi niti pred aakrosanktnostjo mednarodnih kon-ceaij. Vraga, ki ga je Evropa klicala, Je vzbudila, in zaman ga sedaj roti, naj se vrne, odkoder Je prišel. Papirnatih puščic se ne boji. to tAdi ono, kar si je zapad najbolj želel, se že približuje. Japonci so že zavzeli Harbin in zasedli skoro vso transmandžursko železnico. V nevarnosti je tudi še ruski Vladlvostok, kjer pa m •Rusi v pričakovanju nadaljnjih dogodkov k zbrali 70,000 mož avojs vojske. Se Jim bo h posrečilo zajeziti japonski val? Upajmo, ft ne, potem ae japonski iraperijalk&em ne bo tinti-vil v Mandžuriji, ampak bo hotel imeti tudi Mongolijo, celo Kitajsko, Sibirijo, kjer bi se ne ustavil niti pred Oralom. Toda že se dišijo zamokll glasovi iz čisto drugega sveta, kjer je bojno sredstvo ljubeien. ideja bratstvo in cilj aitča vsega človeštva. J glasovi se vedno bolj oglašajo tudi v Japonski in delajo vladi velike skrtrf, veliko večje kakor konference v Jfcnevi in papirni protesti v To-kiu. Sele, ko bodo ti glaeovi tako močni,* bodo zaglušili grmenje topov, ko bodo merto vojnih ultimatov brnele preko svetovnih ksbiov pozdravne poslanice vseh narodov vsem n«^ dom, ko ne bo razločka med belim in črnim, tnei rdečim in rumenim človekom, bodo utihnili to-povi ln atrojnlce, bodo zarjaveli bajoneti in m-padle betonske utrdbe. Samo proletarijat v*-go sveta je poklican, da ta veliki cilj uresniči --Del. Pol. Unhrtrsalm ura Švedski inženir David Olasoa, nastavljeni* tvrdki za orožje in municijo Bofors, je i*0"' struiral univerzalno uro, ki ne kale samo dnevnega čaaa, ampak tudi vzhajanje, pet »n JanJe sonca in meseca. Ura kaže * nastop Jutranje zarje in večernega mraka, j* faze meseca, datume leta, dneve v tednu, r**" ve ter celo vrsto astronomakih prikazni ** dodatek Ima poeeben zemljevid za • katerega Je mogoče čltatl vaa premiksnjs m flrmamentu. Pod uro je prejemnik » r^1 ojačevalec In gramofon, ki ss dsdo avtoms^ no sprožiti. S priključitvijo na slsktrični daje ura tudi razavetljavo in akuha kava. tik Olssonove ure pa je kovač, ki kuje v hnl kovačnlci Nekaj minut preden udsri zažari kovačnka v rdečkasti barvi vzdigne kladivo ln bije s njim po rasbeljese* železu. Ko so udard pri kraju, ugasne v vačnid luč. Komplicirani mehanizem deluje pln<*J samogibno ne da bi ae ga človek dotaknil ^ tako precizen, da regiatrira celo takšne aosti, kakor je prestopno leto. PK08VETA Vesti iz Jugoslavije (Isvlrae porotils li Jaforiivife.) Ljubljana, 2. febr. 1982. Pogorelo mu j« do tal Na Kozjem vrhu nad Dravogradom je v soboto 80. januarja izbruhnil poiar na domačiji posestnika Petra Lorberja. Požar je objel vaa poalopja. Ker leži posestvo dokaj na aamoti in visoko v hribu, je bila nagla pomoč nemogoča. In tako je poiar uničil posestniku hišo, hlev in ie e-uo hišo. Zgorela je tudi živina, zgorela je vsa zaloga Žita in pridelkov, zgorelo je orodje. Ko ao dospeli na pomoč iz doline, so našli ljudje le kup pepela, zadušeno živino ln obupanega posestnika z družino. Cez noč je obubožal. Po akademskih demonstracijah v Ljubljani Po velikih demonstrscijah na ljubljanski univerzi 27. jsn. je bila univerza nekaj dni zaprta. Krog 60 akademikov-demon-strantov je policija aretirala ter jih spet izpustila, obenem pa jim naložile globe po 100 do 250 Din. Voditeljev demonstracij pa policija ni mogla še zaslediti oz. aretirati. Obsojen slovenski agitator V Zagrebu | V petrinjskem srezu se nahaja rudnik Dodoši, kjer je zaposlenih nekaj radarje* iz Slovenije. Med njimi je bil tudi radar Fran jo Majcen iz Trbovelj. Tega so policijske oblasti osumile komunistične propagande, a-retirali so ga in te dni ga je zagrebško sodišče obsodilo po zakona o zaščiti države na 14 mesecev strogega zapora. Umrli aa V Ptuju sta umrla ljutomerski rojak, trgovec Franc Slavlč, star 57 let, in 27 letni Jožef Fir-bas, ekonom. V ljubljanski bolnici je umrl litijski titan Martin Potokar, star let, preddeiavec v predilnici. V Konjicah je umrla 70-letna Vilhelmina Rest. — V Skoplju v južni Srbiji je umrl 22 letni vojak Štefan Brezovšek fz Vojnlkik Udaril g* je kotif* kopitom. Samomor mladeniča V Hotinji vasi na Štajerskem si je komaj IS let star! posestnikov sin Otmar Rojko Vzel življenje. V hlevu si ja pognal kroglo v glavo. Bil je zadnja čase zelo potrt ln Je govorS, da al bo vzel Življenje. Vzroka ne poznajo, sumijo pa, da gre zA obup zaradi nesrečne ljubezni. Blazne* ubil 80-letnega soseda V Prebukovju v okolici flv. Martina na Pohorju iivi posestnik Ivan Sega, ki mu je požar pred dvema letoma uničil vse i-metje. To je posestnika tako ae-lo potrlo, da se mu je začel rana-čiti um. Od te nesreče, ki je nikdar ne bi mogel preboleti niti se opomoči, je postal slaboumen in iMgosto ga je napadla prava nora besnoat. Vendar pa ni bilo njegovo stanje tako hudo, da bl ne bilo treba bati kakih tU h dejanj, ki bi jih v napadih blaznosti napravil. Zato so obdržali posestnika doma. Dna 8. februarja Pa je blazni posestnik izvršil Ht rasno dejanje. Na obisk je pri-iel k njemu 80-letnl sosed Stre-har, ki g» je Sega nenadoma napadel a sekiro ter mu dobesedno razklsl lobanjo, da ae je starček mrtev zgradil y mlako krvi in možganov. Ob pogled« na svojo Žrtev je blszne« Ae bolj pobesnel ter grozil pobiti S sekiro vsakogar, na kogar bl naletel. Kanil je že nekega otroka in nekaj moških, nato pa je sosedom k* uspelo, da ao ga ukrotili in zvezali. Predali ga bodo v urno-bolnico. Kako je hotel prttl do 100,000 Din ljubljanska policija je aretira starega gradnika Franceta Hlsdnika, ki je presedel že pre-c*j mesecev po ječsh ln Izvriil u r«ne sleparije. Aretiran je bil "»•lo prej, predno se mu je pobila nova sleparija: od gospe Krečove v Ljubljani je hotel izpiti 100,000 Din, da bi sa to vsoto reitj njenega sina iz ruske-K* Jjjetniitva. Sin gospe Krečo-v* Je iel koj y začetku svetovne vojne na frodto, kjer je na ruskem bojliču pedeL Tako ao sporočili. Pred meaeeoip dni pa je P»>jela mati z Dunaja nemški pl- Pismo, v katerem ji nekdo da njen sin thi v Rusiji in n da bi se rad vrnil. Pisec pisma je naštel razne podrobnosti iz sinovega življenja in tako gospa Kre-čova ni dvomila, da pisec sina pozna. Pisec ae je pred nekaj dnevi sam oglasil v Ljubljani in zahteval 100,000 Din, da reši sina iz ujetništva. Gosps mu jih je obljubila — a policija je tega neznanca aretirala in spoznala v njem starega znanca Franceta Hladnika. Hladnlk js za podrobnosti o sina zvedel od sluftkinje gospe Krečeve. S Hladnikom so aretirali ie enega njegovih pajdašev in služkinjo, ki je sorodni-ca sleparja Hladnika. Po aretaciji je služkinja celo priznala, da je Hladnik prav za prav njen oče. Slepar in božji ljubljenec Ljubljanski pobožnf "Slovenec" je pred kratkim priobčil sliko nekega Franceta jtaca z Dravskega polja ter opisal čudež, ki se je dogodit s tem človekom. Pred časom je ta Ksc o-slepel. Zaobljubil se je, da poroma v Jeruzalem, Če apet pregleda. Neki pater ga je spovedal, in Kac je spregledal. Bog se je earl na svojega ljubljenca in mu vrnil vid. Kac pa je M na pot v Jeruzalem. Mimogrede se je u-stavil tudi v Ljubljani in "Slovenec" ga ja fotografiral ter napisal poziv vernikom, naj a podporami pomagajo temu verniku, ki ga je Bor obdaril a čudežem. Glas o tem čudežu je šel po deželi med lahkovernimi in tudi drugi pobožni listi so objavili to zgodbo o božji milosti. — Tako ja nastal čudež. Zdaj pa se Je dognalo, da je Kac navaden slepar, ki sploh ni bil ie nikoli, slep, pač pa večkrat zaprt radi tatvin ln sleparij. Res je, 'Slovenec' je dobro hoteče nasedel Toda primer nam kaže, kako se fabriclrajo čudeži, ki so bili včasih nsjboljia reklama za cerkev. VeHki zM - skabal kitaj-sko odo I ' "Veliki iid" so Kitajci zgra-dlli kot varnostno napravo med civilizacijo in barbarstvom. Dva tieoč let je ičltil miroljubno in prosvetljeno ljudstvo pred vpadi barbarov, ki so domovall onkraj zidu. Gotovo, dandanašnji bi se no-ben narod ne varoval a takšnimi zidovi: tudi najvišje gore prele-tijo lahko zračna brodovja v. nekoliko urah in eelo tanki ter oklopni avtomobili premagujejo najstrmejša pobočja. Vendar je poetal Veliki zid še enkrat zge-dovinski simbol, ko so Japonci v Maudžuriji započeli svoj pohod ln aa je moral kitajski general Cangaullang umakniti sa si-dovje. Veliki zid je največja zgradba na svetu. Obsega okroglo 2200 km oz. 8800 km z vsemi odcepi. Visok je kakor dvonadstropna hiša, širok kakor evropska glavna cesta. Spodnji del je iz granita, zgornji pa iz žgane opeke. Na obeh straneh široke ploščadi na zidu so strelne odprtine in v določenih presledkih si sledijo štirioglsti stolpi — v celoti 2$, 000 — vsak izmed stolpov ps 1-ms dovolj prostore sa 100 vojakov Veliki zid se vleče od obrežja Rumenega morja do puščave Gobi ob roba Tibeta. To pa al ves čudež tega zida. V Sanhajkvanu ob Liaotunškem zalivu pričenja, obkroži pol Pekinga in se vije kakor vetikanslrs kača po gorovju navzgor. PrsH-vaki tistih krajev trdijo, da t* gfnjs zid "za obzorjem."* Ce stopaš dalje, boš opazil da pade zid strmo navzdol, prekorači doline in se dviga spet strmo navzgor. Zid ae gre v revni črti kakor kakšna rimsks vojaška cesta, a ae tudi ne izogibe vieočln In prepadov. Mestoma se dvigne do višin 1500 m. S stolpov imaš čudovit reagled na gore in lahko zaaieduješ ovinke zidu mnogo kilometrov daleč. To Je najlepfll ln najmogočnejši apomenlk izpod človeške roke. tiha. a vendar tako zgovorna priča kitajske slave. , Veliki zid is zgrsdll cesar Kln 200 let pred Kristusovim roj stvom. Po njegovem Imenu, ki ao ga Evropci izgovarjali p* grešno, je Kitajska do-bila ime. Prav za prav ae je I-auaovai Si-Uvang TL Bil je kitajski Peter VeHki. Rasdrl je ataro fevdalno državo in jo apre-menll v največjo avtokracljo starega veka. Od časov Konfucija ki je živel 800 let pred Kinom, je stara kulture že propadla. Kin je isumil preprostejšo piaavo. Ker ao se učenjaki uprli njegovim reformam, jih /e dal pri živem telesu pokopeti in njihove zastarele spise sežgati. Imel je več Žena nego katerikoli Orientalec pred njim, a večino avojega zaroda je dal pomoriti. Zgradil je gledališie za 10,000 gledaloev. Njegov Veliki zid štejejo še danea k aedmerih avetovnim ča-deeom. Čudo pa ni bil zid aam na eebi, temveč način, kako so posamezne zgradbe izvršili. V desetih letih je bilo vse dovršeno. Delavako vojako 300,000 mo* so s bičem poganjali k delu. Ko je bilo delo končano, je Kin baje mobiliziral armado 8 milijonov mož, ki se je naselila v zi-dovju kot stalna Čuvarlca proti roparskim vpadom. Stoletja je odbijal zid vae zunanje napade. DCingia-kan, "mongolski morilec," je bil eden izmed redkih osvajalcev, ki ao prešli zid. Bil je mož Kinovega kava, kajti svoje sovražnike je kuhal v velikih loncih, ki jih je dajal izdelovati nalatt v U namen. V splošnem pa je zid celih 2000 let čuval mir v Kitajski. Danea seveda nima nobenega e-brambnega pomena več. ZA NAŠE FAMAUE Pile Fraak Lakanckh Obračanje in zračenje jajec Jajca morajo biti obrnjena najmanj dvakrat na dan od dragega dneva in potem veak dan do 18. dneva. Veltki ln tudi manjši valilniki Imajo danea že avtomatične naprave za obračanje Jajec, drugače ae pa odvzame par jajec iz sredine in ae druga potem obrne a čistimi rokami. Kg-dar imamo avtomgttča* nap#$-vo, je priporočljivo obrniti jaJ-ea od S do 4 krat na d*n, ker to lahko napravimo hitro. , Imejmo vrata vaUlnika zaprta, kadar obračamo jajba. Ravnaj -mo lepo z jajci, !{adar jih obračamo, da jih ne razbijemo ali pa jim napravimo razpoke. Kadar imamo v valilniku draga jajca, lahko tudi zamaiemo razpoke z g i psom ali plastrom. Narava je podarila tudi pri valjenju sistem, ln ae morejo jajca med valjenjem zračiti. Jajca imajo v notranjščini ng debelejšem koncu zračni prostor napolnjen z zrakom za razvoj. To Je malo težko določiti, samo teoretično, koliko fiasa naj ae jajca zračijo. Nekatera Jajca imajo več sraka, druga zopet manf; to zamore določiti le oni rejec, kateri je povsem vešč, koliko časa ae morajo jgj-ca zračiti. 'Navadno ae napravi takole: Vzemimo mrežo z Jajci iz vaillnlka in jih potešimo na valilnik, ter pustimo toliko časa na njem, da je jajce samo let toplo, kadar ga pritisnimo na obrez. Kadar se prične pišče razvijati t jajca, ae takoj prifcne zračni prostor čedalje bolj večati, tako da je ob 19. dneh fte zračni prostor v jajet viden ekorej eno tretjino. Paziti moramo, da ne zračimo Jajec sa prepih« in da jih ne prehladimo. Jaz sem navadno zračil po potrebi, ker aem ae rav-nal po fračrif prostornini v jajcu. Navadno sem srečJI jajca celo do 10. dne zjutraj in potem sem pustil, da so se pričeli valiti piščanci. • Vlaga Sedaj pa imamo napraviti z najvažnejšim, zato naj vsak selo oprezno čita, kdor sa bavi s piščanci. Navadno vsakemu, ki tega ae razume, po večini vsi piščanci poginejo v lupinah, pred- no ae izVsHjo. Nekateri doltijo pretrde lupine, dragi zopet drugo itd. Pa ni popolnoma nič drugega, Če so jajca oplojena, če se je pričel te zarod v njih razvijati. da vlage ni bilo v jajcih. Ravno radi tega je velike važnosti, da imamo pravilen prostor ss valjenje, da ni v njem presuh srak ia tudi ne popokvarjen, smrdljiv H d. Torej tudi ni dobro, da imamo prevlažen zrak ali Še celo moker. Vedno moramo misliti, da potrebujemo v nekaterih suhih in toplih krajih države več paš-nje glede vlage. Da al napravimo vlago v valilnikih, imamo različne metode, kakor da poškropimo večkrat jajca a toplo, gorko voda, da podložimo namočen pesek v topli vodi pod mrežo, na kateri ao jajca v valilniku in da podleifmo pod jajčno mre-lo plitvo posodo a toplo vodtf. Nekateri tudi namočijo pod v valllnl sobi z vodo, da na ta način napravijo vlago. Jaz sem pa imel nekaj gob, katere sem napojil z vodo in še nekaj cunj in krp ln jih namočil v topli vodi ter jih podložil pod jajčno mrežo, kar je tudi zadostovalo. Navadno, ako imamo valilnik v kleti, ne potrebujemo še dodatne vlage. Ce Imamo več valllnlkov v eni sobi, tedaj je potrebna dodatna v lata. Najbolj spoznamo, ako je zadosti vlage v valilniku, ako naatopi rosa po notrenjoeti oken. Danea imamo tudi na trgu razne za, to pripravljene inkubator-ske hidrometre, ki nam vedno kažejo vlago v valilniku. (Vaak tak hidrometer hna pripravljen prostor za vodo ln mora biti Vedno napolnjen ln poleg tega Ima tudi vlagometer, ki vedno kale, koliko vlapf je v valilniku. Na tem inatrujnentu Je Zaznamovano, koliko vlage je revno prav. Dobri hldrortietor je "Tycos" znamke. Vae tške priprave dobite pri Bn#r?r Mfg. Co., Qufocy, m. Zapomnite al tudi in ne pozabite, da bodo okna najbolje določila pravilno vlago v valilniku. RAZNEVESTI Organizatorilna kampanja med učiteljicami Kalamaaoo, Mich. — Bkeeku-tlvnemu odboru državne delavske federacije je bila na konvenciji poverjena naloga, da sodeluje v kampanji sa organiziranje učiteljic. Učiteljska organizacija j« po mnenju federacije potrebna sa uspešen boj prdtl redukcijam plač. * Konvencij* je tddi poalala telegram obema eenatorjema, naj I »odpirata predlogo proti izdajanju injunkclj v delavskih sporih, kstero Je eanstor Norrls predložil v višji kongreani zbornici. < I i' i Proeperitete ie ni sa voflUeoi Near York. — United States Steel korporacije naznanja, da že od leta 1910 ni imela tako malo naročila Jeklo ln železo kot jih ima sedaj, hgotovi lahko vas naročila v petih tednih. Znano dejatvo je, da ao Jekiaraka naročila najboljši barometer gospo-darskega Stsnjs dežele. In dokler se naročila ne zvišajo ln jeklarska industrija zopet ne zaobratu-je s polno paro, toliko časa ae ne bo še prikazala tolikokrat napovedana prosperlteta. Wall Str aet podpira Imperialni«- New Vork. — Finančniki in bankirji na Wall streetu soglasno podpirajo Japonske mUitari-ste v njihovem Imperialističnem napadu na Kitajsko. Njih mnenje Je dosnal poročava! Bcrlppe-Howardovega dnevnika "World Telegrama", ki je r tem listu objsvil svoje intervjuve s smeri-škimi mogotci. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 8. strani.) bo v kratkem spoznal, kateri je na pravi poti. Vae to ae lahko naredi bres vaake kritike; s tem bi gotovo dosegli boljši napredek sa pobijanje naše moderne mez dne aušnosti. Socialistična in komunistična stranka sta ai v naaprotstvu, za kaj, tega ne morem razumeti, pač pa vem, da se je ustanovila komuniatlčna stranka po sociall stičnih idejah. In edino združenje bl pospešilo k napredku. Ker smo pa vsi podvrženi bolj slabemu kot dobremu, moremo pa Iti skozi vsakovrstne skušnje, predno pridemo do kakega napred ka. Za zgled ai lahko vzamemo SNPJ. Ob poatanju te jednote ao ji bile nasproti vse ie ustanov Ijene katoliške jednote, posebno pa duhovniki in njih podvržene!, ki ao videli, da ao evčlce spoznale pot do boljše duševne paše Kakor hitro pa je ljudstvo »po* znalo staliiče SNPJ, je začelo pristopati k omenjeni jednotl v trumah. Kakor viakr napredna stranka je morala iti tudi SNPJ akosi težkoče in borbe, pridno je prišla do tega kar je danes. Ob času uatanovltve SNPJ so bili voditelji ln članstvo različnegs mišljenja, nastale so vsakovratns neprillke ln kritike; vsak je hotel po svoja. Ako nI kateri zmagal v jednotl, je dobH nekaj privržencev ln ao uatanovlll novo jednoto. Za uatanovitev teh jed-not ae je potratllo doati Časa in denarja. Kakor hitro pa je ljudstvo spoznalo njih napake, se Ja začelo gibanje za združenje slovenskih podpornih jednot, kar ae je tudi po aporazumu voditeljev in Članatva Že malo uresničilo. S tem je peatala SNPJ ena največjih slovenskih podpornih jednot v Ameriki. Ako bi ne bilo ob začetku na-sprotstva ln nepotrebnega kritiziranja, bl ai a tem prihranili marsikateri tisočak, ki je bil potrošen za ustanovitev jednot, konvencij itd. Ker ae pa menda moremo podvreči pregovoru, ki pravi, da vaake šola atans denar, je bila pa tudi to za ilan-atvo draga šola. To je jaaan dokaz, kaj ima delavatvo od neprevidnih kritik. SoclallatlČna kot komunlatič-naatranka sts za napredek ln izboljšanje človeške druibe; ne e-na ne draga ln Izpopolnjena, da bi odgovarjala vaem razmeram ln spremembam današnjega sistema. Namesto nepotrebnih kritik naj bi ae rajši poprijel! kake dobre ideje, ki jih vedno puščamo iti mimo naa. Pred nekaj leti Je bila v Pro-sveti objavljena Ideja rojaka Frank Novak* ls Montane, sa u-stanovltev slovenske kolonije. O-glasilo se ja par rojakov In v kratkem šasu Je vss saspalo. Pred neksj časom js bila sprožena vsst, ds bl se poslalo zs-stopnika v sovjetsko Rusijo. Po mojem mišljenju bi bilo to brez-m i sel no; za to bl moral biti strokovnjak in bi ga vselo dolgo časa, predno bl mogel sposnati sovjetske razmere. Pri vaem tem bl ne bUl popolnoma na Jasnem, ker lahko pošljemo pol tucata zastopnikov ln vssk bl vldsl In porfčal po avoja In pri tem bi o-stali kot smo danes. Pri vi< m tem Je pa vprašanje: koliko Slovencev bl se potem Izselilo v Rusijo? Po mojem mišljenju bl bilo dosti boljše, da bl se oprijeli ln vzeli v pretres Frank Lukancl-cheve Ideje, to Je farmarstvo. Res Je, da imajo tudi farmarji svoje t« *k(»če, sli pri vaem tem ao pa ns boljšem kot industrijski delava!, ker nJim nI treba po-alušatl, kdaj jih bo poklicala parna piščalka M delo, ker farmar J' Imajo vedno dosti dela; ako pa človek dbla, se že kako za silo preživi, da mu'ni treba nadlegovati dobrodelnih organlsaclj. Pred nekaj leti se je tudi pisalo o ustanovitvi alovenakega savetišča, ki bi bilo velikega pomena, ako bi ae ustanovilo na zdravi podlagi kot je SNPJ. Po mojem rtUŠljenju bi se dalo u-atanovltl tako zavetišče, da bl se čez čas samo zdrževalo bres atal-nlh prispevkov, kot je to pri podpornih organizacijah. To aeve-da ne par let, pač pa ko bl bila atvar že v teku. Da imamo doatl starčkov, ki so vrženi na eesto la Industrij, in ao postali breme dobrodelnih druib ali pa njih prijateljev, Veliko teh starčkov bl si naredilo lahko udobno življenje, ako bi jim bila dana prilika. S previdno ustanovitvijo slovenskega zavetišča bl ae lahko pomagalo marsikateremu iz te mi-zerije, ki naa ravno sedaj stiska sa Življenakt obstanek. Za tako zavetišče naj bl as kupilo nekaj tiaoč akrov zemlje v kraju, kjer je zdravo podnebje in rodovitna zemlja za vrtnarstvo. Ko bi (mali zemljo, bi postavili prlm^rpo stavblšče s načrtom, da ae lahko po potrebi poveča. Pri Um bi morali Imeti dobrega vodltel)*; ki se razume ln Ima vosejje do vrtnarstva, ko-koijereje Itd. Za to bl bil priporočljiv človek kot js Frank Lu-kancih. Ravno aedaj je primerni čas sa t+ko premišljevanje, ker je m^ogo delavčev bres dela in Imamo donti Časa za tako pre-mišljevarvjs. Ker Imam časa na razpolago, sem se odloČil, da napišem nekaj, kar mlalim, da ne bo nobenega užalilo aH mu škodovalo, pač pa lahko mnogim pomagalo, ako bl ae sa stvar sa-vzell ln premišljeval!, kako bi a« dalo to isveatl v dobrobit onim, ki Jih js kspltaHzem izkoristil ln prepustil aame sebi m Življenjski obstoj, (Pozdrav vsem rojakom ln hvala vaem, ki ate ml pomagali ob čaau moje bolezni, po* sebno rojakom v Spephertu ln Foatorljl, Tsx.)—Frank Zim-merman, m E. 18 St., Port Ar* thur, Tez. Novi Mejaša! Groea, Kana. — Abnormalne delavaks razmere povzročajo ras-Učne prevratne shema med ročnimi ali duševnimi delavci, katere brezposelnost meče is pe-trlotlčnega tsbors v skrajni sks-trem in obratna Na 8. feb. Je bila sklicana v naši naselbini "ud-emp!oyed meeting." Radovednost je tudi mene gnala poslušat, kako se reluje problem brez|>osel-nostl, kot /to nam prej pravili. Na programu so bili trije govorniki. Prva dva ats končala v par minutah z jamranjsm, da ata bres dela, trstjl je akušal biti daljši i rekel Je, da sna tudi far-mati. Nal Kansaa je sgrlkultur* na država, Če hočeš biti popula-ran ia najti zaupanja pri ljudeh, moraš reši, da s| farmar. Tako je tudi nal govornik brenkal na farmarske'strune. Hvalil Je Ru-sljo (ki pa~V selo matVo nji), tolmačil Je kakšen ptič bolj-ševlk. Rekel, diNeOjotjHIela, navedel nekaj praznih fraz ter vs-btl občinstvo, da pristopi v njihovo orgafilsacljo, ki Ja edina na svetu, ki bo potegnila delavski razred navrh. In kadar bomo dosti močni, bomo zasegli Industrija, transportna sredstva, zaloge živil, vladne vajeti, sploh vse. Kako, tega nI povedal. 1 Naša organizacija ae imenuje "Unemploved Councll" in pa "U-nlty liga". Je rekel. Ce se vam ne dopade prva, pa lahko pristopite k drugi. Kot krošnjart še ae vam ne dopadejo pisane hlače pa vzemlSi temne. Rekel Je, da ae Je v enem mceecu naučil več kot prej v dvajsetih letih. Da je govornik pokazal, da je radikalen. je še republikansko, demokratsko In socialistično ptranko zmetal v en koš. da so to "boss partjr." Ko so bile litanije vseh strank končane, so začeli peti neke bojne pesmi, na katere se razumejo samo komunisti. Tako Je stvar proti koncu postajala vedno bolj komična In končala a pravim "Šo-vom." Ob koncu je bil s kakimi 30 Člani ustanovljen klub organizacije "Unempk>yed Councll," ker to Ime v tem čaau še najbolj vleče. In problem brezposelnosti je bil rešen. Omeniti moram, da so bili vsi trije govorniki vsem navzočim tuji. Prva dva gotovo prihajata iz delavakih vrat, tretji ali glav-nI govornik je mlad, bolj nobel, najbrž je bil kak duševni delavec, pa ga je val deprealje vrgel med brezposelne. O kakem delavskem gibanju, avstovno ali lokalno političnem ali atrokovnem, ne ve nlčeaar. Torej vsa njegova* orientacija o delavskem gibanju tiči v enomesečni študiji v komunistični šoli! Slišal je nekje svo-niti o aociallatični stranki. Da bl se potrudil sposnati njen program — kajše, kdo ae bo a tem mučil, "aaj ao vae enake", zato Je stranko tudi tako definiral. Pred kratkim smo imeli v Ar-mi, Kans., dva dobro obiskana ahodš, aranžirana po aociallatlč-nlh ln komuniatlčnlh aodrugih iz Arme, v najlepši harmoniji. Izgledi za enotno fronto pri prihodnjih volitvah ao razveaeljlvi. Pa aa pojavi mlečezobi kričeč, ki je še včeraj bil v nasprotnem taboru In kadil patrtotlamu! Naučil se je v enem mesecu nekaj radikalnih fraz in se postavi v pozo MoJseša, ki bo speljal ameriško delavatvo v obljubljeno deželo — komunizma! Tragično je to, da delavatvo v teh teiklh časih, ko potrebuj« dobre, Izkušene in poštene voditelje, naaeda takim kričečem, ki jih bo prvi ugodni veter sanesel k "boss party." To js alepomlše-nje, bres jasnega programa. Kako bodo sassgll vladne vajeti, niso pojasnili. O volilnem llsthu pri prihodnjih volitvsh tudi ni bilo govora. Tajni detektivi v službi Jus-tičnega departmenta, ki ae radi pojavljajo v radikalnih vratah, tudi še niao val brezposelni. Klub, ustanovljen brss jasnega programs In s namenom podirati kar ao sgradiil savedni delavci, Ima salo kratko ŠivUenako dobo pred seboj.—John Aular. Vsadka 8« aprila Chteagn, IH. — Delavskih razmer nI vredno omenjati, ker so povaod pod ničlo v vseh Industrijah šlrom Unije. Pod vod-atvom velikega in tako človekoljubnega inženirja Hoover Ja, kateri Ima pomoč sa tuje narode, za avoj narod ao pa niti ne smeni. Ds malo posablmo na te ml-zerne čaae, smo sklenile članice društva "Slovenski dom* št. 80 HNPJ, prirediti plesno veselico prsstopnsga leta našim moškim. Kdor ss bo Izkazal, da Js "fsnt od fars," bo pa dobil le()o nagrado. Torej korejžo, fantje in možje, ne samudlte te na|e priredbe I Da ne bo kateri omsgsl radi Želodčnih slabosti, že sedaj skrbi-mo, da bo vae priatno, domaČega izdelka ln na Izbiro. Žejnim se tudi ni treba bati, da bi Jim aa-pa pošla. Odbor je ie aedaj pridno na delu in nabira prostovoljne prispevke, ker čim več se bo nabralo, večji dobiček bo sa našo blagajno; sedaj je Itak nič nimamo, ksr smo Imeli vsakovrstne stroš-ks, nekaj tudi nepotrebnih. Obenem a« pa tudi trudimo, da bo vaškemu uatreleno kolikor bo le mogoče. Igrala bo izvrstna godba, tako bo tudi pleaažcljnlm u-streženo. Uljudno vabimo vse Slovence In Hrvate, da se i|ilo slišati, kako j« povedala gospodu tovarnarju, da je pred vrati nek! raztrgan mizar in da bi rad nekaj govoril. Gospod tovarnar je prišel, nekoliko je bil nezadovoljen, da ga hodijo motit in Je vprašal Juri Ja: "Ceaa želite?" ?< Jurij j« prosil, ali bi mogel do-oiti malo dela. Toda gospod tovarnar je rekel, da j« to za en krat nemogoče. Jurij nI rekel nič, ampak zdaj ne pomaga nič več, samo nalahno je aunil s svedrcem v gospoda. To je Ms to zadostovalo, da so prišli oroiniki in da so ga odvedli s seboj v ječo. Toda v ječi ni dolgo ostal» oddali so ga v blaz-nloo, svedre pa J« obležal pred tovaraarjevlmi vrsti in se nI nihče zmenil zanj.: Ne morem reči, da bi Jurij blaanici počel kakšne nerednoatl, bili so trenutki, ko so ga spoznali za čisto pametnega, toda ne-**a J*ttbt«*al nekaj nem^ ga, naj mu prineso svedre Pri temmiu je Ue« kar žarelo oi notranje sreč« in najbrž je bilo to vzrok, da ga nlao nič več izpustili. Drugi, manjši pilot je pomirjevalno menil: "Marsikdo se ggubi, pa nI zgubljen. Ne razburjaj sestre, Hugo. Prvi j« pa odločno povedal: "V napotje nisva rada. R«s, Hugo je dobro povdaril: med nami nI skrivnosti; toda lahko j« med vami kaj, kar ni za naju. Napr«j greva, tl pa prisp«š sa nama. "Ločiti se n« smemo," je skoro saukazal Hugo. "Opaano bi bilo, to vem," je odjenjal pilot. "Prsopaano," J« menil drugi. "V gruči n« vzbudit« tolikega suma." Manjši pilot ae je razveselil svoje lastne misli: . "Vesela drušba smo lahko, ki od deklet prihaja." Jan se je zresnil in pripomnil: "Na vsak korak j« že potrebna maaka." (Dalje prihodnji«.) Stanko /onsi: I^OB^J^^^^ V jH^isi^H Počasi ss Js gibalo življenje, na dnu eo dremale aanje ln dokler Je bil trgovec Ae človek, je bil tudi grak sdrav, ko pa so ljudje videli, da se Je odebelil ln začel drugim jemati prostor, so po svoji pameti dognali, da Je moral nekdo sato shujšati. Jurij nI teg* opazil toliko s očesom, ampai nekaj mu Je reklo, naj le bolj pasi na svoje delo. Zdaj Je večkrat moral po naselbini, ki Je bile podobns nekakemu pristanu — hodil Je kar tako, da bl spremenil — srak. Na pomlad ao naseljenci zvedeli, da se misli v pristanu naseliti trgovec s lesnimi Isdslkl Sicer so bile taks govorice pretirane, toda res Je pa le bilo, da bo prišel v pristen najmanj čevljar in da bo odpri svojo prodajalno čevljev, s lastno delavnl-co in s nsj novejši ml stroji. In če niso bils to ssmo nsmigava-njs. si morsl verjeti, ds ss bo v Sibiriji naaelil najbrše tudi — krč mar in da bo odpri svojo x ga n jamo. Ljudje so bili radovedni ln sprva niti ratumeli niso, kaj vse to pomeni, toda polagoma so sposnall. da prihaja drugačen čas, nove razmere ta nov svet, ter ao čakali, aieer pe so Imsli dosti s drugimi rsčml opraviti, da ao mogli živeti, umrli bodo Itak lahko tudi bres tega. Tako se Je sačeU v Sibiriji pristan< Je bil, kakor il s kritimi smetišči, pomlad In so pristranl ozkimi prehodi In nlsklmi hišicami — s okni skoraj pri tl«h, teko da si lahko videl vse ne-akončno bogastvo, kolikor ga J« Bog posabll v teh hišicah s samimi ljudmi. Sibirija je bila kakor neskončnost, se reče, nekaj Je fte bila in če n« bi bilo sprememb, bl teko tudi ostala. Nekega dne ao v pristen, kar na lepem prišli delavci, imeli niso nobenega drugega opravka In ao pričeli delati — tovarno sa lesne Isdelke. Tovarna je rasla ln s njo je rasel pristen. Saj nI bilo vae skupaj nič, ampak nekaj Je bilo, kar Je vsnemlrjalo ljudi v hišicah: videli so, da jim ja sačslo zmanjkovati nsba, si esr ga tudi prej niso Imeli preveč, sdaj pa Je pretila nevarnost, da bo tovarna poArla naaelbino. Ljudje so bili preveč nevajeni gledati skozi svoja nizka okenca, pričeli so ss bati sa svojo Sibirijo, kajti sposnall so. da as od sraka ns ds živeti In ds je še vsakdo — umrl. Jurij pri vsem tem nI niti trenil s očesom In si js samo mislil, da bo šs prišel čas, če ne kaj dru- Ostajal Je po navadi sam ln se predajsl rečem: igračkam, ki jih je pravkar Ugotavljal, dletom ln obličem. stolčkom, ksmor ss js Ishko posadil, če ss mu Je zasdelo Zdsj ae je ssmo s svojimi kalnimi očmi sklanjal nad svoje drage reči; da bi pokleknil k njihovim nogam ia jih molil. tako daleč še ni prišel. Gladi jih je, dajal jim vso svojo lju besen in jih jemal s seboj, kamor je šel. Saj je moral smi rom kam. - v Oči so mu postajale nekam motne in sdelo se tl je, kskor da v njih smlrom nekaj leži. Pomi slite: Jurij se ne zmeni za zvet ln gre. NIČ se ne vpraša: kam pojdeš, Jurij, samo kje na oglu malo pošto jI in stopa dalje in njim gredo njegove dobre reč Ali mar ni svobodna pot, da greš kamor hočeš. Seveda. Življenje v pristanu je dremalo, nizka okenca so gledala na u-lice In le ljudi ae Je savedalo, da prihaja jutro. Vsi obrati pri tovarni so počivali, saj Je bilo zmerom nekaj teme, da niso Uudje natanko vedeli, ali naj vstanejo, ali pa naj še malo poleže, kjer ln kakor Je bilo komu dano. Tu pa tam Je že pokukalo solnce kakor velikonočni sajček Is dlani in tudi tema je bodala, da se skrije, kamor Ji Js Bog odmeril In po potrebi odstopil prostor. Toda ljudem, ki so polagoma vendarle vstajali, ae Je čudno zdelo, kam ae je neki še na-vsesgodaj namenil mlsar Jurij. Resnično, po oesU je šel Jurij — s kalnimi očmi. Ljudje so as gs isogiball, kajti v očeh mu Je ierek) nekaj novega. Pustili so ga pri miru ln nihče ga ni vprašal. ali ne mlall priti k njim spet kaj popravit, sdaj ao seveda vee dobili pri trgovcu s lesenimi ta-delki. Vae je oananjalo, da prihaja pomlad. Zdaj pa sdaj ao se v Solnce pada zmirom globlje na zaton, sobice sije tudi v pristanu. Hišice % nizkimi okenci love njegove žarke in povsod ki mlado življenje. Jurij misli na življenje in sanja # solncu. Jiri W i "Poloma tvetloba") Pod lestencem petrolejke sedel Tom ln kadil cigareto, žalostna obličja pijancev, tobakov dim, petje in Ludja, ao se usedali kakor eiva para skosi nje-gove prasne oči. Tamkaj je sedel nepremično in sam ter ni bi ne žalosten ne vesel. Plavolaal mož, ki se je sto-prav zabaval z Lucijo in je tem prisodit k bližnji mizi z namero, da M od strani opaaova igro, se Je dvignil ln pristopil k Tomu. ' "Gospod, imate morda šibi ce?" Is žepa Je potegnil polno pest cigaret ter mu Jih ponudil. Tom je podal namancu šibioe, vzel je ena ponujenih cigaret in si Jo prižgal. "Pač gotovo koga čakate, ko ste tako sami?" je povsel neznanec, opravičivši razgovor ponujenimi cigareti « Tom J« puhnil dim pr«d sebe in dejal: „ , "Tukaj)« posedam vsak večer." _ "Ste li odtod?" "Da." "In bret prijateljev r "CemuT "Da ne bi tukajle tako sami posedali. Mislim, da je dobro takole ofc peterih priti s IJudm In s njimi kaj pakaamljati. Kar smeraj ae najdejo ljudje, s ka-te rimi vežemo skupne Interess. "Jas sem bres vsakih lnteio- salseje za Hygginsa — ki je celo svoje življenje hrepenel v želji, da si kupi patentno zrcalo brivskim priborom- Trapaste žeijs, kaj ne? — Toda želja. *yggins sam J« bil drugače spreten človek, samo pil je rad. Komaj smo kjerkoli pristali, že Je bil v krčmi in pognal je vso >lačo do poslednjega groša. Živel Je menda v veri, da se mora pač do hudega napiti in potem razbiti vaaj eno okno. Sele na adji Je pričel vzdihovati in sto-kati — se pravi šale potem, ko je malo ohladil nad pomiili-o, «da zopet nima belica za zrcalo; no — in če mu Je kos vpel v misel, dasi že enkrat kupi tisto zrcalo, ns vem kaj bi se njim zgodilo. In tak s takimi mislimi Je bil ves čas na morju in edino to ga je tudi držalo pokonci. Ampak zrcala ni kupil nikoli. Naposled je utonil v svo-i Selji in lanskega leta je umrl na malariji. Mož je bil vedno poln življenja, mialim edino za zrcalo. Bogve kaj je videl njem! Morda ao na svetu še boljše reči. Recimo, kaka hiša vrtom in golobi." Tiho in počasi je Tom dejal neznacu: "Fant, o katerem ste mi pripovedovali, je lagal, gospod Skozi vse življenje njemu ni bilo do zrcala. To zi je le domišljal. Poznam Jaz take ljudi. O-ni mislijo, če nekaj, karkoli že ne živi v naših sanjah, da sploh ne more živeti, zakaj živijo pač veri, da mora nekaj v njih in karkoli že živeti, sicer bi Jim bilo hudo pri srcu- Toda jaz pravim, gospod: — "Lišp ni za ljudi." "Ne razumem vas," mu je odgovoril plavolaaec, "in če bi vas razumel, verujem, bik) bi pro-kleto slabo, tako resnično, kakor ae pišem jaz Krištof Juda." "Cisto nič drugače bi ne bilo s vami," je nadaljeval Tom. •Svet bl gledali tak kakoršen je: siva krogla, Jaz sam pa že nikoli nisem vid«l takega, se pravi takole od daleč. Vi bl sedeli tukajle in mirno bi pili kakor Jaz." * "Precejšen kos svete sem že videl in dovolj doživel, toda to bi nerad rekel. Mislim pa, da je svet podoben lampijonu. Ko sem bil na Japonskem, sem videl nekak obhod žena z lampi-Joni. Zelo l«po Je bilo. Oblaki in svet? Kam le! Ali ste pa morda barvo izgubil r Tomu Je klonite glava. "Morda" Je rekel, "sem barvo zgu bil. Tako mi pravite. Jas vam pa pravim, da barve sploh ni na svetu. Vsemimo, da j« bilo polje kdajkoli in kjerkoli zeleno, puščava rumena, deklica rdeča in nebo modro. Kaj vse pa J« potlej nastal« is tega? Barve so se nekam slile in napoaled postale blato. Ozrite se okoli sebe. > ■ i J plavolaacu, od solnca ožganemu človeku, čigar domišljija je bila razpaljena ob kozarcu whdskyja, so se vse vinske mlakuže po mizi pretvarjale v neskončen svet Preprost človek Je bil in nj«fo-vo navdušenj« j« bilo silnejše od vseh teh beeed, katere je poznal. Vendar ni hotel zlomiti moči, ki se mu je s počela in divje pela skozi telo. Zato je potrkal z nogo v takt in mogočno nag}asil: "Na krovu bilo nas Je štirinajste— čvrstih mladcev štirinajst-" Tomo je postal po teh besedah nanj posoren. Ni razumel, kaj bi se utegnilo v njemu odigrati. Pljunil je po tleh in enem samem dušku je izpil vsebino čaše, ki mu Jo je ravnokar prinesla Lueija. Ker slučajno nikogar več ni bHo ob pultu točilnice, je prisedla Lucija k To- ega mu, gledaje od strani poj tujca-plavolasca in mu tala: "Ali pride nocoj po tebe?" Mislila Je Ano. Ravno štirinajst dni se je bila bitka med njima. Lucija, nadražena radi Tomove hladnosti, je še silneje postala nestrpna. Še enkrat je ponovila vprašanje, potem ko je Tomo še zmeraj molčal. Na-posled je pokimal ne da bi se ozrl nanjo. "In pojdeš ž njo?" "Ne vem." ' t (Konec prihodnjič.) Za kratek čas 38. >WEirAKfl[.1 Življenjski boj Znan berlinski časopisni u. ožnlk je nekoč rekel piaatsli« Kuhu: "Rad bi imel v svojem M* rubriko "Kitajska modruj pregovorih". — Ali bi mi Uhi« dobavljali tako gradivo?" ^^ "Kitajsko modrost v pregovo. rib?" je zagodrnjal Kuh in zm* jal z glavo. 'Težka reč. To bl*. go se dobi le preko raznih pt* vodov. Nu, poskusil bom" Založnik mu js dal precejfcg predujem in čez štirinajst dni j« dobil od pisatelja piamo. "Posrečilo se mi je", mu je pi. sal Kuh. "Prispevek vam prite. gam v pismu. Za prihodnje pri. spevke bi vas prosil, da mi ho. norar spet nakažete vnaprej", Modrost v pregovoru se je glMj! la: (Kitajsko napisal Cing-Tso. Lei, predelal Ju-Ko-Fi, edini sv. I torizirani prevod oskrbela L. 8. Stevenson in Bret Harte. Nemški še neobelodanjeni prevod izvr. šila Franz Blei in Klabund; pri. redil z uporabo francoske uda, je Rocheforta in Fouchardieii Anton Kuh): Vsak je sfoje sreče kovač. AU mi verjamete, da utegnejo tudi tukaj Živeti barve." In pokazal je na sajasti lokal, ki je bil ves v tobakovem dimu, potenju teles, alkoholu in dušeči aoparl svetlljk in pijanih glasov. Krištof Juda J« zamišljeno kadil cigareto. Zdelo se j«, da o vaem tem napeto razmišlja. V takih lokalih začutimo potrebo reševati probleme življenja preden te popade vinj«nost In Zaaaonje (Jan. SI, IMS), pomeni, da vam je narefatea potekla ta dan. PtMftta Ja pra- navedite stari In Naši zastopniki aa Itveal tajniki In dtvgl ki, pri katerih lahke »I In*1 £2 Neznanec je zrl nanj. malo pomislil in ia tem Nadaljeval: "VI ste brss vsakih IntevnaovT Nikarte, tega ml ne govorile I Bret intenseov j« mogoče biti samo tem. kj«r as & potrebujejo ia vi, ja« menim, Jih vaskakor potrebujete." Tom Rjrtaknil svoj oguljen rbkav v drugega in molčal. tnal *m Francoza, — pi- Ms 17 Ji, pel lila $S»TS» n že dolgo (uPS9 A.: "Poznaš Mabel časa?'* B.: "Seveda, š« iz tistega čar sa, ko sva bila iste starosti." a A.: "Se nobeno dekle ni napravilo norca iz mene." B.: "Kdo je bil potemtakem, ki Je to storil?" e 2ena (neki prijateljici): "Končno sem iztaknila, kje prebije moj mož vse večere!" Prijateljica: "Kako pa ti je u-spelo?'* žena: "Zadnjičsem prišla zvečer nenadno domov in sem .ga našla v najinem stanovanju".' Gospa (alužabnki): "Neža, od kod pa ta lieznosnl prepih?" 81užabnica (iz veže): "Gospa, res ne morem nič za to. Mož z računom za perilo noče odmakniti noge, ki Jo drii med vrati", let Dritevni tožilec (neki priči): • "Upam, da vas to vpraševanje ni utrudilo". Priča: "O ne! Imam doma petletnega sinčka". ' e" . • „ Slikar: "Narava je vendarle velika umetnica!" Skeptik: "Mogoče, a še vedno se ni naučila kopirati cvetlic, ki so naslikane na savojčkih s semeni." T*' Mlada žena (prijateljici): "Rada bi vedela, če me bo mož ljubil še tedaj, ko bom imela sive laee". Prijateljica: "Nič naj te ne skrbi. Ljubil te je že s tremi barvami las." Želodčno zdravilo sa slabe ca« Chicago, IIL, 12. nov,—Sem vdori in moram delati trdo, da se prtih. Ijam. Trdo dalo jo oelabelo moj lodoc, toliko, ds nisem mogla vd jesti, moj život jo oslabel in M zmogla več dela. V tam stanju poskusila TIIRERJEVO GRENKO Vlili in ono js rredilo moj žalodec k pr* vem stanju, ter ga se daj rabim ii d tri lota, ne hotela bi biti hm njega. Vaša, Mre. Rom Peroutb*. poskusite ga tudi vil Odžene »trap* ki se shirajo v vaČem telesa, drii vala čreva aktivna in čista, ter na povrne vašo energijo. Veliko zdriT« I nikov ga pri posoda. V vseh lekarn«! v malih ln velikih steklenicah. Aki se ne dobi v vaši soaedKini, pilit« i Jos. Triner Co., 1S83 So. Ashlssi sve., Chicago, III. (Adr.) V JUGOSLAVIJO Pr«k« Mavra > 1 Na Hitrem Ekspresnem Parniks ILE DE FRANCE 4. MARCA (• P. M.) 22. Marca—S. Aprila LAFAYETTE 15. Marcs—16. Aprila DE GRASSE 1. Marca—6. Aprila S. razred do Ljubljane ia nazaj oi $174.00 naprej Sa pojMnIU in pot d* Itote vprmJajU i pogbltiitM gffBtc cJrmeK Jlae 218 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO SLOVENSKA NARODNA POfr PORNA JEDNOTA Maja svoje publikacije la h posebno list P ros veta sa torti ter potrebno agitacijo s*Ji društev in članstva in za propagando ovojih MoJ. Nikakor P n« sa propagando drugih H* potnih organizacij. Vssfei I ganisadja Ima običajno sv* gtesOo. Torej agitatoričnl doptf ln nerasaOa drugih podporna organizacij In njih društev as| ss ns pošiljala Mi Prost* NAROČITE Si DNEVNIK UST PROSVETA Csajeal krat (eeetra) a N. P. 1.1 Pe sUspe i. vtisa kenvoMftJe i tri Haaa ta oae ss Jtas le prištele k ie »Maja pri Ml prištele k osi aarešafarf. Tare) eedaj al C N. P. J. List Prevrata la Id M rad «U1 Hat ▼I la m as« sNrt la* t*Hnlk. bl« _ ____si Is ol aarešHe Praevet«, Bat. Id Je vaša »-Vselej kakor ktoo kateri tak __ „ sB io ee prsaeH proi si insilae Is ka safcteval eam vvej Mat tednik, Io ietMae drnilae, M ja take So takoj aonaaM uvravnlltva Meta. la ilirr r ispteCe«! FB01V1TA. HIPI. SSST ga. ta Bvrspo oteae m pol lote m IpSn pa ■lian H-70 ima $IM m UtravtaUtro TffflBVETA" turi