Štev. 20.
V Mariboru 15. maja 1884.
Tečaj XYIII.
Ijist Ijiiclstvii ~\r pocliilc.
vsak «"cfrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 irld , z« pol leta 1 pbl. «0 kr , za četrt
leta 8!) kr. — N.-iručniua sa pošilja opravnlštvu v dijankom semenisun (Knabenseminar). Deležniki tiskovnega druStv* dobivajo list bre/. posebne naročnine.
1'OHr.mcsnP liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —■
KokopiNl se ne vra&uo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila šd »lačnjo ud navadno vrstica, Ce se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Cesarska zastava v Slov. Bistrici prepovedana.
Res omilovati so čedne Slov. Bistrice prebivalci, da jim po hudobnih novinab in sebičnih hujskačih zapeljani nemčurji toliko sramote delajo pred celo Avstrijo. Toti slovenožreci so uže res prismuknjeni. Ne samo, da so s pun-tarskimi „frankfurtarcami" noreli, delavcev najeli. da bi Slovence pretepli, pijane dede k Adelsteinu pošiljali motit zborovanje Slovenskega društva itd., zaganjali so se celo v cesarsko zastavo. Tako strupeno nemčurstvo jih navdaja, da še cesarske zastave cesarju zmiraj vdanim" Slovencem ne morejo irrivošeiti. Gosp. Adelstein je na željo podpredsednikovo samo cesarsko zastavo priredil in izobesil pa jo moral vzeti nazaj, da je potem zavita ležala v okenci hišne strehe.
Crno-rumena zastava je cesarska, je državna. Kdor jo zasramuje, ta žali cesai*ja in državo in mora kaznovan biti, ali zadostenja dati. Ko so Turki v Solunu pred leti avstrijskemu konzulu s hiše vzeli cesarsko zastavo, prijadrajo avstrijske oklopnice, žugajo mesto po-streljati in odnehajo le, ker je turški paša za odpuščanje prosil, zastavo cesarsko na njeno mesto spravil z vojaki in vojaško godbo in „sa lutirati" dal. Kar se je v Slov. Bistrici zgodilo, to je tako nedostojno, nezaslišano, da so državni poslanci javno vprašali vlado. Interpelacija do ministra /.notranjih zadev in do de-želnobrambenega ministra se glasi:
V 4. dan t. m. popoludne^ob 3. uri bi imel biti v Slovenski Bistrici na Štajerskem zbor političnega društva „Slovensko društvo" v ta namen, da imata poslanca tamošnjih kmetskih občin priliko poročati, kakor je običajno, svojim volilcem o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Ker se je smelo domnevati, da se snide veliko kmetskih posestnikov in ker jih je v istini 300 do 400 k temu zboru prišlo, zdelo se je potrebno da se kraj zborovanja, kakor navadno, tudi od zvunaj označi.
Mislilo se je. da v to svrho ni boljšega znaka, nego c. kr. avstrijska črno-žolta zastava, katera se je v jutro pred zborom razvila na strehi hiše, v katerej je imel biti zbor. A c. kr. prapor ni še dolgo plapolal na omenjenej hiši, kar pride, kakor se je reklo po odredbi župana Slovenjo-Bistriškega, tudi že c. kr. žau-darmerija in ukaže, da se zastava takoj sname, ker bi utegnila p/>vod dajati demonstracijam.
Zaman je l$lo pokazivanje na cesarske barve, na pomen te zastave, ki vendar na Štajerskem in sploh v Avstriji nikakor ne more biti prepovedana, ker je ob jednem prapor Najvišje dinastije, katero vender vsi narodi ljubijo. Kljubu temu ostalo je pri ukazu in pretilo se je, da se zastava šiloma sname, tako da hišnemu posestniku ni druzega preostajalo, nego udati se sili in odstraniti cesarske barve.
To nečuveno postopanje daje podpisanim povod, do gospodov ministrov za notranje zadeve in za deželno obrambo staviti vprašanje: 1. Je li njima ta slučaj znan? in 2. Kaj mislita ukreniti, da se bode c. kr. avstrijska črno-žolta zastava na Štajerskem vsaj v bodoče brez ovir razvijati smela, da ne bode nevarnosti, da bi jo c. kr. žandarmerija, ki bi pomen tega prapora saj morala poznati, s pretenjem sile odstranjevala na tako sramotilen način za tiste, ki jo kvišku drže.
Na Dunaj i v 8. dan maja 1884. Raič. Dr. Vošnjak. Baron Godel. Dr. vitez Tonkli. A. Obreza. V. Pfeifer. Dr. Poklukar.
Klun. Nabergoj. Grof Margheri.
Kaj bo nasledek temu? Najprvlje bode veliko izpraševanje in izpovedovanje. Vprašan bode c. k. namestnik v Gradci. c. k. okrajni glavar v Mariboru, žandarmerijsko poveljništvo v Gradci in Mariboru in naposled bo tudi slov. bistriški župan Formacher moral k spovedi priti, zadostenja dati, da je cesarska, državno-avstrij-ska zastava celo doma v Avstriji tako osramo-tenje trpela. To bode pa Slov. Bistrici na slab sloves in zato omihijemo prebivalstvo, ki mora
zavoljo par Bog vodi od kod privandranili slo-venožrecev sedaj pred celo Avstrijo v malo-častuera razgovarjanji biti.
Nemški Schuiiderer pleže na slovenskega konja.
I. Več let smo Slovenci v mariborskem, v slovenskem bistriškem in sv. lenartskem okraji morali trpeti, da sta se znana Seidl-Brandsteter bahala kot deželna poslanca teb okrajev. Številni pa še bolj neumni nem-škutarji pomagali so jima na slovenskega konja. Sčasoma se Slovenci vzdramimo in vržemo drzna tujca, da jima po vseli kostéh zapraši. Dr. Radaj in kmet Fluher postaneta naša deželna, blagi in pravicoljubni baron Goedel naš državni poslanec.
Sedaj bližajo so zopet volitve in dedič naslednik Brandsteter-Seidlov, mariborski Ham-mer-Amboss, dr. Jož. Scbmiderer, misli, da je sedaj pinšel ugodni čas, vsiliti se Slovencem za deželnega poslanca in vplezati na slovenskega konja. No, sedaj še ni na njem. Zaganja se in hopsa pa uže močno. S pomočjo volilnega reda, ki dopušča da Mariborčani trikrat volijo, pritiščal je v okrajni zastop Nemčurji pa nem-škutarji se zopet oživijo, kakor hrošči, kedar po deži solnce prisije. Vzamejo in položijo prvo Seidelnovo krono svojemu novemu glavaču nad ušesa. Scbmiderer postane načelnik okrajnemu zastopu. Mariborčani mu posadijo na glavo drugo Seidlnovo krono izvolivši ga v državni zbor. Sedaj spenja uže sam svoje suhe prste po tretjej kroni: rad bi se vsilil še Slovencem za deželnega poslanca.
V to svrho uže dolgo rovlje. Marljivo zbira okolo sebe stare nemškutarje, revni ostanek nekdajne Seidelnove garde. Na strani mu stoji nemški šulverein pa njegov glavač eks-trater Nagele. S tem lazi in plazi okoli in povsod obira, kakor kaka stara šrbljava baba, naše slovenske poslance, da bi zaupanje do njih spodkopal. Kot zaveznika pozval si je še iz Spielfelda „nemški bauernverein", češ, ta bo najbolja past za „dumme bindische Bauern". S toto tujo koprivo začel je loviti Slovence pri št IIji, na Pesnici in gornji Kungoti pa do sedaj le par gorečih pristašev vlovil. Leiters-berškega „Franceljna" pa Ursigggga v Rožpahu.
Da bi slovenskih kmetov več v svojo past zvabili, izdal je Spielfeldski Appoth poziv, naj pridejo v nedeljo 25. t. m. v Maribor poslušat njegove modrosti. No, in kaj hoče jim ponuditi? Tisto prošnjo, katero je razupiti častilec železnega Bismarka, širokoustni Schoenerer skr-pal, od nemških kmetov v Spodnji Avstriji podpisati in državnemu zboru predložiti dal. Da bi jih leži /a-se dobil, pobral je vse, kar uže dolgo nemški konservativci in slovenski po-
slanci za kmetski stan tirjajo in kar „Slov. Gospodar" uže 18 let priporočuje. Ni čuda tedaj, da je prošnjo 8363 kmetov podpisalo, pa ni zapazilo strupa, ki je tudi primešan Ali grdo je, da nemški liberalci to kmetom le sedaj ob času volitev pod nos držijo, da jih za se omamijo, potem pa se za nje ne zmenijo ne. Ravno tako delajo sedaj Appoth, Scbmiderer, Nagele itd. s slovenskim kmetom Le omamiti in vloviti ga hočejo potem pa pustiti. In drugače tudi ne morejo, kajti nemški liberalci imajo uže takšne politične misli in namere, da pospešujejo gospodstvo bogatašev na škodo nepre-možnikov. Zato vidimo, da so obrtniki in kmetje v zadnjih 20 letih strašno propadali, ker je nemški liberalizem zavladal. Od Schmidererjev, Nageletov, Appothov za kmeta pričakovati re-šenja in zboljšanja, to je ravno tako neumno, kakor če bi kdo lisjaka kokošim za pastirja postavil ali kozla v vrt spustil za vrtnarja. Nemški kmetje so to uže dobro spoznali in zato za Spielfeldski „bauernverein" tam nihče ne mara. No, in sedaj bi naj slovenski kmet tako neumen bil in se za koprivo poprijemal, katero nemški kmet nevoljen zametuje? Tako trepast zamore le zabit nemškutar biti, pameten Slovenec ne, to tem meuje, ker vidi in bere, kako mu Appoth nesramno v svojem pozivu blato kida na slovensko duhovščino in poslance. Kdo se ne spominja tukaj sv. pisma: udari pastirja in ovce se razpršijo! Schoenererjeva prošnja ima tudi znano nemško-liberalno uš v sebi, naj bi naše dežele stopile v tesno zvezo s prajzov-sko Nemčijo, torej z liismarkom. To kaže, da je cukru primešana mišnica ali strup in se je Slovencem terej treba pasti izogibati, v kateri je nastavljena takšna vaba. Zato bodemo prihodnjič ljuliko od pšenice, strup oil cukra prebirali, da bo vsem jasno, kako ma'o potrebujemo Slovenci Spielfeldskih zvelbarjev pa Scbmiderer-Nagelovih otrobov! Te naj ie zase prihranita.
Gospodarske stvari.
Škvorec.
Ta ptica ima v natornem gospodarstvu imenitno nalogo izvrševati. Navadno pobira svojo hrano le po tleh, po travnikih in na polji. Brž pa, ko se gosenice v kakem kraji nevarno za redé, preganja te tudi po drevji, — po zelnikih in repiščih.
On vita v zemljo za ogrci, dokler so še bolj plitvo pod ruševino in tu koreničje rastlinam glodajo.
Škvorec je tudi hudi sovražnik koreninskih gosenic, t. j. tistih gosenic, ki ob koreninah raznih rastlin živč. Na drugi strani pa škvorci pokončajo tudi veliko množino navad-
nih kobilic, predno jim še perotniee vzrastejo. Posebno pa pridno zalezuje in žre pri nas gole polže. Teh je namreč po travnikih, kamor škvorci najrajši zahajajo, največ. Po dolgih in vlažnotoplih jesenih se pa tudi po njivah in vrtih prekomerno zarejajo tako, da se ljudje spominjajo, da je zavoljo požrešnih polžev bilo treba^ po dvakrat jesensko setev posejati.
Skvorec ima več dobrih lastnosti, med kterimi je tudi ta, da se človeka nič kaj preveč ne boji. Ta zaupljivost do ljudi je posebno vtemeljena na njegovi modrosti, po kteri ta ptica prav kmalo spozna, kdo mu kaj hudega hoče in kdo ne. Iz tega je tudi jasno, zakaj se tako lahko v lesene škatle privabiti, da, in v njih vali.
Po takih valivnicah se jih na jednem drevesu po več parov naseli in v človeški bližnjavi vali. Nobena druga ptica se ne da tako lahko in v tolikem številu v prid poljedelstva in sad-jereje rediti, kakor ravno škvorec
Kako spoznati ali bode meso in mast pri pitani živini dobro ali ne.
Ali bode meso dobro in mast po klanji bela, to se spozna pod jezikom dotične živali. Ako je jezična vez na spodnji čeljusti žolta, bode tudi meso in mast žolta. če pa je ta vez bela, bode tudi meso in mast po klanji več ali manj bela; po tem takem več ali manj temna ali svetla.
Ta poizvedba je sicer nekoliko težavna in mudna, vendar pa za take mesarje, ki se v poletnem času z napol pitano ali še slabejšo ži-žino zadovoljujejo, vendar hasuovita. Ce je živina popolnoma opitana, tako sme pri nji mast nekoliko žolteti in dobro blago se kmalo samo ob sebi spozna. Pri slabejšem blagu pa bela barva masti kupca bolj vabi. Mesar, ki tedaj le bolj poredko sem ter tje kako na pol opi tano kravo zakolje, naj se toraj pri nakupovanju prepriča na povedani način, da ne bode škode trpel.
Pomocek zoper drisko pri teletih. Vzame se 50 gramov encijana, ravno toliko pelina in hrastove skorje, ki se mora pa poprej drobno v prah stolči. Vse to se med seboj pomeša in na suhem v steklenici za porabo hranuje.
Kedar se potrebuje, se vzame polna žlica te zmesi in se z ravno toliko rženimi otrobi pomeša na mlačni vodi v testo zamesi in iz tega testa kroglice narede, kterih se po dve ali tri na dan bolenemu živinčetu daje. Po vrhu se še lahko da vode ali mleka piti.
Sejmi. 16. maja sv. Ilj v Slov. goricah, Pilštanj, Bizeljsko, 29. maja Arvež, sv. Lenart v Slov. gor., 1'tujska gora, Cmerek, Rogatec, Studenice, 20. maja sv. Jurij v Slov. goricah, 21. maja Brašlovce, Konjice, sv. Lovrenc v Slov.
gor., 23. maja Loka, Ulimje, 24. maja Ptujska gora.
Dopisi.
Iz Slov. Bistrice. (Poberki od zadnjega zborovanja.) Slovence celega okraja močno veseli, da je Slov. društvo tako krepko iu odločno postopalo ter ošabnemu nemuurstvu do glave segnoli in grebene porezalo. Ves okraj je peščica kričačev strahovala. Sedaj pa ležijo ob tleh tako pobiti in osramoteni, da je kaj. Toda največ sramote nakopali so si sami s svojo neumnostjo in surovostjo. Bili bi Slovence pri miru pustili, modrijani bi ostali. Sedaj pa se jim povsod smejijo. V dokaz nekaj
poberkov. Dolgi M..... prireži se zvečer k
Slovencem, začne gorjačo vihteti baje rekoč: „ber bili mi aussi schmeissen". No, tajnik pozove žandarje in ti pokažejo M...... pravo
pot. Vse se je smejalo, ko je srboriti petelinko dalje gagal in gugal. Poličanski Bauman pri-pelja se v mesto na mesarskem vozičku imajo-čem na vsakem voglu po eno puntarsko „frauk-furterco". Žandar pristopi in ukaže skriti jih. Kako je Baumana napelo! Najraje bi bil iz kože skočil. Toda žandar ponovi svoje povelje in, ko se Bauman le zvija, strga mu črno-rudeče-žoltega malika in vrže na vozič. Bauman se je skoro same žalosti razjokal, zvečer pa silno jezen z vozičkom brez nataknenih „frank-furterc" domu brusil. Iz gornje Bistrice bili so najeti na pijačo in ravsanje, ter so se pijače dobro navžili. Ko bi bili pa imeli po želji nemčurjev plačnikov razsajat iti ter Slovence napadati, so rekli: No, hvala Bogu, zdaj smo se ga lepo tukaj zastonj navžili, zdaj pa poj-demo tje k Adelstein-u tam se pa bomo s Slovenci lepo „uuterholtali", taki osli pa ne bomo nikoli več, kakor so bili naši tovarši svoje dni v novi Vesi, ko jih je potem 15 v ječi sedelo. Ker so se dali od nemčurjev liberalnih s šnop-som in pivom podšuntati, da so šli Slovenci Slovencev tepst. Prišli so k Adelsteinu, ter ondi lepo pošteno pevali. Fantje, možje, de-lalci, tako je pametno. Nek P. vincar, ki so ga tudi prisilili na pijačo, djal je, ko je dosta imel: „No, nisem še vedel, da so naši bistr. gospodje taki bedaki, zdaj pa vem, toliko se dajo koštati, pa za tako reč!" — Pri prijatelji P. Limavšeku sedita 2 Pohorska župnika, eden nekdajni Bistriški kaplan. Ni bilo dolgo, privleče neka gladovna žaba muzikaše v lojpo ter da zagosti kake petkrati „das dajče Lied" med grozovitim drenjem pijane cestne sodrge kot podoknico nekdajnemu svojemu katehetu, kteri gjp. je bil moral svoje dni zaradi nepovedljivega grdega obnašanja po kraj nem šolskem odboru kaznovati dati. S pestmi in gorjačo žugalo se je in grdo preklinjalo njima v lice pri dverih.

Naposled izdere velik vre pive natakarici iz rok ter ga župniku pod noge razlije. — Caj, čaj, rad ga boš še od blatnih tal polizat prišel! Govorili smo z dragonarji konjikarji, kteri so nevoljni djali: taka lepa nedelja, in zavoljo
teh „ferd..... nemškutarjev" moramo celi dan
doma biti — naj le začnejo, — jih bomo že škropili. — Take ljudi so si bistr. nemčnrji najeli, ter jih vpijanili, da so kot pijane muhe po ulicah cepali, ter jih najeli, naj bi pri zboru „red delali". Vsakemu poštenjaku, kterekoli že stranke, mora se taka gnjusiti. Nek gospod od soduije je rekel. „AVie kann man sich doch so hoch blamiren und solehen Pobel zu Ordnern haranguiren V" Slovansko ljudstvo odpri na ste-žaj svoje oči in svojo pamet. Glej, taki ljudje hočejo biti tvoji gospodje in zapovedniki, ti pa naj bi bil njim rob in sužen. Ne udajmo se, moči in »lavo že imamo, nas je kot listja in trave. Pristavil je torej prav priložno nek meščan : ,.Za tako obnašanje pač zaslužijo do-tični naši meščani, da se odlikujejo s častnimi svetinjami, ktere jim naj naš bistriški lončar navrta".
Od sv. Jurija na juž. železnici. (Šul vereinski glavači). Glave jim še manjka potom pa bo „Ortsgrupa nemškega šulvereina" tukaj osnovana. Dela na to naš štacionšef Franz, sin mariborskega štacionšefa, zagrizen neprijatelj vsega slovenskega, ker slovensko govoriti ne zna, naučiti pa se neče. Odkar je ta človek tu, ni več miru, ni več tiste ljubezni med tržani, ktera je poprej vladala. Ta štacionšef je hoteč tukaj z velikim zvonom zvoniti, kar pa ni moglo biti, začel je št. Jurčane nadlegovati, ali prav za prav št. Jurčani so ga celo na miru pustili, kakor nekaj druga na cesti. To ga razsrdi, da je začel v celjsko vahterco pisariti. Zandel Schescherko, kramar, štacionšefova desna roka, tudi zagrizen sovražnik vsega slovenskega, samo slov. denar rad jemlje od slov. kmetov, se vozari v Celje in poštene št. Jurske tržane v vahterci daje zdela-vati, sam pa ni zmožen nemškega stavka brez pogreška zapisati. Sodelavec je tudi ponkov-ski penzioniraui stotnik Auffart, ki si veliko prizadeva v št. Jurji nemški šulverein ustanoviti; zdaj pa so z osnovanjem te grupe že tako daleč, da jim še le „obmana" manjka. Začeli so agitirati, Sedlar .Sirec je pri takem nabiranji veliko bolj pripraven, kakor pri svojem rokodelstvu. Pa vse to zvijačno agitiranje ima le malo uspeha. Udov iščejo le bolje med kmeti, dobili so dva Kočlarja, vinskega brata Ulčerja, mežnarja na Botričnici, potem kočlarja Krofliča, tri Regule, očeta in dva sina, eden je namreč bil „inšpektor" pri neki zavarovalnici. Potem so dobili že reč gospej, kakor Kaulihovo, Se-šerkotovo, štacionšefovo, kakor tudi Jakoba Wellarja (piše se pa Velaj) poprej pohleven
žnidarček, zdaj oštir; poštenim tržanom se ne upajo povedati. Franz je n.pr. poštenega kmeta Sivkata iz Grobelnega na vse kriplje prigovarjal, da naj on prevzame predsedništvo v tej „ortsgruppe". Rekel je tihotapni možSivketu, naj mu vsaj ime da za obmana, vse drugo bodo že drugi delali. Pošteni Sivka se ni dal zapeljati in je nemirneža s svojim značajnim obnašanjem dobro izplačal. Zakaj pa teh prebrisanih gospodov nobeden sam noče biti „obman ?" Boj; se škode, zgube ali še kaj druzega? Kmetje bodite previdni in ne dajte se slepiti od takih rogoviležev.
Od sv. llja v Slov. goricah. Dne 25.
marca je tukaj iirnrl 104 let stari viničar Mih. Felzer.' Rojen je bil 1. 1780. L. 1807. postal je vojak. Vojskoval se je zoper Napoleona I., bil od njega vjet in odveden v daljni Pariz. Obhodil je mnogo tujih dežel in videl mnogo mest na Laškem, Francoskem in Ruskem. Za njegovo hrabro vojskovanje dobil je zlati kri žec, kterega je pa neki že davno prodal. L. 1881 obhajal je svojo zlato poroko. Lansko leto, ob času prihoda presvitlega cesarja izposodili so si ga „Straški purgarji" (Slovenca!) lider je bil cesarju predstavljen, in tudi prejel lep dar v denarjih, ktere je ubogi starček v dnevih bolezni zelo potreboval. To je menda zadnji mož, ki se je mogel ponašati s tako visoko starostjo sedajne dni. Naj počiva v miru!
Iz Maribora. Deželnemu poslancu gosp. Fluherju pri sv. Petru je vrla sopruga umrla. Lepi pogreb bil je 4. t. m. in torej g. Fluher ni mogel udeležiti se zborovanja v Slov. Bistrici. Tukajšnji trgovec Alojz Felber je naglo zbolel, si z britvo baje žile prerezal in umrl. •— Štajersko perutninorejsko društvo napravi dne 22.—25. t. m. razstavo razne perutnine. — Mestna hranilnica namerava ustanoviti zastav-nico, nemški „Versatzamt". — Vinorejska šola dobiva iz Dunaja telegrame o vremenu po Evropi, iz katerih se precej zanesljivo more sklepati, kakšno vreme nastopi v kratkem pri nas. Telegrame daje na javni ogled v prodalničnih oknih pri g. Martinci in Ogrizku. — Lembaški kmetje so uže zapazili, da popolno nemško poučevanje v Pekrih deci škoduje, ker se ničesar ne naučijo, ne nemški ne slovenski. Pravijo pa „naši otroci v Lembaški šoli so veliko bolj bistri in poučeni." To je res pomislika vredno ne samo glede na Pekersko šolo. Kako sedaj nemščino deci v glavice zabijajo, to je popolnem nespametno in brez uspeha: otroci se ne naučijo ničesar prav. Treba je torej povdar-jati: slovenski deci se naj vsi predmeti v um-Ijivej slovenščini razlagajo, nemški jezik pa naj posebič vsaki teden nekaj ur učijo tako, da se bode razlagalo slovenski, kaj nemške besede I pomenijo. Drugači je škoda za učitelja in deco.
— Y Bohovi in spodnjih Hočah imajo konji srap in vozger.
Iz spodnje Savinjske doline. Veseli nas zvedeti, da si naši poslanci prizadevajo kmetom pomagati, kder le morejo. Hvala jim.
1 Od mestnih liberalcev itak nimamo nič prida pričakovati. Tako zopet slišimo, da so le naši poslanci glasovali za predlog ministra za poljedelstvo, naj se za zboljšavanje gruntov n. pr. izsušenje močvirjev itd. dovoli '/2 milijona; mestni liberalci (n. pr. celjski Foregger, mariborski Scbmiderer) pa proti. Tudi našim poslancem gre hvala, da so ruske meje zaprli ter našej živiui do boljše cene pomogli. Jaz sem 31etno telico, ki ni hotela breja biti, prodal za ISO fl. in 41etnega bika za 205 fl. Nobena teh žival ni bila spitana, ampak izvrstnega plemena. S hmeljem si skušamo tudi pomagati. Vendar cena bi naj boljša bila. Lani smo se nekateri hudo vrezali. S prva nismo došlim kupcem hoteli prodati,^ pozneje pa kupcev ni bilo, ko so sejem v Zavci odprli. Zato smo morali hmelj pod ceno prodati ali ga še sedaj sušimo. Žita in travniki prav izvrstno kažejo. V narodnem oziru bo pa treba malo naše ljudi spodbuditi. Drugače bodo preveč plesali, kakor jim celjski nemčurji godejo. Posebno v Levci in Drešji vasi je nekaj nevednih nem-škutarjev, ki pri vsaki priliki v svojo slovensko skledo plunejo. Sram jih bodi. Kaj pa, ko bi Slovensko društvo kedaj v Zavci zborovalo? Hočem Vam večkrat kaj pisati. (Prosimo. Uredništvo.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolfovo potovanje imelo je baje saj ta uspeh, da je sultan dovolil železnico Solunsko brž zvezati s srbsko. Tako se našej trgovini pot odpre do Egejskega morja. — V državnem zboru dognali so novo postavo, da v rudnikih ob nedeljah ne smejo delati in ženske še le 5 let v podzemeljske jame na delo goniti. Sedaj pride 6. poglavje obrtne postave na vrsto, ki bode neusmiljenosti fabrikantov do delavcev saj nekoliko branila; nemški liberalci, ki za denar gorijo, se bodo močno upirali. Sicer pa med njimi slabo obnašanje zavladuje: bismarkijanec Schönerer ja opsoval liberalca Wagnerja, za kar mu je ta baje na ulici žgečo klofuto okoli ušes pelisknil. Liberalec Reschauer je poslanstvo prav sramotno položil, ker je za Deutsche Zeitung po 7000 goldinarjev jemal in liberalec Kopp je ušel iz zbornice, ker se judu Rothschildu neče zameriti. Vse to tare liberalce. — Cesar so prenaredbo volilnega reda za Štajersko potrdili in v Ptuji in v Celji se nemčurji uže bojijo, da nebi propali, ker pridejo petakarji
tudi volit, to pa še povsod doma. Ne bode toraj treba Središčanom itd v Ptuj, Zavčanom itd. v Celje iti volit. — Čehom je umrl slavni skladatelj Smetana. — Kranjski poslanec domoljubni vitez Schneid je Narodnemu domu v Novem mestu daroval 2000 fl. Slava in hvala mu! — Ogerskih Srbov je 3000 zborovalo v Veršaci, naenkrat spusti nek Palfy med nje husarje, ki jih razženejo in 5 pobijejo. To je začetek vogerskim volitvam. Tudi v Medjimurji začela je volilna praska. Vladin kandidat je profesor Hoffman in obeta Cakovčanom novo poslopje za učiteljišče, zmerne opozicije kandidat pa je subotički župnik Molnar, ki hoče sam k volilcem priti in z njimi zmeniti se v „materinskem jeziku". Kdo ve, če se ne ste-pejo.
Vnanje države Francozi so s Kitajci mir sklenoli; vojne odškodnine ne dobijo nobene pač pa 20 milijonov ljudi v Tonkinu in Anam-skem ter prosto trženje v do sedaj Evropcem zaprte pokrajine kitajske. — Bismark je vodjo katoličanov Windhorsta toliko dobil na svojo stran, da mu je ta pomagal postavo zoper so-cijaliste podaljšati. Bismark je pri tej priliki izjavil, da se bode zoper liberalce vojskoval, dokler bo živ, kajti ravno liberalci so zakrivili, da od kapitalistov izžmikani delavci vedno mislijo na revolucijo. V Lipskem pa sodijo poljskega pisatelja in domoljuba Kraševskega. Dolžijo ga, da je vojaške tajnosti prajzovske za denarje ovajal Francozom, Rusom in Avstriji. — Rusi nameravajo velikansko železnico od Urala po celej Sibiriji do Nikolajevska ob Tihem ocejani zgraditi. Turkestan so razdelili v dve pokrajini, prvej je glavno mesto Taškent, drugej Marghelan blizu Kašgarja, ki je tako lep, da pravijo, tam je nekdaj bil paradiž. — Hartum še ni v oblasti Mahdijevi toda mesto Dondalo je njegovo. Angleži nameravajo sedaj v Hartum poslati pomoči, ki pa utegne prepozno prjii. — Bolgari zahtevajo zopet zedi-njenje z Rumelijo, kder je sedaj bolgar Kre-stovič višji guverner ali namestnik sultanov.
Za poduk in kratek čas.
Štajerski deželni zbor pa Slovenci.
III. Svobodno trganje in razproda vanje gruntov je veliko lepih posestev, krasnih domov uničilo in število nemaničev pomnožilo. Nemškim liberalcem v deželnem zboru to ni delalo nič belih las. Oni so šli svojo pot naprej ter so 1. 1 fc6S občinam pobrali zadnjo pravico zastran ženitovanja. Poprej :so občine saj nekoliko mogle braniti, da se niso nemaniči ženili na škodo posestnikov. Toda 1. 1868 je deželni zbor štajerski to pravico zatrl in tako zvani „p o 1 i t i s c h e E h e k o n s e s" ali občin-
sko* dovoljenje k ženitvi odpravil. Da je kmet-skemu prebivalstvu na veliko škodo, to lehko sedaj povsod čnjemo.
L. 1874 so nemški liberalci sklenoli, naj se narejajo nove gruntne knjige ;n ob enem vse prošnje, da bi se posililo legaliziranje, t j. zaukazano drago podpisovanje listin pri notarjih, odpravilo, saj polajšalo, vrgli pod klop. Daje sedanjo dedno pravo kmetom škodljivo, to ljudje priznavajo čedalje bolj. Sedaj namreč velja rimsko-nemško pravo tako, da se po smrti očeta posestvo vccni in med vse jod-nako razdeli. Kateri prevzame dom, nima nobenih drugih predpravic, kakor, da sme vse dolgove na se vzeti. Hipoma je do ušes zadolžen. Nekaj let dela, trpi in visi. Ko pa vidi, da se ne izkoplje, da leze Čedalje globljeje v dolgove, pa obupa in išče navadno v „šnopsu" tolažbe. Sedaj pritisnejo dediči, upniki. Pride do eksekutivne dražbe in ubogi „Haupterbe" no nese druga z očetovskega doma, kakor žalostno ženo in tropo izstradanih otrok.
Vsa rodovina zgubila je svoj stari dom. Da bi zoper to liberalci v graškem deželnem zboru kaj ukrenoli, o tem ni čuti ne brati kaj. Tudi kmetskim ljudem in posebno občinam škodljive domovinske postave se ne dotaknejo. Zakaj ne? No, ker je meščanom koristna. Semkaj namreč silijo mladi l judje z dežele v službe, v delo. Tukaj pusti na tisoče kmetskih ljudi svoje mlade moči. Ko pa zbolijo ali se postarajo in oslabijo pa jih potisnejo domačej občini po „šubu" na oskrbovanje. Da bi liberalci sklenoli: „kdor je 10 let v mestih, fabrikah itd. dobi ondi domovinsko pravico ter ga ima tista občina sprejeti in oskrbovati, kder je svoje moči pustil", oj tega pa se nečejo lotiti.
Prav čudno obnašali so se v 23 letih svojega vladovanja na Štajerskem nemški liberalci v političnih zadevah. Kmalu začetka so vlado nadlegovali, naj cesar tiste puntarje, ki so 1. 1818 toliko krvi prelivanja pouzročiii, cesarja Ferdinanda iz Dunaja izgnali, ministre klali, na vojake streljali pa pozneje v Švicarsko in v Ameriko hrabre pete odnesli, kar vse pomi-losti. Cesar je to storil in sedaj so tisti ro-varji prišli nazaj in kmalu pričeli zopet rovati. Najprvlje so začeli zoper sv. katoliško Cerkvo in jej po cesarji 1. 1856 dane pravice (konkor-dat) rogoviliti. Deželni zbor jih je podpiral in ko je lutrovec in minister Beust koukordat zatrl, so nemški liberalci v samem veselji plavali in cesarju zahvalnico sklenoli.
Leta 1863 uže so tudi znano postavo „Kirchenkonkurrenz-Gesetz" napravili in hoteli celo v cerkvene račune svoje nose vtikati pa obadva škofa sta se temu krepko vprla.
L. 1869 sklenoli so postavo, da se je vsa pisana zbirca ali bernja morala v denarjih rešiti. Najbolj veseli pa so bili, ko so 1. 1869
in pozneje obveljale nove šolske postave, ki so upliv sv. Cerkve na krščansko odgojo naše mladine mnogo skrčile in otežkočile. Le polagoma so tukaj začeli saj nekoliko odjenjavati, da ni več toliko hudobije videti, kakor prva leta. Neprijazni pa so nemški liberalci sv. Cerkvi še sedaj ravno tako, kakor Slovencem.
(Dalje prih)
Smešnica 20. Dijak piše s samimi veli kimi črkami očetu po denarja. Drug dijak to videč ga vpraša, zakaj same velike črke dela? Prvi odgovori, da bodo oča leži razumeli, ker so gluhi.	D. Š.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) zboruje gotovo pri sv. Lenartu v Slov. goricah, najbrž na sv. Trojicko nedeljo.
(N a j i skr en e j š o zahvalo) izrekajo vodstvu Slovenskega društva, g. dr. Vošnjaku in vsem govornikom, dr. Prusn, gostom iz Maribora in Konjic, vsem vrlim županom, kmetom, domoljubom, ki so se tako številno udeležili sijajnega zborovanja pri nas slovenstvu v čast in blagor, hvaležni Slov. bistriški Slovenci.
(Domoljubno vprašanje). Bi li z ozirom na bližnje volitve ne kazalo Slov. društvu zborovati hitrej ko mogoče pri sv. Petru pod sv. gorami, v Zavci itd? Domoljubi na noge!
(Konkurs) napravil je tudi č. g. Paul Hrovat, kaplan v Koprivnici.
(V O plot nie ah) so '/., leta volitve vlačili simotamo, da je naposled sam slovenožrec skoz sito pal v občinski odbor. Lažem in obrekovanjem nemčurskim ni bilo konca ne kraja.
(Nemčurska jeza). V Šmarijah je g. Skazov mladi Fridolin iz šole domov si prepeval: „Slovenec sem". Mastno plačani nemčur pristopi rekoč: „Halt's Maul Bub" in dalje ko-rakaje zakroli „Wacht am Rhein". Pri „Zi-geunerwirthu" pa slobodno pazijo, da se zopet ne zgodi, kar se je tam uže enkrat zgodilo.
(Iz Bistrice) se nam piše, da znani pi-sač Slovence pozdravlja: „dobro jutro, slovenski bik", zopet znani čuvaj pa: „slovenske svinje, prašiče." Pri g. Nendelu je Stieger baje 5—6 „faseljnov pira" kupil, v rotovži pa stu-deniški Podpečan nemčurjem na ljubo v lastno skledo pljuval. Pri Nendelci so imeli tudi „slamnatega prusaka", nekde pa grdega psa kinčali s slovenskimi bojami, da bi ga mimo g. Adel-steina gnali, ko bi se upali. Podpečan je pod-šuntan vlezel pri Adelsteinu in zmes brodil, da so „dače zmiraj večje". Ko pa je dr. Gregorec povedal, da so ravno Stieger-Naskovi prijatelji znani Sorschagg, Hrastnigg grunte previsoko vcenjevali, da so ravno Schmidererjevi pristaši
deželi Štajerski stroške do 4l/2 milijona pozvi-šali in celo za nemški teater v Gradci 70.000 H. zapravili, je mož omolknil.
(Pošte) po nekod „Gospodarja" silno črtijo, čeravno ta poštnino plačuje, kakor drugi in 1100 d. davka na leto. V Radgoni so mu „Poduk in kratek čas" iztrgali, ker je tam re čeno, kako je nemški-liberalec Kaisersfeld kot deželni glavar uže 84.000 fi. plače iz deželne blagajnice potegnil. To pač liberalce srbi in skrbi, če bi kmetje zvedeli, ker bi potem mestnim zijakom menje verovali.
(Iz Šoštanja) nam pišejo, kako se tam smejijo temu, zakaj je nekdo z debelimi črkami na hišo namalati dal „Rittouscheck", misleč, da je to kaj druga, kakor „Ritovšek". Tamoš-nja „Liedertafel" pa veselice prične z „deut-sches Lied" in konča z „das Sehuhdrucken" menda zato, ker dva uda šulvereinskega goldinarja uečeta plačati.
(Šulvereinski glavači) kmete lovijo za Gradec, kder bode binkoštne praznike velik shod šulvereinerjev. Vsakemu obečajo 2 li. na roko in prosto vožnjo. Tako hočejo svet še dalje slepariti, da imajo pre uže vse slovenske kmete v svojem prajzovskem koši. Vsakega takega slovenskega „lačenbergerja", ki gre v Gradec nemčurskih kostij glodat, denemo v črne bukve. ¡Sram jih bodi uže zanaprej!
(Okr. učiteljsko društvo ormoško) naredi na binkoštni torek izlet v Radence (lia-dein) blizo Radgone ter vabi vse šolske prijatelje k^ obilni vdeležbi.
(S u 1 v e r e i n s k i M o g e) pri sv. Lovrenci v puščavi je tudi srenjski pisač v Kumnu, Ro-tenbergu, Krecenbahu ter lovi podpisov, naj bi slovenske bukvice in slovenske poučevanje od leta naprej celo vrgli tavun iz šole. Ljud-jem je pravil: „jelite bi dobro bilo, da bi se nemški bolj učili deca". Kako bi se pa naj učili, tega pa ni povedal, namreč tako, da se slovenščina čisto spodrine. Še ženskam je dal namesto nenavzočih mož podpisati za „Unter-richtssprache deutsch". Vuhrečani so svoje slovenske hlače šulvereinu saj prodali za 800 H. Slov. Bistričani za 2000 H. Pohorčani pa bi jih naj dali zastonj ? Tega ne bodo storili. Treba le, da nemčursko zvijačo zapazijo. Koliko „denarjev je Moge uže dobil od šulvereina?
(Ne v Ameriko) je naslov ličnej knjižici in žalostnej povesti o Slovencih, ki so v Ameriko šli sreče iskat. Dobi se pri pisatelji g. Alešovci v Ljubljani, ključarskej ulici za 1 fi. Kdor jo prebere, gotovo ne bo silil v Ameriko. Priporočamo radi ovo knjižico.
(G. Seeder), namestnijski svetovalec je prišel v Slov. Gradec preiskavat razpora mej okrajnim odborom in okrajnim glavarjem zaradi hranilnice. Odbor je zmagal, g. Einetti je vzel na 3 tedne odpust.
(Črešnovski domoljubi) pri Slov. Bistrici naj gredo k županu na tablo gledat, ke-daj bodo volitve, sicer bodo sami nemškutarji na tihem volili.
(Prvi maj ni k) je šmarijska čitalnica koristno in prijetno obhajala. G. Grah od št. Jurija govoril je o hmeljarstvu, g. Jurkovič o sadjerej-stvu. Potem je sledila izvrstna zabava s petjem. Navzočih je bilo mnogo kmetov, učiteljev in družba blagih bratov Hrvatov, mej njimi 2 duhovnika; navdušenih govorov ni manjkalo. Zvečer bila je tombola.
(V Monsbergu) želijo Slovenci narodno društvo, čitalnico, bralno ali kmetsko društvo. Naprej, zastava Slave!
(Za ohranitev) celjskega grada so cesar darovali 150 fl.
(Nevarni noži). V Pekrah so mesarskega pomočnika Hauptmana fantje z noži raz-mesarili, da bo sedaj v javnej bolnišnici bržčas umrl, Celofigov hlapec pri sv. Marjeti na Dravskem polji pa je tudi z nožem bil od nekega fanta nevarno ranjen.
Loterijns številke:
V	Trstu 10. maja 1884: 39, 11, 20, 25, 45
V	Linci „ „	28., 6, 15, 66, 57
Prihodnje sročkanjt»: 24. maja 1884.
Podučiteljska služba
na četirirazrednici Ptujske okolice (Umgebuug Pettau) III. plačilnega razreda je izpraznjena. Prosilci nemškega in slovenskega podučevanja zmožni naj svoje prošje do 10. julija 1884 pri krajnem šolskem svetu Ptujske okolice vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji,
dne 28. aprila 1884.	2-3
Ponudba.
Kramarija s točenjem žganice na dobrem mesti se takoj da v najem. Kdor hoče izvedeti več, naj pošlje pismo pod: J. V. 100 poste re-stante Reifnig-Fresen. Najbolje kaže podjetje za dobrega krojača.	(2-2) _____
Iz genjenega srca se zahvaljujeva čč. duhovščini, učiteljem, šolski mladini in vsem, kteri so naj-no edino, nepozabljivo hčer
Josefo,
ktcra je 5. majnika t. I., previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala, k večnemu počitku spremili.
Treza Strakelj,	.lože Strakelj,
mati.	očo.
Sv. Križ, dno 8. majnika 1884.
y Mariboru
je ravnokar izišla knjižica z nastovom:
„Sveti Alojzij"
mlade« in deklicam zvesl in zanesljiv vodnik proti neteoin ali šsstnedeljsKa pobožnost l njegovi časti.
Spisal France Ser. Bezjak,
kn. škof. duhovni svetovalec in župnik pri sv. Marku, niže Ptuja.
Velja trdo vezana..........30 kr.
„ v pol platno z barvano obrezo . 35 „ „ v pol usnji z barvano obrezo. . 45 „ „ v usnji z zlato obrezo.....00 „
CGZr Wo ¡toSti H A-j'. rež; ti tla v JU» r:anu-/'i sfittitaj, tloftt Hi. in tMttteieii.
Najložje se pošilja knjižica z križnim ovitkom in se priporoča denar s poštnino vred po poštni nakaznici doposlati, Mične bukviee obsegajo na 124 straneh, mladini pripravne molitve, ki se v čast sv. Alojzija ali šestnedeljski pobožnosti k njegovi časti spisane. Koimir je tedaj mar dobrih in pripravnih molitev k sv. Alojziju, naj si omisli to knjižico.
¡Sma&mMi(ce*
Za tekoče leto 1884 je založila in izdala
„Katoliška bukvama"
v LJiil>ljaiii
ter se tam dobivajo po sledeči ceni : V pol usnji z barveno obrezo po fl. —.90 Vse v usnji z barveno obrezo po „ 1,— Vse v usnji z zlato obrezo po „ 1.20
CC M*o pošti 10 Mit', več. eitSot- jih vzame l'-i x/;ni>iij. tlohi Jetltto t« nrmicer/l',
Najcenejše se knjige pošiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarje pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pol nepotrebnih stroškov.
Letošnje Smarnice je spisal č. g. Simon Gaberc, Framski župnik na Štajerskem z dovoljenjem prečast. knezoškofijstva v Mariboru.
Šmarnice omenjajo v uvodu in razpravi vselej nekoliko črtic iz življenja Svetnika do-tičnega dneva. Potem sledi nekoliko naukov z drugimi izgledi, vselej z ozirom na Marijo, kraljico majnika. Upamo toraj, da bodo Šmarnice krščanskemu ljndstvxi in namenu majni-kove pobožnosti ugajale.
DC^ Mol»i*njn se tudi v J. fjconuvi tiskarni v ^lai'ilioric.
Ogersko-francosko zavarovalno delnično društvo
(Franco Hongroise)
z ustanovno zalogo 8 milijonov goldinarjev v zlatu zavaruje
poljske prideijke na škodo
po toči
in to po poielMlo Hgodsiih posojili ter po ij^gT MS&jfiai&i zavarovaliiiïii. "TBM
Škode se natančno in naglo izplačujejo.
Nadrobna pojasnila daje in naročila sprejma
giavmi agencija
v
v Mariboru pri gospodu .ï. X3. Šunko
Tejretthofstrasse št. 14.
2-2