PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 Mr - Leto XLVI. št. 55 (13.588) Trst, petek, 9. marca 1990 Tortorella in Cossutta iz različnih zornih kotov kritizirala Occhettov predlog Drugi dan kongresa KPI potekel v znamenju poročil fronte za »ne« Tortorella predlagal organizacijo programske razprave, ki naj določi vlogo levice Cossutta zavrnil številčne podatke izidov pripravljalnih kongresov in pozval k enotnosti Pozitivne ocene slovenskih delegatov o vsebini kongresa rado gruden BOLOGNA Dragi dan izrednega kongresa KPI se je začel v znamenju fronte za "ne". Tako Tortorella kot Cossutta, seveda iz precej različnega Zornega kota, sta zavrnila Occhettove predloge za formiranje nove politične sile na italijanski levici. Tortorella je dal jasno vedeti, da ga Occhettov poseg ni prepričal in da prava vsebina programa za alternativo he more biti nekaj vseobsegajočega, Wiveč je treba do nje priti s pomočjo čredno zapletenega zavezništva med šibkimi in močnimi družbenimi sektorji. Do tega zavezništva pa po mnenju Tortorelle tudi ni mogoče priti Izjava upravnega sveta ZTT Upravni svet Založništva tržaškega tiska se zahvaljuje Marku Waltritschu za uspešno opravljanje funkcije odgovornega urednika Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria, ki je v dobi sanacije našega podjetja ni bilo r&vjso opravljati in ni dovoljevalo uresničiti vseh zamisli v zvezi z obema sredstvoma obveščanja. V soboto, 10. t. m., prevzameta Vodstvo obeh medijev Dušan Udovič kot glavni, Vojmir Tavčar pa kot odgovorni urednik. Obema želi vodstvo podjetja uspešno delo. Upravni svet Založništva tržaškega tiska Izjava izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kultur-ho-gospodarske zveze izreka Marku VValtritschu priznanje za opravljeno delo pri zahtevnem in izpostavljenem vodenju Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria v težkih pogojih, ko je motalo podjetje z uvedno dopolnilne blagajne in drugimi omejitvami, težko poseči v produkcijske in tazvojne možnosti obeh občil. Izvršni odbor želi novemu vodstvu, Slavnemu uredniku Dušku Udoviču in odgovornemu uredniku Voj-bjiru Tavčarju, kot tudi vsem novinarjem in drugim uslužbencem primorskega dnevnika in agencije u)pe Adria, da bi na osnovi sana-cijskega programa podjetja uspeš-110 premostili težave in s tem za-9°tovili nadaljnjo kakovostno rast Poročanja v korist celotne naše Narodnostne skupnosti. Izvršni odbor SKGZ Izjava novinarjev Primorskega dnevnika .Skupščina novinarjev Primor-^opa dnevnika se je izrekla o no-rajh glavnem uredniku Dušanu doviču in o novem odgovornem redniku Vojmiru Tavčarju. Taj-£.ega glasovanja se je udeležilo 23 (,ariov uredniškega kolektiva, en Nh se glasovanja ni udeležil, en N se je vzdržal. Za glavnega . Nrinika se je pozitivno izreklo Najst članov, proti sedem, belih ^asovnic je bilo pet. Za odgovor-i-9a urednika pa se je pozitivno 17 članov, dva sta bila Skl° k-, L štiri glasovnice pa so bile 6' Novinarji se zahvaljujemo (j arku VValtritschu za opravljeno p4'0i od novega vodstva časopisa pr Pričakujemo čimprej jasne °9rame za njegov razvoj. Sindikalni odbor Primorskega dnevnika brez točno določenega programa, ki bo uspel mobilizirati predvsem tiste družbene sloje in razrede, ki najbolj čutijo potrebo po spremembah in ki bolj ali manj zavestno vodijo do kritike obstoječega političnega položaja. V tej optiki, po mnenju zagovornikov fronte za "ne", stranka, ki naj bi se borila za prevzem oblasti in tudi za večjo družbeno vlogo, ne more pomeniti dveh različnih stvari. Tortorella je glede tega boja za krepitev vlog[e levice predlagal, naj v stranki pride do programske razprave, v kateri pa se ob določanju vsebine programov in boju za pomembnejšo vlogo levice ni treba odpovedovati imenu in simbolom. Tortorella je tudi zavrnil "spogledovanje" s tako imenovano "potopljeno levico", saj naj bi se prav nekateri vidni predstavniki teh potencialnih bodočih zaveznikov večkrat pojavili s stališči, ki so bila do KPI izredno negativna. S tem v zvezi je dejal, da je politična linija nekaterih taka, da ne more imeti ničesar skupnega z množično, ljudsko in delavsko Stranko, kot jo je predstavil Occhetto. Za vidnega predstavnika fronte "ne" je stremljenje po čim večji enotnosti na levici povsem razumljivo. Toda v zvezi s to enotnostjo je opozoril na vso različnost političnih stališč in izbir, ki so razdvajale in še razdvajajo KPI in PSI. Vse te razlike je treba zato ob poskusih sodelovanja tudi upoštevati. Tortorella se je tudi strinjal z Occhet-tom, ki se je zavzel za napredek vse levice, toda ob tem tudi ni pozabil pristaviti, da k temu napredku najbolj lahko prispevajo prav socialisti s sklepanjem ustreznih programskih dogovorov že ob majskih upravnih volitvah. V zagovarjanju nadaljnjega obstoja KPI, kot samostojne politične sile, je Tortorella poudaril, da mora še naprej obstajati antagonistična stranka velikih idealov, pri čemer pa ne gre za ideologijo, saj je KPI po Tortorello-vem mnenju že zdavnaj prerasla ideološke okvire in se spremenila v laično stranko. Glede enotnosti v partiji sami, pa je Tortorella tudi poudaril nujnost te enotnosti, vendar pa ob upoštevanju vse različnosti. Opozoril je tudi na oster politični boj in na bližajoče se volitve, zaradi česar bi se lahko tudi nasprotniki Occhettovega predloga o novi "stvari" pri glasovanju izrekli za enotnost partijskega vodstva. Ob koncu svojega posega je Alda Tortorello obšla slabost, ki jo je najbrž povzročil stres in pa velik čustveni naboj, ki ga je vložil v svoj poseg. Iz preventivnih razlogov so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa si je dokaj hitro opomogel. Proti predlogom partijskega tajnika se je mnogo bolj odločno izrekel Ar-mando Cossutta, ki je tudi pozval k enotnosti vse Occhettove nasprotnike, če se še hoče preprečiti dokončno izginotje KPI s političnega prizorišča. Pri sklicevanju na enotnost je Cossutta zavrnil številčne podatke, ki Oc-chettu dajejo 66 odstotkov vseh partijskih glasov. Realna slika je po njegovem mnenju precej drugačna, saj je treba vedeti, da na kongresih federacij in sekcij ni glasovalo več kot milijon članov. Cossutta pa je tajniku KPI tudi očital, da je med člani ustvaril vtis, da se da s preprosto ustanovitvijo nove politične formacije spremeniti italijansko NADALJEVANJE NA 2. STRANI Medtem ko kancler Kohl še vedno vztraja pri svojem Bundestag svečano priznal dokončnost meje Odra-Nisa BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl še vedno vztraja pri svojih dvoumnih stališčih do meje na Odri in Nisi. Kljub včerajšnji kapitulaciji v spodnjem domu bonskega parlamenta, ki je odobril svečano resolucijo o dokončnosti nemških meja, pa je v glasovalni izjavi pred Bundes-tagom Kohl ponovil svoje stališče, da bi bila najprimernejša združitev obeh Nemčij na podlagi 23. člena temeljnega zakona (začasne ustave) ZRN. Kohl pa je šel še tako daleč, da je pokazal razumevanje do stališč svojega strankarskega kolege Czaje, ki dvomi v zakonitost meje na Odri in Nisi. Czaja je voditelj združenja beguncev z ozemelj, ki sedaj pripadajo Poljski. Povsem drugačno vizijo združitve je dal zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, ki je poudaril, kako je nacizem kriv, da je nemški narod dokončno izgubil ozemlja vzhodno od Odre in Nise. Vodja nemških liberalcev je obenem navedel, da mora Nemška demokratična republika povedati zadnjo besedo o načinu združitve, vsekakor pa je spregovoril o enakih pravicah obeh nemških držav. Vodja socialdemokratske opozicije Hans Jochen Vogel pa je obtožil Kohla, da je pri dragih državah porušil zaupanje v Nemčijo in je kanclerja ožigosal kot »politično nevarnega človeka«. Vprašanje nemške združitve postaja torej iz tedna v teden bolj kočljiva tema. Včeraj se je oglasil sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki je z neobičajno ostrino napadel Kohla in obsodil vsak poskus, da bi na podlagi 23. člena začasne zahodnonemške ustave ZRN izvedla anšlus na škodo »suverene NDR«. Šef sovjetske diplomacije je tudi poudaril, da združitev Nemčije ne more potekati brez sodelovanja tistih držav, ki so bili tarče nemške agresije v drugi svetovni vojni. S tem je Ševardnadze posredno podprl poljske zahteve, da bi se udeležila v Ottawi sklenjenim pogajanjem skupine »2 + 4« (ZRN in NDR ter štirje zmagovalci druge svetovne vojne: ZDA, SZ, Velika Britanija in Francija). Ob tem pa se sam po sebi poraja sum, da bi lahko Moskva zahtevala sklicanje mednarodne konference o nemškem vprašanju. Ta strah je prisoten celo v krogih zahodnoevropskih držav, ki se bojijo, da bi jih formula »2 + 4« izločila iz dogajanj. Kohl je včeraj v Bruslju skušal prepričati zaveznike, da ne bodo mimo njih sprejeli nobenega sklepa. Po vsem sodeč jih je prepričal, saj ni rabil argumentov, ki jih je le nekaj ur prej izrekel v Bonnu. NATO podpira torej njegova prizadevanja za združitev Nemčij in nasprotuje možnosti, da bi bila bodoča združena Nemčija nevtralna. Prve reakcije na včerajšnji sklep spodnjega doma za-hodnonemškega parlamenta so pozitivne. Z njim se strinjajo tako Poljaki kot Vzhodni Nemci. V ZRN pa so vedno glasnejše zahteve po referendumu, na katerem bi Nemci obeh držav odločali za združitev, ker nad njo niso vsi navdušeni. BOLOGNA Izrednemu kongresu KPI sledi tudi nekaj vidnejših slovenskih članov partije. Med njimi smo za krajšo izjavo o poteku kongresa, predvsem pa o treh glavnih posegih zaprosili delegatko tržaške federacije Nives Košuto, senatorja Stojana Spetiča, deželnega svetovalca Miloša Budina in občinsko svetovalko iz Trsta Anamarijo Kalc. Nives Košuta: »Occhettov uvod se mi je zdel izredno izčrpen in prav gotovo je bil tak tudi zaradi delikatnega položaja, v katerem se KPI zdaj nahaja. Tako dolg uvod je bil zato nedvomno tudi potreben. Prav tako je bilo tajnikovo poročilo dovolj jasno in utemeljeno glede pomena mednarodne vloge, ki jo lahko imajo danes komunisti kot sestavni del širše evropske levice. Ta dimenzija predstavlja tudi novost Occhettovega predloga. Problemov se ne da več reševati na državni ravni in nove politike KPI ni mogoče ustvarjati, ne da bi prešli preko državne meje. Zato je razumljiva želja po združevanju moči okrog širše evropske levice, ki se bo znala postaviti po robu vsem tistim poskusom, ki si prizadevajo, da bi zadnje evropske dogodke izkoristili za še ostrejši boj proti nadaljnjemu razvijanju demokratične oblike socializma. Poročilo vsebuje tudi celo vrsto vsebinskih izzivov, ki se kažejo skozi izbiro nove politične formacije, ki ima za cilj razorožitev, moralo v politiki, demokracijo kot edino obliko pravega socializma, razvoj manj razvitih področij, velik poudarek pa daje tudi človekovemu odnosu do narave. Vseh teh ciljev pa omejena partijska struktura sama ne more rešiti na ustrezen način, kot tudi ne more predstaviti pravnih rešitev za probleme, ki se danes pojavljajo tako v vzhodni kot v zahodni Evropi, v veliki meri pa tudi v Italiji. V tej optiki pa postaja nova politična formacija edini možni odgovor na vse te izzive. Še posebej pa cenim Occhettovo odločitev, da se v svojem poročilu izogne očitkom druge strani in da se ne omeji le na zagovor svojih stališč. Tako je podal celo vrsto predlogov, ki so upravičeno v večjem delu javnosti vzbudili pozitivne komentarje. Prav to pa sem pogrešala v obeh nasprotnih resolucijah, ki sta morda lahko sprejemljivi za partijo samo, vendar pa ne moreta koristiti globljemu procesu spreminjanja razmerja sil v italijanskem in političnem prostoru. Prav pri tem pa je Occhetto povsem drugačen. Zanj status guo ni več mogoč, zato je nujno potrebno pripraviti nekaj novega.« Stojan Spetič: »Nobenega dvoma ni, da bo ta kongres s sklepom večine odprl pot ustanovitvenemu obdobju, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes na pobudo ZKS-SDP manifestacije na vseh mejnih prehodih proti razširitvi obmejnega pasu LJUBLJANA — Danes bo na pobudo ZKS-Stran-ke demokratične prenove izredno prodorna manifestacija na vseh mejnih prehodih Slovenije z Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Povsod se bodo na področju, kjer stoji mejni kamen, zbrali ljudje in povsod bo spregovoril vidni član predsedstva ali ožjega vodstva proti razširjanju vojaške uprave na mejo s sto na tisoč metrov, za čim bolj odprto mejo, za sodelovanje in sožitje. K pobudi so se pridružili ZSMS-liberalna stranka in Socialistična zveza, povsod pa je naletela tudi na izredno topel odziv na drugi strani meje in še zlasti na Goriškem in na Tržaškem. Članica predsedstva ZKS-Stranke demokratične prenove Tatjana Jurato-vec je včeraj na tiskovni konferenci podčrtala osnovno opredelitev stranke proti širjenju vojaške služnosti in njeno že večkrat izraženo stališče, da naj mejo varuje milica, da naj bo meja čim bolj odprta. Tatjana Juratovec je tudi povedala, da bo na mejnem prehodu Fernetiči točno ob 16. uri spregovoril predsednik ZKS-Stranke demokratične prenove Ciril Ribičič, nato pa se bo - kot vsi ostali ljudje - vsedel za kratek čas in se pridružil splošnemu protestu. Ciril Ribičič se bo nato odpeljal v Trst na uradno srečanje z deželno delegacijo PSI. Ob 17. uri bo tiskovna konferenca, na kateri bo odgovarjal na vprašanja tržaških novinarjev o tem in seveda o vseh drugih perečih slovenskih vprašanjih. Predsednik komisije za mednarodne odnose pri ZKS-stranki demokratične prenove Vojko Venišnik pa je povedal, da bo 30. in 31. marca v Ljubljani srečanje levih strank dežel Alpe-Adria na temo »Prispevek strank levice h krepitvi miru, vsestranskega sodelovanja in demokratična izmenjava mnenj«. Na srečanju ne bo nobenih sklepov, ne obvezujočih zaključkov, to je prvo srečanje take vrste in je pobud bilo več. To je prvi korak v daljšem procesu regionalnega povezovanja in večstrankarske politične komunikacije. ZKS-Stranka demokratične prenove je na srečanje povabila KPI in PSI iz štirih italijanskih dežel vključenih v skupnost Alpe-Jad-ran, socialiste, združene socialiste in partijo dela iz kantona Ticino, iz petih madžarskih županij socialis- te in socialdemokrate, iz petih avstrijskih dežel socialiste, bavarske socialiste, ZKH-Stranke demokratične prenove in Socialistično zvezo iz Hrvaške, iz BiH, ki še ni članica, je pa že opazovalka, ZK Bosne in Hercegovine in SZDL, iz Slovenije pa še Socialistično zvezo, ZSMS-liberalno stranko in Socialdemokratsko zvezo. Velika večina strank je že zagotovila svojo udeležbo. jg. § j Včeraj v Trstu odprli 13. sejem Nauticamp NA 4. STRANI V morju mimoz ob praznovanju osemdesetega mednarodnega dneva žensk Iskreno voščilo vsem ženskam »8. marec naj traja vse leto« Kljub gotovim gospodarskim zapletom litva se pripravlja na odcepitev od SZ RIM — Na koledarju sicer piše 8. marec, moralo pa bi najbrž pisati kar »osmimarec«, saj je to prej pojem, kot le datum mednarodnega praznika žensk. Letos je naš »osmimarec« proslavil svojo 80. obletnico in v tej skoraj stoletni dobi smo si morali pomen ženskega praznika zastaviti nekoliko drugače. Najprej najbrž tako, da ženske k sebi privabijo moške, pa naj to zveni še tako čudno. Vzemimo na primer včerajšnjo manifestacijo, ki je imela za prizorišče ulice rimskega mestnega središča. Rumeni šopi mimoz so krasili dekleta in ženske, prijetni pa so bili na pogled tudi v laseh njihovih sošolcev in mož, ki so se jim pridružili, da bi jim izkazali občuteno solidarnost in podporo. Če so ženske občutile nujo, da si posvetijo praznik, pomeni da so to potrebo občutile, ker bi je sicer nihče drug ne opazil. Spola pa sta na svetu v glavnem dva in je mimoza zato simbol, ki daje ženskam moč, a velja obenem kot opozorilo moškim, naj nikar ne prezrejo dejstva, da bo sodobna družba čedalje bolj enakopravna. Enakopravnost pa ni izključno stvar spola, je tudi stvar barve kože, državljanstva, kulture. Prav zaradi tega so ženske ob svojem prazniku izkoristile priložnost, da so v vseh velikih mestih priredile manifestacije in shode, na katerih so opozarjale javnost prav na te velike »krivice«. V Parmi so ženske osredotočile svojo osmomarčevsko misel na vse, ki so v rokah ugrabiteljev, od Mirelle Silocchi do čisto mlade Patrizie Tacchelle, ki se je je spomnil tudi Veneto. V Firencah, kjer so moški poskrbeli za najbolj nesramno žaljenje sočloveka, so si ženske simbolično privile k srcu temnopolte someščanke, pa če imajo ali nimajo italijanskega državljanstva. Tudi v Rimu je med mimozami izstopala čokoladna barva tistih žensk, ki jih žal še psujejo na ulicah in na avtobusih. V Milanu pa je ženski praznik postal praznik univerzitetnikov, saj je »panter« oblekel ženski spol italijanskega samostalnika in se tudi sam podal na ulice. »Osmimarec« je vsekakor tudi letos minil v znamenju simboličnih poklonov mimoz. Potnice, ki so včeraj letele na letalih ATI in Alitalia so bile deležne rumenega šopka, Despar je prav tako poskrbel za ljubko darilo, sicer pa so se anagažirali - kot vedno - tudi delodajalci in vsi, ki živijo in delajo z ženskami. Ni je, ki bi moškemu odrekla veselje, da jo počasti z mimozo, ženske 8. marca 1990 pa so tako v Italiji, kot drugod po svetu izrazile željo in upanje, da bodo deležne enakega spoštovanja vse leto. Ženski praznik v Rimu (Telefoto AP) VILNIUS — Jutri se bo v Vilniusu začelo zasedanje novoizvoljenega litovskega vrhovnega sovjeta, v katerem ima ljudska fronta Sajudis prepričljivo večino. O proglasitvi neodvisnosti pa bo republiški sovjet razpravljal v nedeljo. Opazovalci nimajo dvomov, da bo večina poslancev volila za odcepitev, saj je celo prejšnji sovjet kot »nezakonito« proglasil priključitev Litve Sovjetski zvezi, kot so to določali »tajni protokoli« sporazuma Molotov-Ribbentrop. Vsa zadeva pa ne bo potekala tako lahko. Gorbačov je že povedal, da bi morala Litva v primeru odcepitve plačati Moskvi težko odškodnino za investicije, ki so bile storjene po priključitvi Litve Sovjetski zvezi. Predstavni- ke Sajudisa pa te grožnje ne motijo, ker bi lahko tudi Litva predstavila SZ težak račun odškodnine za trpljenje Litovcev v 50-letni sovjetski okupaciji. Sajudis še dodaja, da bo imela neodvisna Litva vso pravico od Sovjetske zveze zahtevati finančne kompenzacije za rabo vojaških oporišč in pristanišč na litovskem ozemlju. Bronislovas Zaikausas, eden največjih litovskih ekonomistov, je navedel, da bo pot do prave neodvisnosti dolga in težavna, Litva pa bo morala ohraniti tesne gospodarske odnose s SZ. Ob tem je treba poudariti, da Litva uvaža vse surovine in gorivo iz drugih republik SZ in to po ceni, ki je trikrat nižja kot na svetovnih trgih. Priprava kandidatnih list za skorajšnje volitve VSS RIM — Čez približno tri mesece bo Višji sodni svet zaživel v novi zasedbi. Priprave na volitve za obnovo tako pomembnega državnega organa so še v polnem teku, čeprav se je šele v teh dneh zvedelo, da bodo sklicali volilna telesa šele 21. marca, kar je po mnenju vseh struj zdaleč prepozno, poleg tega pa najavljajo tudi spremembe v volilnem sistemu, kar naj bi penaliziralo najmanjše grupacije. Struja Neodvisnega sodstva, ki jo je v Višjem sodnem svetu do danes zastopalo pet sodnikov, naj bi kandidirala svojega predsednika, državnega prav-dnika iz Firenc Pierluigija Vigno. Zmernejša podstruja Neodvisnega sodstva pa lahko računa na podporo nekaterih vidnih zastopnikov italijanskega sodstva, kot so predsednik palermskega prizivnega sodišča Carmelo Conti, kasacijski svetnik Luigi Montoro in državni pravdnik Francesco di Maggio, ki je sodeloval s komisarjem Sico. O svojih kandidatih se še niso izrekli »zeleni« struje Gibanja za pravico, čeprav jo zastopa nekaj uglednih sodnikov kot so Giovanni Falcone ali »protiteroristična« milanska sodnika Armando Spataro in Ferdinande Pomarici. Tudi na sedežu Demokratičnega sodstva vse molči, vendar prej zaradi ljubezni do tajnosti, kot pa iz realnih težav znotraj struje. Milica na Kosovu je le prekoračila pooblastila Pomemben sklep vseh treh zborov skupščine Slovenija od včeraj ni več »socialistična« PRIŠTINA — »Tudi miličnikom je žal žrtev, toda organizatorji so hoteli, da bi jih bilo čimveč. Cilj teroristov mogoče niti ni bil ubijati miličnike, temveč jih kar najbolj izzivati, da bi le-ti začeli s prelivanjem krvi in bi o tem lahko pisali in govorili po svetu. Obdukcijski izvidi kažejo, da je bila večina ubitih demonstrantov ustreljena od zadaj. To pomeni, da so nanje streljali posamezniki iz množice demonstrantov, ki so se skrivali v sredini in streljali na tiste v prvih vrstah...« Tako je minule dogodke na Kosovu in vlogo združenega odreda milice v njih komentiral na tiskovni konferenci komandant štaba združenega odreda milice na Kosovu Nedeljko Vukovič. Priznal je, da je prišlo do »določenih prekoračitev pooblastil« tudi z njihove strani, vendar da so hitro reagirali in vse takšne miličnike takoj poslali v njihove republike, suspendirali ter proti njim vložili kazenske prijave. Po njegovih besedah je bilo doslej 30 registriranih pritožb na ravnanje miličnikov le nekaj upravičenih, večina pa naj bi bila neutemeljenih ali lažnih. Povedal je tudi, da ne potrebujejo nobenih prostovoljcev na Kosovu, ker so sami kos svojim nalogam. LJUBLJANA — Slovenska skupščina je na dopoldanskem slovesnem delu skupnega zasedanja vseh treh zborov najprej razglasila ustavni zakon, ki je iz naziva SR Slovenije črtal oznako »socialistična«, tako da se uradni naziv odslej glasi: Republika Slovenija. Sprejeli so tudi spremembe, s katerimi SZDL izgublja v ustavi posebno vlogo in svoje volilne naloge, ki jih zdaj prevzema skupščina. Skupščina je zasedala ves dan, brez premora, zasedanje pa se je zavleklo pozno v noč. Delegati so razpravljali hkrati o treh temeljnih sklopih vprašanj: o Kosovu in političnih odnosih, gospodarskem položaju Slovenije in o zakonskem predlogu, da se vojaški obmejni pas podaljša s 100 na 1000 metrov. V uvodnem poročilu je podpredsednik skupščine Jože Knez povedal, da Slovenci ne morejo privoliti v vojno na Kosovu, ki jim je tuja, saj nasilje rodi zgolj nasilje in v takih razmerah ni mogoč enakopraven in demokratičen dialog. Slovenija ni več pripravljena sodelovati v kosovski politiki, dokler se ne pričnejo pogajanja o reševanju konfliktov, se ne izpustijo politični zaporniki, se ne ustvari pogajalski mehanizem z enakopravno udeležbo predstavnikov albanske narodnosti, se ne izdela koncept sožitja, ki ga mora potrditi konsenz vseh narodov živečih na Kosovu, se ne uzakoni svoboda političnega združevanja in opusti program kolonizacije in nasilne izselitve Albancev. Knez je zelo kritično ocenil angažiranje enot JLA, saj utegne postati strogo represivno, lahko pa je tudi preventivno - da bi bila JLA varovalni klin, ki naj prepreči, da bi se grožnje z oboroženimi prostovoljci spremenile v državljansko vojno. Obstajata pa grenki resnici: v vojno stanje so vpleteni tudi Slovenci in slovenski mladi vojaki, a svetovna javnost meri notranje spore po svojih merilih. Pri vsem tem sta Slovenija in njena skupščina nemočni. Slovenija se je znašla v vojnem stanju, ki je del načrta srbske politike, vojska se je uporabila v mirnem času proti volji enega od narodov in ene od republik, kar povzroča, da se Jugoslavija ocenjuje kot nestabilna. S tem pa se tudi zastavlja vprašanje o vlogi JLA v jugoslovanskem sistemu in o veliki odvisnosti od oborožene sile, ki ne služi zgolj za boj proti zunanjemu sovražniku, katerega po demokratičnih procesih v vzhodnih državah preprosto ni več. Slovenija ne more sprejeti vloge, ki si jo je prilastila JLA - kot edinega kohezivnega elementa v Jugoslaviji. Knez je govoril še o mitingarski politiki in o konfliktu s Srbijo, ki je izzval blokado. V takih razmerah so se zrahljale vezi, ki so do nedavno povezovale Jugoslavijo in jugoslovanske narode. Izredno pomembna je ugotovitev, da je treba čim prej oblikovati konkretno konfederativno ponudbo, kot ponudbo sožitja v Jugoslaviji in novo ustavno opredelitev. Če pa bo zavrnjena, mora na novo izvoljena skupščina v novi sestavi odločati o nadaljnjih korakih, "upoštevaje, da se o odcepitvi lahko odloči le s političnim referendumom". Prvič je bila v slovenski skupščini na tako avtoritativen način izrečena beseda odcepitev, pri čemer pa se v najboljšem primeru izhaja iz konfederacije, katere vsebino je treba natančneje določiti. Skupščina je prav tako obsežno razpravljala o gospodarskem položaju, ki je zaradi marsičesa kritičen. K . temu so prispevali restriktivna monetarna politika zvezne vlade, precenjen dinar, stare gospodarske težave in srbska blokada. Januarja so bili v resnih likvidnostnih težavah, tako da so imeli več kot pet dni blokiran? I tekoče račune kar v 217 podjetjih, v katerih je 114.^ zaposlenih ali 17 odstotkov v gospodarstvu zaposlen^ Sloveniji. Še zlasti so prizadeta podjetja v Mariboru. Vlada je predlagala vrsto monetarnih ukrepov, predvsem finančnih, iskanje novih kreditov v tujini in ustanovitev razvojne banke in razvojne agencije. Slovenska vlada torej skuša urejati položaj podjetij, ki so v svojem bistvu zdrava, z ustreznimi krediti, spodbujanjem novih programov in uvajanjem socialnih programov. Tudi o tem vprašanju je v skupščini potekala dokaj ostra izredno kritična razprava, zlasti do slovenskega izvršnega sveta, češ da je prepočasi, prepozno in premalo odločno uvedel protiukrepe za zaščito slovenskega gospodarstva pred posledicami srbske blokade. Na koncu je skupščina sprejela še jasno stališče a° vladnega zakonskega predloga, da se razširi vojaški mejni pas. BOGO SAMSA Drugi dan kongresa KPI potekel v znamenju poročil fronte za »ne« _ _ - V« • • _i ±n v r 4 s-l •-*-* n VV! 1 C* f f f d c/ d k”) \/ dZf 111 & 111 d .Q \/C NADALJEVANJE S 1. STRANI politično stvarnost in KD potisniti v opozicijo. »Vsi komunisti bi radi spremenili politične razmere v Italiji, toda za kaj takega se ni potrebno odreči pravi identiteti in veliki zgodovinski vlogi, ki jo je odigrala KPI,« je zaključil svoj poseg Cossutta. Tudi razprava, ki je sledila obema včerajšnjima uvodničarjema, je ostala v okvirih treh različnih pozicij, na katerih se je znašla KPI. Seveda je zaradi ugodnega številčnega razmerja mnogo več tistih, ki podpirajo Occhettove predloge, vendar pa vsi argumenti prav gotovo še niso bili podrobno obdelani, tako da vlada precejšnje zanimanje za današnjo razpravo Pietra In-graa, ki vnaprej ni hotel povedati, o cem bo govoril. Včeraj so začele z delom tudi kongresne komisije KPI, v katere se je "preselil" politični spopad med zagovorniki front za "da" in "ne". Tako so se včeraj prvič sestale volilna, statutarna in politična komisija. Volilna komisija bo morala do jutri pripraviti predloge za vodstvene organe v fazi procesa za ustanovitev nove politične formacije. Prišlo je že do prvih nasprotij, kjer zagovorniki fronte "ne" vztrajajo pri ožjih in manj številčnih, zato pa bolj učinkovitih organih, medtem ko Occhettova struja predlaga ustanovitev nekakšnega sveta ali skupščine, v katerem bi bilo 400 članov in ki naj bi delovala ob centralnem komiteju. Zagovorniki fronte "ne" temu organizmu odločno nasprotujejo in se sprašujejo, kakšen smisel ima ustanavljati organ, ki bi deloval le približno devet mesecev, ob tem pa ne bi imel nikakršne moči. Kongres se bo danes nadaljeval z razpravo, v kateri bo sodelovalo še nekaj nad trideset razpravlialcev. Z delom bodo nadaljevale tudi vse tri ko- dopoldanskemu zaključnemu posegu tajnika Occhetta. • Pozitivne ocene NADALJEVANJE S 1. STRANI na/ bi privedlo do oblikovanja nove politične formacije na italijanski levi- ci. Vendar pa nas čakajo meseci angažiranih razprav o istovetnosti, programskih usmeritvah in o strukturi te sile. O vsem tem lahko komunistična levica precej pove in v tem smislu smo tudi napovedali svoje konstruktivno sodelovanje v upanju, da bomo s svojimi idejami prispevali k spremembi nekaterih stališč večine, ki se nam zdijo ali presplošna ali nedorečena. Occhetto predlaga stranko, ki me spominja na Noetovo barko, na kateri je prostora za vse, vendar ima samo patriarh krmilo v rokah. Mi si prizadevamo za zvezo levice, ki naj na federativni podlagi združi samostojne politične osebke, ki imajo pou- darjeno istovetnost in so v tem smislu enakopravni. In med temi samostojnimi subjekti naj dobi svoje mesto tudi obnovljena KPI. Kongresna razprava in vzdušje, ki je nastalo v partiji, sta pomemben korak na poti prenove. Upamo lahko le, da se pomembnost stališč odslej ne bo merila v odstotkih.« Miloš Budin: »Mislim, da odpira ta naš kongres nove realne možnosti za strategijo, ki naj bi slej ali prej levico pripeljala na vlado v Italiji. Te možnosti so dane predvsem s predlogom za ustanovitev nove politične formacije na levici. Pri tem se komunisti ne odpovedujemo svoji zgodovinski izkušnji niti programom, ki jih bomo naprej skupaj opredeljevali s tistih1!' ki se ne strinjajo z Occhettovim predlogom. V teh zadnjih mesecih smo se komunisti gotovo z večjo učinkovitostjo, kritičnostjo in tudi avtokritičnoS' tjo spopadli z realnimi problemi itd11', janske družbe v novi mednarodd stvarnosti. Prav to nam daje možtioS' da ustrezneje opredelimo našo vlog za sedanjost in prihodnost, saj postaj nujno, da se nimamo več za edino napredno silo. Vse to od nas zahteva, d se na enakopravni osnovi združujem^ z vsemi, ki si kot mi prizadevajo z korenite demokratične spremembe.« Anamarija Kalc: »Occhettov P°s. j. vidim kot kulturno-politično pofifion tev današnjega političnega pofoza/ Še posebej mi je bil všeč način, s * s terim se je lotil reševanja odnosov ■ PSI. Celotno njegovo poročilo se zato zdi dober temelj za naše nao Ijnje delovanje. ■ o Na žalost pa v stranki doslej vsem tem še ni prišlo do prave a , lektične diskusije. Pozicije so še v no precej radikalne in občutek trn in ta občutek posega Tortorelje ^ Cossutte še potrjujeta, da se fepoznamo poslušati. Occhetto je odgo ^ ril na številne pomisleke fronte "ne", v Tortorellovem posegu sem začutila pripravljenosti za p :e diskusijo. Prepričana sem tudi, a Tortorello flevo) ie po njegovem posegu na kongresu obšla slabost, vendar si Je kmalu opomogel, Cossutta pa je tajnika Occhetta, kljub navideznim prijateljskim odnosom, v svojem poročilu dokaj ostro kritiziral (Telefoto AP) aismsijo. prepričana sem zahteva zagovornikov 2. cesolucjl 'na-se sploh skliče ta kongres, pačna. Ta kongres nam ne P .grupam le, da bo prispeval k bolj (£). Ijiti razpravi o vseh problemu1' časno pa se bojim, da bi PT1?L do še večje radikalizacije stalisc ^ Včeraj odprli 13. sejem Nauticamp Predvolilne priprave v polnem teku Za ovrednotenje navtičnega turizma ob jadranski obali Po sredini okrogli mizi o novih zakonskih predpisih o brokerstvu v navtičnem sektorju, ki je dejansko pomenila uvod v letošnji trinajsti sejem turistične navtike in opreme za kampiranje Nauticamp in ki je po mnenju organizatorjev naredila iz Trsta »pravni laboratorij za turistično navtiko«, so letošnji prenovljeni sejem slovesno odprli včeraj na tržaškem razstavišču. Kot smo napovedali, se je sejem letos delno preselil na tržaška nabrežja, kjer so razstavili čolne in navtično opremo, na velesejmu pa so ostali le oprema za kampiranje, prikolice in kamperji. Prav to je zbudilo negodovanje nekaterih razstavljalcev kamping opreme, ki so se zbali, da bo navtični oziroma morski del razstave pritegnil vso pozornost in da bodo obiskovalci zanemarili razstavni del pod Montebellom. Bojazen je v svojem včerajšnjem otvoritvenem posegu skušal pregnati predsednik Avtonomne sejemske ustanove Gianni Marchio, po mnenju katerega se ustanova zaradi »selitve« navtičnega dela ni odrekla svoji funkciji in je - nasprotno - še obogatila svoje delovanje. Prav v trenutku, ko je ministrstvo tako krivično podražilo takse na priveze, pa je razstava na morju po Marchiovem mnenju tudi neke vrste politični znak, da je lastnikom turističnih čolnov treba zagotoviti boljše storitve. Poleg tega pa je Marchio zagotovil razstavljalcem opreme za kampiranje, da jih nihče ni želel zapostaviti, saj jim je velesejem-ska ustanova dala na razpolago kar 1500 kvadratnih metrov prostora, in da so zaradi navidezne prednosti navtičnega sektorja uvedli enotno vstopnico, ki bo gotovo privabila obiskovalce tudi na razstavišče pod Montebellom. Po pozdravih krajevnih upraviteljev (predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, predstavnika Ustanove za razvoj obrtništva ESA Faleschinija, tržaškega podžupana Segheneja, predsednika Pokrajine Crozzolija in deželnega odbornika za finance Rinaldija) pa je bil na vrsti poseg predsednika združenja navtičnih ladjedelnic UCI- NA Ceccarelli, ki je uradno odprl sejem. Ceccarelli je z zadovoljstvom sporočil, da je italijanska navtična industrija v stalnem razvoju in da je leta 1989 zabeležila 32-odstotni porast izvoza v primerjavi s prejšnjim letom. V istem obdobju pa je bil večji tudi uvoz, saj je Italija uvozila za 37 odsto-kov tujih proizvodov več. »Zato,« je poudaril, »moramo izkoristiti tudi ugodno mednarodno politično situacijo in zlasti nove godpodarske vezi z Vzhodno Evropo, ki predstavlja novo in mikavno tržišče. Prav v tem okviru pa lahko igra Trst s svojim Nauticam-pom, ki se je med drugim "pobratil" z veliko pomembnejšim navtičnim salonom v Genovi, odločilno vlogo.« O pobratenju med Trstom in Genovo je osebno spregovoril podpredse-nik tamkajšnje sejemske ustanove Molinari (ki je nadomeščal predsednika Pennisija), po mnenju katerega lahko tržaški Nauticamp in genovski salon opravljata vsak na svojem zemlje- pisnem območju dragoceno delo za ovrednotenje italijanskega navtičnega turizma, ki poleg kakovostnih storitev nudi turistom tudi možnost, da obiščejo italijanska zgodovinska mesta. Udeleženci otvoritve so se po obisku razstave pod Montebellom podali na tržaško nabrežje, kjer so med Pomorsko postajo in akvarijem postavili ogromne razstavne šotore in kjer so bili nekateri čolni razstavljeni tudi kar neposredno v morju. Tu so tudi predstavili drugo regato »Appuntamento in Adriatico«, ki jo prireja Assonautica v sodelovanju s trgovinskimi zbornicami nekaterih obmorskih mest. Tudi namen te regate je ovrednotiti navtični turizem na italijanski jadranski obali, ki je veliko manj »obiskana« od jugoslovanske, pa čeprav nudi boljše storitve. Regata, Ki bo startala iz Trsta 28. julija, bo udeležence ponesla v Benetke, Albarello, Ferraro, Rimini, Pesaro in Ancono. Na sliki (foto Magajna) čolni, razstavljeni pod šotorom na nabrežju. Zeleni danes o udeležbi na volitvah v Nabrežini Predvolilne priprave strank postajajo čedalje intenzivnejše, čeprav manjkata do upravnih volitev še skoraj dva meseca in čeprav volitve ne bodo zajele dveh največjih občin v pokrajini, tržaške in miljske. O majskih volitvah je predvčerajšnjim razpravljal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki se je seznanil s predvolilnim delovanjem sekcij okoliških občin in v tiskovnem sporočilu o seji poudaril pomembnost nadaljnje uveljavitve slovenske stranke za zaščito krajevnega prebivalstva in v korist celotne narodnostne skupnosti. Slovenska skupnost je že začela oblikovati splošen in tudi podrobne volilne programe, govorili pa so tudi že o sestavljanju kandidatnih list. Glede splošnega programa iz tiskovnega sporočila izvemo, da bo poudarek na zaščiti narodnostne skupnosti in na gospodarski problematiki, predvsem kar zadeva vprašanja obrambe slovenske zemlje pred nadaljnjimi razlastitvami in omejitvenimi posegi. Slovenska stranka je tudi ponovila svoje nasprotovanje lokaciji svetlobnega sin-hrotrona pri Bazovici, pri čemer tudi poudarja, da je bila prav ta izbira razlog za njen izstop iz večine v tržaškem občinskem svetu. Kot rečeno, so predvolilne priprave v teku v vseh okoliškim občinah, kjer bodo maja obnovili občinske svete: v devinsko-nabrežinski, v dolinski, zgo-niški in repentabrski. Največje vrenje pa je zabeležiti v Nabrežini, kjer predstavlja nedvomno pomembno novost predlog komunistov, da se na volitvah ne bi predstavili z lastnim imenom in simbolom, pač pa v koaliciji z drugimi demokratičnimi silami v občini. Prav zato ima krajevna sekcija KPI v teh dneh vrsto sestankov s političnimi skupinami in s posamezniki, da bi preverila možnost skupnega nastopa. Med glavnimi sogovorniki komunistov so nedvomno zeleni, ki bodo imeli prav danes (ob 20.30 v Kmečki hiši v Devinu) javno skupščino, na kateri naj bi predebatirali, ali naj se na volitvah predstavijo z lastno listo. Pobudo za skupščino so dale pokrajinska Zelena alternativna lista, deželna svetovalska skupina Zelene liste in devinsko-na-brežinska koordinacijska skupina za probleme okolja. Organizatorji so napovedali posege pokrajinskega svetovalca Zelene alternativne liste Ales-- sandra Capuzza, občinskega svetovalca in člana jamstvene komisije Zveze zelenih list Maurizia Bekarja, občinskega svetovalca Mestne laične in zelene liste Paola Ghersine, deželnega svetovalca Zelene liste Andrea Weh-renfenniga ter predstavnikov WWF in združenja »Prijatelji zemlje« Franca Radovicha in Sergia Sichenzeja. Že iz današnjega srečanja naj bi izšel dokončen sklep glede udeležbe zelenih na volitvah. Na zanimanje je naletela tudi pobuda neodvisnega občinskega svetovalca Marina Voccija in nekaterih njegovih somišljenikov, in sicer za srečanje med občani Devina-Nabrežine, ki so jim pri srcu ljubezen do okolja in vera v demokratično rast, v demokratično soočanje, v vrednote strpnosti in miroljubnega sožitja. Namen pobude naj bi bil izoblikovati skupen program, ne glede na strankarsko opredelitev. Ta program naj bi predvsem valoriziral posebnosti občinske skupnosti, ki jo sestavljajo ljudje različnih kultur in jezikov ter izvorov. V Nabrežini se seveda že govori o kandidatih, posebno onih za župansko mesto. Dokončnih sklepov še ni, vendar so vsaj v nekaterih strankah nameni dokaj jasni. Ni na primer dvomov, da bo Slovenska skupnost spet kandidirala dosedanjega župana in deželnega svetovalca Bojana Brezigarja, v Krščanski demokraciji pa se bo za župansko mesto potegoval bivši predsednik Pokrajine Dario Locchi. Nosilca liste PSI (ki se bo verjetno predstavila skupaj s socialdemokrati) Danes pogovori delegacij ZKS-SDP in deželne PSI Milan Kučan pride prihodnji teden na obisk k tržaškim Slovencem Kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan bo prihodnji teden obiskal zamejske Slovence. V Trst bo prišel v etek, 16. marca. Program obiska predvideva tis-ovno konferenco v dvorani Granzotto tiskovne agencije ANSA, kjer bo prisotnim novinarjem orisal sedanji položaj v Jugoslaviji in v Sloveniji, zvečer ob 20. uri pa bo v Kulturnem domu spregovoril tržaškim Slovencem. Že danes pa bodo v Trstu vidni predstavniki ZKS - Stranke demokratične prenove s predsednikom Cirilom Ribičičem na čelu, ki se bodo sestali z delegacijo deželne PSI pod vodstvom deželnega tajnika Piera Zanfagninija. Kot smo že včeraj napovedali, bo srečanje na tržaškem sedežu PSI v Ul. Trento 1 ter bo namenjeno utrjevanju in poglobitvi stikov med obema strankama. Govorili bodo - kot piše v tiskovnem poročilu tržaške federacije PSI - o glavnih političnih, kulturnih in gospodarskih temah, ki zanimajo sosedni deželi, predstavniki ZKS-SDP pa bodo tudi orisali pobudo o srečanju vseh levičarskih strank, zastopanih v predstavniških telesih dežel skupnosti Alpe-Jadran. Srečanje naj bi bilo že konec tega meseca v Ljubljani. Delegacijo ZKS-SDP bodo poleg predsednika Ribičiča sestavljali še člana predsedstva Peter Bekeš in Tatjana Juratovec, član sveta predsedstva Marko Kozman in tajnik komisije za mednarodne odnose Bojan Požar. V predstavništvu deželne PSI pa bodo poleg tajnika Zanfagninija še podpredsednik deželnega odbora Gioacchino Francescutto, načelnik deželne svetovalske skupine Enrico Bulfone, tajnik tržaške federacije Pe-relli, deželni svetovalec Tersar, odgovorni za stike s strankami Alpe-Jadrana Colautti ter člani slovenske komisije Bergnac, Pahor in Samsa. Pred začetkom pogovorov bo na tržaškem sedežu PSI tiskovna konferenca, na kateri bo seveda predvsem govor o sedanjem položaju v Sloveniji in o tamkajšnjih aprilskih volitvah, predstavniki ZKS-SDP pa bodo tudi pojasnili pomen protestne pobude, ki bo prav danes popoldne na domala vseh obmejnih prehodih Slovenije v znak nasprotovanja predlogu o razširitvi mejnega pasu na jugoslovanski strani meje. Gostje iz Slovenije se bodo tik pred prihodom v Trst udeležili manifestacije na obmejnem prehodu pri Fernetičih. Zaradi hude finančne krize V Teatru stabile oklicali stavko Teritorialne sindikalne organizacije FILIS-CGIL, FIS-CISL, FILSIC-UIL in predstavništvo zaposlenih v Stalnem gledališču Furlanije-Julijske krajine so včeraj izdali tiskovno sporočilo o permanentni skupščini osebja te umetniške ustanove. Med skupščino so nadaljevali razpravo o hudem položaju, ki se je -predvsem zaradi dramatičnega pomanjkanja finančnih razpoložljivosti - ustvaril v gledališču in o nekaterih neresničnih časopisnih vesteh, ki so v teh dneh le še povečale zaskbljenost zaposlenih kar zadeva gotovost njihovega delovnega mesta. Podpisniki tiskovnega sporočila zato pojasnjujejo, da se bo prispevek Občine Trst, ki je med drugim prišel z veliko zamudo, skoraj v celoti vrnil v občinske blagajne, in sicer zato, ker je gledališče njen dolžnik. Zaradi tega je permanentna skupščina soglasno zahtevala takojšnje srečanje s pristojnima deželnima odbornikoma Antoninijem in Rinaldijem, s tržaškim županom Richettijem, s predsedstvom Stalnega gledališča FJK, z zastopniki pokrajinskih tajništev strank in sindikatov. Skupščina zaposlenih nadaljuje stanje pripravljenosti, medtem ko je za ponedeljek, 12. marca, oklicala stavko. bosta, kot kaže, sedanja občinska svetovalca Burger in Caldi, razen v primeru, če bi se uresničila napoved o kandidaturi deželnega odbornika Gi-anfranca Carboneja. Še vedno pa ni znano, kdo bo glavni slovenski kandidat na socialistični listi. V KPI so doslej samo pripravili dokaj Širok seznam možnih kandidatov, vse pa bo seveda odvisno od tega, ali se bo stranka predstavila sama, ali pa v zavezništvu Z drugimi silami. V zvezi s sejo pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, o kateri smo poročali na začetku, gre še dodati, da na njej govorili tudi o drugih vprašanjih, ki sicer neposredno ne zadevaj1’ majskih upravnih volitev. Med dru' gim so obravnavali položaj pred aPrl skimi volitvami v Sloveniji ozirop1^ proces demokratizacije in uveljavi)9^ nja političnega pluralizma. PonovljeP je bila tudi negativna ocena Macca covega zakonskega osnutka o za® slovenske narodnostne skupnosti' da je pomanjkljiv in omejuje že dosežene pravice. Ob koncu se je pokrajinski svet Slovenske skupnosti poklonu spominu nekdanjega predsednika republike Sandra Pertinija ter obsodil nedavno streljanje ob italijansko-ju-goslovanski meji in nesprejemljiv1 predlog o razširitvi mejnega pasu na jugoslovanski strani meje. O ljubezni do morja in do kluba z njegovim predsednikom Marinom Košuto Jadralni klub Čupa bo drevi opravil obračun enoletne dejavnosti »Vsak občni zbor je priložnost za pregled opravljenega dela in za sprejem načrtov za naprej. Takšen bo in mora biti tudi naš občni zbor.« Tako sva začela razgovor z Marinom Košuto, predsednikom Jadralnega kluba Čupa, sicer pa zelo uspešnim gospodarstvenikom, ki vodi zunanjetrgovinsko podjetje REŠIM, je predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije pri SDGZ, član Pokrajinske gospodarske konzulte pri Trgovinski zbornici in član mešane zbornice Italjug. Funkcij in dela ima torej veliko, pa je vendarle poleg vsega tudi ves zagnan in z optimizmom oborožen predsednik kluba, ki skupaj s TPK Sirena iz Barkovelj tako častno predstavlja Slovence ob morju in na njem. Glede na to da ima JK Čupa drevi občni zbor nas je seveda zanimalo, ali bo pregled opravljenega dela od zadnjega občnega zbora pozitiven. »Bo,« je bil takojšen odgovor, kateremu je sledila obrazložitev: »Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da smo v zadnjem, delovnem letu opravili pri Čupi veliko" pomembnega dela. Naj začnem samo s problemom usklajevanja in urejevanja načrtov in programov okrog turistične ureditve Sesljanskega zaliva, za katero je življenjsko zainteresiran tudi naš klub. Naj povem, da smo imeli npr. več kot 30 sestankov in srečanj z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo, s sorodnim društvom Pietas Juha, z družbo Finsepol, Marino Košuta z načrtovalci študija arhitektov Renzo Piano iz Genove za ureditev zaliva in z deželnimi upravitelji. Glede teh problemov smo navezali stike tudi z dvema .združenjema lastnikov jadrnic, ki si prizadevata, da bi zaščitili svoje interese v Sesljanskem zalivu.« Drugi problem, s katerim se je klub soočil v zadnji delovni dobi, je bila uveljavitev članov - tekmovalcev na kajut- nih jadrnicah na številnih regatah v Tržaškem zalivu in v širšem severno jadranskem območju. »Če sem kot prve omenil člane, naj povem, da gre še pred njimi naša primarna skrb mladinski dejavnosti. Tej posvečamo še posebno pozornost, saj se zavedamo, da vzgajamo nove rodove, ki se bodo morali zavedati pomembnosti, da smo Slovenci tu, da živimo ob morju in da je zato še posebej pomembno, kako bomo to svojo prisotnost ob morju in na njem ohranili in uveljavili.« Tretja ugotovitev Marina Košute zadeva gojitev prijateljskih odnosov s TPK Sirena in s sorodnimi italijanskimi klubi. »To sodelovanje je izredno koristno in pomembno ter nas utrjuje v prepričanju, da je lahko prav morje z vsemi dejavnostmi, ki se odvijajo na in ob njem važen povezovalni člen, torej tudi dejavnik, ki utrjuje v naših mladih narodno zavest, zavest, da smo tu ob morju od nekdaj živeli Slovenci, da je bila včasih obala od Barkovelj pa vse tja do Devina slovenska, da so tu branili njeno identiteto nekoč naši ribiči in da jo moramo danes, v novih pogojih in razmerah, z novimi sredstvi in načini braniti in ohranjati mi.« O rezultatih tega dela je seveda sedaj še težko govoriti. »Lahko pa ugotavljamo, da bo z realizacijo turističnih infrastruktur v Sesljanskem zalivu tudi naš klub prišel do svojega sedeža z vsemi potrebnimi infrastrukturami, z ustreznim številom privezov, z dovoljšnjim številom parkirnih mest, skratka z vsem, kar je potrebno društvu ali klubu, da se lahko uveljavlja tako na športnem, tekmovalnem in tudi na rekreacijsko-družab-nem področju.« Spraševali smo se, od kod v našem sogovorniku, v njegovih besedah toliko ljubezni do morja in torej tudi do dejavnosti kluba. »Izhajam iz kriške družine, kjer je bil moj nono še ribič. Torej sem rasel v okolju, kjer je imelo morje primarno vlogo. Zato sem tudi postal član kluba Čupa že ob njegovi ustanovitvi. Z isto ljubeznijo in navdušenjem spremljam in sodelujem sedaj pri njegovi dejavnosti, v prepričanju, da smo prav Slovenci, ki živimo tu, dolžni pravilno ceniti to naravno dobrino, da se skušamo s svojo dejavnostjo ob njem ohraniti in uveljaviti. Od nas je odvisno, kako bomo svojo vlogo pri ohranjanju naše prisotnosti na morju in ob njem uveljavili. Zamislite si samo, da smo na primer na lanskem tečaju usposobili okrog 50 otrok za jadranje na jadrnicah. Ti so morda v družini vedno slišali le opozorila, kot: "pazi se vode, pazi se nevarnosti v morju". Po tednu dni so isti otroci že obvladali morje, že so vedeli, kako je treba upravljati z vetrom, že so se počutili v vodi kot na zemlji. In to je ena naših najpomembnejših nalog. Kadar pa ti naši mladi, ali pa tudi člani dosegajo rezultate, tudi zelo pomembne na številnih regatah, vemo, da bodo znali vse življenje pravilno ceniti in ljubiti to naše naravno bogastvo.« Klub šteje okrog 250 članov s Tržaškega in tudi Goriškega in je torej edini na tem območju, ki zajema tako širok delokrog. Zanimalo nas je zato, s kakšnim1 željami in načrti se predsednik pripravlja na drevišnji občni zbor.. »Želel bi, da bi nam čim več starše zaupalo svoje otroke, da bi raslo število naših mladih članov, da pa bi ohrani^ tudi vse ostale člane, ki so nam tako p°' trebni za nadaljevanje dejavnosti i predstavljajo važno komponento tudi p11 razvijanju ^družabnosti, ki nas še kak povezuje. Želimo, da bi se naši člani p^ tudi širša slovenska javnost zavedali ?0 membnosti vloge in delovanja našeg kluba. Če bomo ljubili morje, če ^ortt svojo dejavnost usmerjali tudi na dejav nosti, ki so povezane z njim, bomo saa\: nadaljevali tisto, kar so nam zapusti predniki, le da se bomo pri tem pos'oZte vali modernejših prijemov. Če ^°.ceje vedeti, vam lahko zatrdim, da sem g16 . dejavnosti našega kluba optimist. Op mist zaradi tega, ker vidim veliko zaV 0. tost članov za našo dejavnost in ker ud tavljam, da se začenjamo zavedati pi vsi vloge, ki jo je in jo mora tudi v P1 hodnje igrati morje, ob katerem živi® • NEVA LUKES Katoliški tednik Vita Nuova praznuje 70-letnico obstoja Tridnevno srečanje urednikov katoliških tednikov in revij Sedemdesetletnica obstoja tržaškega katoliškega tednika Vita Nuova je audilg priložnost za tridnevno vsedržavno srečanje urednikov in novinar-jev katoliških tednikov in revij, ki se je začelo sinoči v kongresni dvorani bivše Pomorske postaje. Posvet je uve-ma prodajni centri. Na to temo s ?ato sklenili, da v sodelovanju z dru: ATENA iz grupe IRI-SME priredij ^Q5vet, s katerim bi opozorili krajevn Pravitelje in same trgovce na nov r9ovske perspektive, zlasti pa, da t ® srečanju skupaj začrtali smernic a prihodnost. r. Posvet bo tržaško Združenje trgov j®v na drobno priredilo v ponedeljel k • niarca, v konferenčni dvorani tržaž j 6 Trgovinske zbornice v Ul. S. Nice Na posvetu bodo razpravljali ožnostih, ki bi jih integrirani prodaj a,.centri nudili tržaški trgovini, o ten p1 je v Trstu sploh mogoče uredil ^°oobne trgovske centre za prodaji J\ drobno in ali bi ti lahko pozitivni Phvali na celotno tržaško trgovski režo oziroma dejavnost. Prša ^ tržaških javnih upraviteljev n edstavnikov trgovcev bodo na šemi ki se po začel ob 9. uri, predava (1 (Udi docent arhitekture na benešl (jUjVerzi Gaddo Morpurgo (Stavba a v 1 mesta: izbire trgovske distribuci ^Žbe ~p~*v--olu. Liyuvarvc uiaiiiuuli 1 rstu), načelnik nepremičninsli PjP ,e ATENA grupe IRI-SME Čari (jt atli in splošni direktor italijansk Vihžbe »Des centres commerciam W°rio Maria Zanchi (Organizacija i ej^ljanjc integriranega trgovskec : tuje *n italijanske izkušnje) ^kt in časnikar Iginio Rossi. Avto v morje voznik mrtev Si tliJPoči malo po 20. uri se je na po Petii1 Prl 9lavni tržaški ribarnici pri huda prometna nesreča, v ka W ic 75-letni voznik Guerino Tanj Istimi življenje, njegovo ženo, 70 Lidio Minutti, pa so v huden V^brt PriPetJal* v Glavno bolnišnice Pl v r Pa njano zdravstveno stanji zaskrbljujoče. Počnja nesreča je precej neobi p0v*4' zato pa nič manj tragična. N: T^oiu pri ribarnici sta zakone: (Ijpj. ki stanujeta v Buzetovi ul. I fiA Pinguente), parkirala avtomobi Ij^.Pno TS 269101. Ko je hotel zape s parkirišča, je Guerino Tanz An Pno zavozil vzvratno, tako da j< bn0 Z zakoncema padel v morje. Li tuMlnutti je bila prisebnejša, saj j( Po*'® iz avta in pričela klicati n< Pjhn Vendar pa za njenega moži 'to več pomoči. Odprli tudi filatelistično razstavo Ob mednarodnem prazniku žensk več pozornosti za upokojenke KD: v Trstu študijska srečanja v Vidmu seja novega odbora S posvetom o zdravstvu se danes popoldne na tržaškem sedežu Krščanske demokracije nadaljujejo študijska srečanja, ki jih prireja tržaško vodstvo stranke v sodelovanju z vsedržavnim. Na današnjem, ki je posvečeno zdravsteni oskrbi, bo govorila tudi Maria Pia Garavaglia, podtajnik na ministrstvu za zdravstvo. Posveta o zdravstvu se bodo udeležili tudi predsednik komisije za zdravstvo pri deželnem svetu FJK Oscarre Lepre, pokrajinski tajnik KD Sergio Tripani, načelnik svetovalske skupine KD v pokrajinskem svetu Dario Locchi in univerzitetni profesor Fulvio Bratina. Drevi v Vidmu pa bo prvič uradno zasedal izvršni odbor deželne KD, katere sestavo so na predlog vodstva dopolnili v ponedeljek, potem ko so Bruna Agrus-tija izvolili za organizacijskega tajnika, Ivana Strizzola pa za političnega tajnika. Med prireditvami oziroma pobudami ob letošnjem osmem marcu, ki zaslužijo več pozornosti, je bil gotovo tudi včerajšnji dopoldanski obisk tržaških upokojenk, ki jih je vodila lole Burlo, pri tržaškem podžupanu Seghe-neju. Upokojenke, včlanjene v sindikate CGIL, CISL in UIL, ki so popoldne priredile družabnost v dvorani krožka CRAL na Pomorski postaji, so namreč želele opozoriti na svoj položaj v mestu, ki posveča premalo pozornosti ostarelim. Med ostarelimi pa je zelo visok odstotek žensk, saj je splošno znano, da ženske živijo dlje od moških. V Trstu je na primer kar 37 tisoč žensk, ki so presegle 65. leto starosti, moških pa je 24 tisoč. Prav tako pa je neprimerno višje število ostarelih žensk, ki živijo same, in sicer nekaj več kot 21 tisoč, medtem ko samo 2 tisoč moških nad 65. letom starosti izbere samostojno življenje. Prav zato imajo ostarele ženske številnejše probleme. Poleg pogosto prenizkih pokojnin nimajo namreč niti primernih javnih storitev, ki bi jim omogočale, da samostojno in dostojanstveno »upravljajo« svoje življenje. Zato upokojenke, ki so članice sindikatov CGIL, CISL in UIL zahtevajo pravičnejše pokojnine, boljšo zdravstveno oskrbo za ostarele, kakovostnejše socialne storitve in lažji dostop do stanovanja. Naj pri tem omenimo, da so mednarodni dan žensk praznovale tudi članice Društva slovenskih upokojencev, ki so »izkoristile« sredino predavanje Lojzeta Abrama o njegovem potovanju v Mehiko. Tudi občinske svetovalke so praznovale mednarodni praznik žensk. V sodelovanju s Tržaškim filatelističnim združenjem so v dvorani za tisk na županstvu (Trg Unita 4) postavile filatelistično razstavo z naslovom »Ženska v zgodovini«, ki jo je odprla odbornica Luisa Nemez. Več kot pet tisoč znamk priča o ženski prisotnosti in o vlogi ženske v družbi, od ženskih likov evangelija do ženskega dela. Posebnost pa predstavlja mapa z znamkami o ženskah družine Lenin. Razstava bo odprta do 16. marca, in sicer od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure (ob praznikih pa od 10. do 13. ure). Med pobudami ob osmem marcu velja še omeniti zamisel^ skupine »II caffe delle donne« UDI-ZŽI, da razdeli med tržaškimi ženskami poseben vprašalnik. Vprašanja se bodo predvsem nanašala na področje dela, segla pa naj bi tudi v privatno sfero žensk. Na sliki (foto Magajna): zgoraj upokojenke pri podžupanu Seghene-ju, spodaj pa popoldanski praznik na Pomorski postaji. Danes pogovori r deželnem svetu Obisk delegacije bavarskega parlamenta Včeraj je dopotovala na obisk v našo deželo delegacija bavarskega parlamenta, ki bo danes imela uradne razgovore v deželnem svetu FJK. Delegacija, ki jo sestavljajo predsednik bavarskega parlamenta Franz Heubel in podpredsednika Siegfried Moeslein m Helmut Rothemund, se je že včeraj v spremstvu predsednika čteželnega sveta FJK Paola Solim-berga sestala s predsednikom tržaške zavarovalne družbe Assicu-razioni Generali Enricom Rando-nejem, kasneje pa jo je sprejel tudi predsednik deželnega odbora Biasutti. Uradni del obiska pri deželni skupščini pa bo danes zjutraj, ko se bodo gostje iz Bavarske sestali s predsedniškim uradom deželnega sveta in z načelniki političnih skupin, s katerimi bodo govorili o aktualnih temah. Giuseppe Mauro novi tajnik dolinske KPI V sredo se je na sedežu dolinske sekcije KPI prvič zbral novi glavni odbor, ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu 11. februarja letos. Pomembno je predvsem dejstvo, da je kljub preštevanju in različnim stališčem, ki so se pojavila pred slabim mesecem, prišlo do sestave enotnega odbora, ki se je poglobil v analizo kongresa in v izvolitev novega tajnika sekcije. Partijci, ki so na kongresu zastopali različna stališča, so se tokrat enotno opredelili za tajnika, ki bo odslej 37-letni Boljunčan Giuseppe Mauro, specializirani delavec, zaposlen v Tovarni velikih motorjev. Novoizvoljeni tajnik je pozval vse prisotne, naj se enotno in predvsem z novim elanom lotijo nalog v zvezi z občinskimi volitvami, ki bodo v začetku maja. Zahvala je šla nato dosedanjemu tajniku Borisu Kocjančiču, kateremu je tudi odbor dal priznanje za delo, ki ga je opravil v prejšnji mandatni dobi. t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded Anton Briscak Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 13. uri v cerkvi v Križu. Žalujoči žena Marija, hči Marija z možem Alfredom, sin Mirko z ženo Cvetko, vnuki Darinka, Davorin, Ro-miida, Jasna in Irena. Prosimo tihega sožalja. Brišče, 9. marca 1990 Ob izgubi dragega Antona Brišča-ka izreka družini iskreno sožalje zadruga Kriški breg t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, ded in stric Franc Pertot Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovel. Žalostno vest sporočajo sin Marjan, vnuka Aleksej in Andrej, nečakinja Dora Kralj in ostalo sorodstvo. Kontovel, 9. marca 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob smrti dragega očeta izreka iskreno sožalje svojemu tajniku Marjanu Pertotu ŠD Kontovel Pogreb drage Ivanke Grk por. Furlan bo jutri, 10. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cer-.kev. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. SVOJCI Dolina, 9. marca 1990 Obisk mbreSnskih niiješolcev V prvih dneh marca je naše uredništvo in založništvo obiskala kar zajetna skupina dijakov nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ki jih je naš fotograi seveda ujel v svoj objektiv. (Foto Križmančič) Razstava deželnih umetnikov se seli v ZDA Razstava petnajstih umetnikov iz naše dežele z naslovom »La persistente seduzione delLimmagine«, ki jo je tržaški krožek Mednarodne skupine Hohen-salzburg priredil decembra lani v Vidmu, bo v prihodnjih dneh »odpotovala« v Združene države Amerike. 13. marca bodo namreč razstavo postavili v Harvey Gallery v Bostonu. Razstava, pri kateri sodelujejo Anita Baldissera, Marialuisa Castelletti, Silvano Clavora, Armando Depetris, Maura Israel, Giancarlo Magri, Aristide Marcozzi, Sergio Micalesco, Lorenza Missoni, Giuliana Pazienza, Ric-cardo Raimondi, Graziano Romio, Adriana Scarizza, Fulvio Sisto in Bernarda Visentini, sodi v okvir dejavnosti Mednarodne poletne likovne akademije. Razstavo sta oblikovali Donatella Surian in Judith Brown. SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE HERMANN BROCH Povest služkinje Zerline Izvaja Bogdana Bratuž v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v BARKOVLJAH (Ul. Cerreto) gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Simfonična sezona 1989/90 V četrtek, 15. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere FIDELIO L. van Beethovna. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Mala dvorana gledališča Verdi V ponedeljek, 12. t. m., ob 18. uri bo v okviru VIDEO CIKLUSA na sporedu musical WEST SIDE -STORY. Vabila so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. ROSSETTI V nedeljo, 18. t. m., ob 21.00 se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VI-AGGIO INCANTATO. Izvirno glasbo je napisal ANGELO BRANDUARDI. Režija Francesco Macedonio. .Po predstavi bo kantavtor ANGELO BRANDUARDI nastopil samostojno. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V gledališču Rossetti so v teku priprave na oddajo »Piacere Rai 1«, ki jo pripravlja italijanska televizijska mreža RAI 1. LA CONTRADA - CRISTALLO Jutri, 10. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina La corte di Catapano predstavila UN CAPPELLO DI PAGLIA DI FI-RENZE. Režija Nucci Ladogana. Nastopajo Cesare Gelli, Michele Trotta in Diana De Toni. kino ARISTON -16.00, 22.00 Crimini e misfalti, r. in i. Woody Allen. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □ NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Porno sensation, pom. □ □ NAZIONALE IV - 15.30, 21.30 Camille Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Tango e Cash, i. Silvester Stallone. MIGNON - 16.00, 22.15 Scandalo blaze, i. Paul Newman. EDEN - 15.30, 22.00 Gola profonda 2, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Sorvegliato spe-ciale, i. Silvester Stallone. LUMIERE - 17.00, 22.15 Palombella ros- sa, r. Nanni Moretti. ALCIONE - 16.00, 22.00 L’amico ritrova-to, r. J. Shatzberg, i. Jason Robards. RADIO - 15.30, 21.30 Desideri di una donna vogliosa, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ . I\ V\ GRBEC ŠKIIUM vabi na otvoritev razstave ŽENSK USTVARJALK danes, 9. marca, ob 20.30 Razstavljajo: Dinora Coslovich, Gabrijela Ozbič, Megi Pepeu, Michela Stopper, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Nastopa ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Razstava bo odprta jutri, 10. t. m., od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 11. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. razstave V TK Galeriji bo do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja olja furlanski slikar Da-rio DELPIN. Razstava bo odprta do 15. marca po običajnem urniku. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okvim praznovanja dneva žena je na ogled razstava ČIPKE IN ŠE KAJ. Razstavljata klekljarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Vabljeni! Razstava bo odprta do 13. t. m. ob delavnikih od 16. do 20. ure. Sklad Mitja Čuk vabi na ogled razstave MILKO BAMBIČ - OTROKOM V TEŽAVAH v Peterlinovo dvorano v Ul. Do-nizetti 3, Trst. KD I. Grbec - Škedenj vabi na otvoritev razstave ŽENSK USTVARJALK danes, 9. marca, ob 20.30. Razstavljajo: Dinora Coslovich, Gabrijela Ozbič, Megi Pepeu, Michela Stopper, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Nastopa ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Razstava bo odprta jutri, 10. t. m., od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 11. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Za vse - razstava MIRABILIA od 10. do 21. marca, vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu kulturno-umetniškega draštva Magnet, Proseška ul. 11, na Opčinah. Začetek občudovanja jutri, 10. t. m., ob 20. uri. V galeriji Malcanton je do 21. t. m. odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR. V galeriji Juliefs Room, Ul. della Guardia 16, bo jutri, 10. t. m., ob 18.30 odprl razstavo slikar GIANNI MANTO-VANI. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo jutri, 10. t. m., ob 18. uri odprl razstavo slikar PIERO PIZZI CANNELLA. Na sedežu letoviščarske ustanove in v Centru Gastone Millo v Miljah bosta do 18. t. m. odprti razstavi na temo »Ženska umetnost, od okraska do družbene zavzetosti«, ki ju je pripravila Zveza žena iz Milj v sodelovanju z miljsko občino in Letoviščarsko ustanovo iz Trsta. Umik: v dvorani Letoviščarske ustanove samo ob delavnikih od 10.00 do 12.30, v Centru G. Millo ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.00 ter ob praznikih od 10.00 do 12.30. izleti Srenja Boršt priredi v soboto, 17. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave na tel. št. 228481 do srede, 14. t. m. Kmetijska zadruga v Trstu in Kmečka zveza organizirata v petek, 16. t. m., celodnevni izlet v Verono, ob priliki dneva Jugoslavije na 91. kmetijskem sejmu. Za vpisovanja javiti se na sedežu Kmečke zveze v Trstu, tel. 362941, ali pri Kmetijski zadrugi, tel. 382555. SLOVENSKO Tennessee Williams siP gledališče Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ Danes, 9. t. m., ob 16. uri - Jutri, 10. t. m., ob 16. uri. koncerti VACHT CLUB /«>(] rjffjN/FU JADRALNI KLUB liil SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST vabi na 18. OBČNI ZBOR danes, 9. t. m., ob 20.30 na sedežu Avtonomne turistične ustanove v Sesljanu. I razne prireditve AO Jaka Štoka Prosek-Kontovel priredi ob mednarodnem dnevu žena KUL-TURNO-ZABAVNI PROGRAM jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vpisovanje na tel. št. 225450 ali 225224. Vabljene! KD Primorsko - Mačkolje vabi jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje NA SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE IN DNEVU ŽENA. Sodelujeta pesnik DANILO JAPELJ in ŽPZ.STU LEDI. Toplo vabljeni! Zveza žensk Ricmanje-Log priredi PROSLAVO 8. MARCA jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni! Žene iz Prebenega vabijo jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjsko hišo NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. Žene Iz Boršta In Zabrežca vabijo v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v Srenjsko hišo NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. KD Valentin Vodnik Iz Doline vabi na mladinsko glasbeno revijo VESELO ZAPOJMO v nedeljo, 11. t. m., ob 16.30. v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V Marijinem domu v Ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu se bo v nedeljo, 11. t. m„ ob 17. uri svetoivanska mladina poklonila spominu FRANCETA PREŠERNA s pesmijo, glasbo in besedo. Vljudno vabljeni! Glasbena matica vabi NA NASTOP, ki bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na ciklus predavanj enologa in pokuševalca M. Pillona, na temo US-TEKLENIČENJE VIN, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) v ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri. Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most prirejata v ponedeljek, 12. t. m, večer s TARASOM KERMAUNERJEM, ki bo govoril na temo MOJE SREČANJE S SLOVENSKO POLITIČNO EMIGRACIJO V ARGENTINI. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ulici Do-nizetti 3 z začetkom ob 20.30. včeraj - danes Danes, PETEK, 9. marca 1990 FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.32 - Luna vzide ob 16.07 in zatone ob 5.32. Jutri, SOBOTA, 10. marca 1990 40 MUČENCEV PLIMOVANJE DANES: ob 2.34 najnižja -25 cm, ob 8.12 najvišja. 37 cm, ob 14.33 najnižja -56 cm, ob 21.04 najvišja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1029,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tina Krizmancic, An-drea Busan, Tiziana Morelli. UMRLI SO: 62-letna Marcella Fonta-not, 70-letna Silvia Saksida vd. Zacci, 74-letni Marco Crevatin, 54-letni Pietro Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Nikita Magalov. čestitke Danes praznuje 80. rojstni dan FRANCKA KOSMAČ iz Zabrežca. Vse najboljše ji želijo sinova, hčeri, snahi, zeta ter vnuki, ki jo imajo radi. LIVIJOI Za tvojo 49. zimo ti vošči veliko zdravja, veselja In po možnosti tudi denarja Erika. Na Opčinah DARINKA rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo s Sklada Mitja Čuk prav vsi. Danes praznuje 89. rojstni dan STANKO GRGIČ (Tagurnjev). Vse najboljše, predvsem pa zdravja mu želijo Igor, Tatjana, Sonja, Tanja, Anja in Silva. Danes postaja zares polnoletna TANJA iz Boljunca. Da bi lepo praznovala in lambado zaplesala ji želita Da-ria in Samoa. V veselje staršem Barbari in Miranu Skrapu sporočamo, da je privekal na svet mali BENJAMIN Srečnima staršema čestitamo in malemu Benjaminu želimo vso srečo v življenju nonoti Lada, Marjana in Ado. _________mali oglasi________________ ZAJČJA FARMA v Repniču - osmica je odprta. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22 v soboto, 10. t. m. OSMICO je odprl Franc Lukman (Magri-nov v vasi). Toči belo, črno in sivi pinot. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Cena po ceniku revije Ouattroruote. Tel. na št. 299622 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1.2 S sive metali-zirane barve, prevoženih 50.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 ob urah obedov. PRODAM renault supercingue GTL, petero vrat, bele barve, prevoženih 30.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 -ob urah obedov. PRODAM ford fiesto, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 299537. PRODAM furgon fiat 242 v odličnem stanju ter renault 5 piga, letnik '89. Tel. 763387. UVOZNO/IZVOZNA firma zaposli knjigovodjo z znanjem zunanjetrgovinskega poslovanja in knjigovodstva. Plača bo primerna sposobnostim. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja". SLOVENSKA ZADRUGA zaposli štiri osebe za delo pri urejanju parkov, zelenic, gozda in vrtov. Pismene prošnje izročiti v najkrajšem času pri upravi zadruge Gradis, Ul. Machiavelli 14, Trst, tel. 364505. KUPIM avto opel, volkswagen jetta ali audi 80 dizel do 1.600 cc. Tel. 212600. NUJNO prodajamo tovornjak tipa fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548. IŠČEMO prikolico za trošenje gnoja. Tel. (0481) 32965 ob uri obedov. IŠČEM delo kot hišna pomočnica od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470. IZKUŠENA šivilja išče zaposlitev dvakrat tedensko. Tel. (003865) 21940. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče tajnico z znanjem angleščine in srbohrvaščine. Za informacije tel. med 16. in 17.30 med tednom na št. (0481) 32750. INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor". razna obvestila Občinska uprava Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu delovala ves marec z naslednjim urnikom: torek in petek od 16. do 19. ure. Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »dr. Frane Tončič« za kandidate, ki so ali bodo svoj univerzitetni študij dokončali med 1. 6. 1988 in 30. 4. 1990. Interesenti naj izvod diplomskega dela dostavijo najkasneje do 30. aprila t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu. prispevki V spomin na dr. Draga Gantarja daruje N.N. 50.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob gospe Marije Križman darujeta družini Egon in Edi Kraus 50.000 lir za ŠD Polet in 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Antona Batiča damjejp družine Meula, Pellegrini, Pettirosso in Škerl 50.000 lir za KD Lonjer - Katinara in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Antona Batiča daruje Vida Grgič 25.000 lir za KD Lonjer - Katinara in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 3. obletnici smrti dragega očeta Alojza Kosmača daruje sin Marjan z družino 30.000 lir za PD Slovenec in 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabre-žec. Namesto cvetja na grob Gigija Žerjala daruje družina Mauri (Boršt 149) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na Gigija Žerjala darujeta Marjan in Sonja Kosmač 20.000 lir za tamburaški ansambel KD F. Prešeren. Za postavitev plošče prvemu predsedniku OF tov. Josipu Tenceju iz Križa so darovali: Anton in Marija Stegel (Božje polje) 200.000 lir, Julka, Kristina, Majda Tence in Meden 80.000 lir, sekcija VZPI -ANPI E. Antončič 50.000 lir, Lina in Paola Kenda in Caharija (Nabrežina) 50.000 lir, ŠD Mladina 50.000 lir, Sindikat upokojencev CGIL - Križ 50.000 lir, Rudi Košuta 50.000 lir, Luigi Madotto 50.000 lir, Edi in Zora Vidoni 30.000 lir, Ciril in Paniča Sedmak 20.000 lir, Zmago Sedmak 20.000 lir, Pepi in Marica Ukmar 20.000 lir, Drago in Ida Purič 20.000 lir, Rudi in Celestina Košuta 20.000 lir, Rozina Tence por. Šemec 15.000 lir, Ladko in Breda Lozar 15.000 lir, Oskar in Nives SedmaS 10.000 lir, Gigi in Lidia Pahor 10.000 lir, Srečko in Jolanda Tretjak 10.000 lir, Ančko in Luciana Tence 10.000 lir, Marica Košuta por. Sirk 10.000 lir, Nino in Vera Košuta 10.000 lir, Zora Košuta por. Maganja 5.000 lir, Nini Cossutta (Trst) 5.000 lir, Giulio Sedmak 5.000 lir, Gigi in Ines Delorenzi 20.000 lir, Oskar in Marija Košuta 20.000 lir, odbor za vzdrževanje Ljudskega doma iz Križa 50.000 lir, Gigi in Irma Soave 15.000 Ur, Mila in Ivo Sedmak 10.000 lir, Mirna in Iva Tence (Ljubljana) 50.000 Ur, Pierina Bogateč por. Sirk 10.000 Ur, Silvana Bogateč por. Rukin 20.000 lir, Pierina Sedmak 10.000 lir, Gigi in Marčelina Škaber 10.000 lir, Mario in Jole Turel 20.000 lir, Anica Bogateč 10.000 lir, Angelo in Valeria Sulčič 5.000 lir, Albina Furlan (Nabrežina) 10.000 Ib' Silvana Bogateč por. Zuliani 20.000 Boris in Leda Sirk 10.000 lir, Zoro in 8^ na Tretjak (trafika) 50.000 Ur, Cario i* v * 10 11 12 Marta Glavič (Trst) 10.000 lir in Paola Kocjan 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Albine Gorjan s Katinare daruje Mira Štoka 30.000 Ur za DPZ Slovenski šopek iz Mačkolj. V spomin na gospo Karmelo Rolih daruje dr. Drago Stoka 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Nina Batiča darujeta Miro in Drago Štoka 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob pok. Alojzija Žerjala darujeta družini Zabric in Kocjan 100.000 lir za tamburaški ansambel KD H-Prešeren iz Boljunca. Namesto cvetja na grob Antona Briš' čaka darujeta Ankica in Drago Sedmak 100.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Antona Briš' čaka darujeta Milka in Peter Groin 100.000 lir za ŠK Kras. ^ Marcello Kralj (Giorgio) daruje 50.00° lir za dom - spomenik padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na dr. Draga Gantarja daruj® N. N. 50.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob g. Marij® Križman darujeta družini Egon in Edi Kraus 50.000 lir za ŠD Polet in 50.000 W za SKD Tabor. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA DO 31. MARCA IZREDNI POPUSTI Obiščite nas, ne bo vam žal! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 3 menjalnica 8. 3. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVC MILAN TRSI Franco Trobbi, 84-letna Angela Scatton, 76-letni Angelo Potossi, 87-letna Nerina Furian, 65-letna Maria Mari, 78-letni Milan Pertot, 74-letna Nedda Koch, 80-Ietni Nicolo Visintini. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Ameriški dolar...... 1255,500 1245.— Nemška marka........ 737,750 735,500 Francoski frank..... 218,280 216,500 Holandski florint ... 655,220 652. Belgijski frank..... 35,507 35.— Funt šterling....... 2066,— 2030 — Irski šterling...... 1965.— 1945.— Danska krona........ 192,380 190.— Grška drahma........ 7,786 7,400 Kanadski dolar...... 1061,500 1020- Japonski jen 8,327 8,20” Švicarski frank . 834,650 832. 104,20° Avstrijski šiling .... . 104,817 Norveška krona .' 191,220 189." Švedska krona ...... . 203,450 201" Portugalski eskudo 8,377 8." Španska peseta 11,487 11." Avstralski dolar . 954,400 900." Jugoslov. dinar .... ECU . 1507,- 100." ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka Telet.: Sedež 040/670®] Agencija Domjo Agencija Rojan 411' (LllIlCS □ stran V Prodaja ameriškega rjovečega leva V Hollywoodu je završalo, tokrat ne zaradi malega škandalčka med filmskimi zvezdniki, temveč zaradi velike finančne operacije: italijanski podjetnik Giancarlo Parretti kupuje slovito Metro Goldwyn Mayer! (Po nekaterih virih je operacija že zaključena.) Tako bo družba rjovečega leva že drugi hol-lywoodski velikan, ki bi v kratkem obdobju šestih mesecev prešel v tuje, neameriške roke. Pred meseci je namreč japonski kolos Sony prevzel nadzorstvo nad Columbio, medtem ko je Twenty Century Fox že leta 1985 odkupil avstralski magnat Rupert Murdoch. Vsekakor je Parrettijev poskus vzbudil v Ameriki manj negodovanja kot prodaja Columbie, kajti Američani imajo precej možnosti investiranja v Evropi, kar na Japonskem ni mogoče. V tem trenutku razpolaga družba Metro Goldwyn Mayer-United Artists s približno tisoč filmi, med katere spadajo niz o Jamesu Bondu, dogodivščine pinkpanterjevega inšpektorja Clo-uzota in Rockyjeva epopeja s Sylves-trom Stallonejem. Veliko bistvenih del producentske hiše pa ni več last MGM, ker jih je njen »boss« armenskega rodu Kirk Kerkorian že prodal pred leti. Magnat telekomunikacijskih sredstev Ted Turner je tako_ leta 1987 kupil bogato kinoteko s tisoč šesto filmi, med katerimi sta tudi mitična V vrtincu in Čarovnik iz Oza. Vest o naskoku na MGM je povzročila v Hollywoodu pravi pretres in ameriški časopisi ji posvečajo veliko pozornosti. Los Angeles Times je tako predstavil 48-letnega sina trgovca z oljkami iz Orvieta: »Nizki in čokati Giancarlo Parretti je šele pred dvema mesecema poskusil, da bi se naučil angleščine, veliko hitreje pa se je navzel življenjskega stila kalifornijskih magnatov«. Sicer pa je Parrettijeva kariera polna spopadov s tiskom: lani je prijavil Business Week Magazine zaradi namigov o vezeh z mafijo, da o štirih procesih proti L'Express in Le Nouvel Observateur zaradi klevetanja sploh ne govorimo. In seveda se tudi že šušlja - še nekam diskretno - o interesih, ki naj bi jih imela pri nakupu večjega števila filmov Fininvest. Vedno več videokaset in registratorjev Z vrtoglavim razvojem tehnologije, ki preplavlja tržišče z izredno dovršenimi, a hkrati tudi sorazmerno cenenimi izdelki, razpolagamo danes skoraj vsi s sredstvi, ki smo si jih pred dobrim desetletjem lahko komaj zamišljali. Naj povemo, da je ob koncu prejšnjega leta kar deset milijonov in sto tisoč Italijanov izjavilo, da poseduje videoregistrator: to se pravi, da se je število teh elektronskih naprav v Italiji v slabem letu povzpelo za skoraj 900 tisoč. Tega sredstva se torej poslužuje 22,8 % ljudi od 44 milijonov in 300 tisoč, kolikor jih bolj ali manj redno gleda televizijo. Podatke je te dni objavilo podjetje Intermatrix, ki je za tvrdko Univideo in organizacijo Anica izvedlo anketo o italijanskem tržišču videoregistrator-jev in vnaprej posnetih videokaset. Raziskavo so izvedli v obliki intervjujev, za mnenje pa so vprašali kar 1999 oseb, ki naj bi v malem dobro predstavljale vsedržavno svtarnost. Po izsledkih ankete, naj bi v prihodnjih mesecih kar 9 milijonov in 600 tisoč Italijanov načrtovalo nakup videore-gistratorja. Enrico Finzi, predsednik Intermatrixa, je dejal, da bi se tržišče v tem primeru v enem samem letu kar podvojilo. Marsikoga bo verjetno presenetilo dejstvo, da si lastniki videoregistrator-jev ne ogledujejo izključno preregis-triranih filmov, kot bi si nepoučeni lahko mislili, pač pa tudi risanke, vi-deoklipe in znanstveno-poučne dokumentarce. Finzi je še dejal, da videokaseta postaja čedalje pomembnejše informacijsko in poučno sredstvo. Med zanimivejšimi izsledki ankete gre omeniti, da se je ob padcu najemanja videokaset istočasno močno povečala neposredna prodaja. Razlogi tičijo marsikje, poudariti pa gre, da je distribucijski sistem danes raznolič-nejši kot v preteklosti, saj kasete lahko kupimo celo v časopisnih kioskih, kupci pa so tudi bolj seznanjeni z možnostjo nakupa videokaset po res ugodnih cenah. filmske premiere eva fornazarič Almodovar ljubi modro in rdeče Atame! ni bojni klic krvoločnega nindže, je le imperativ glagola zvezati v španskem prevodu. V kratkem bi lahko to postal tudi simbol novega (resnici na ljubo - niti toliko novega) pojmovanja spolnega izživljanja. Z vprašanjem, kako lahko ljubezen vzklije tudi v stiski in strahu, so se španski filmski mojstri že ukvarjali v letih, ko je Lorca pisal svoje nepozabne lirike. Slepi berači so s »pogledom« posiljevali ženske razvaline življenja, dame v večernih oblekah so poljubljale marmornate palce vrtnih kipov, daleč nekje v kartonastem gorovju je na množico zaprepadenih gledalcev strmel Kristusu podoben de Sade. Bunuelove Španije ni več. Sedaj obstaja država z glavnim mestom, ki je prava evropska metropola, o kateri podrobno poročajo tudi najmanj »tren-dy« ženske revije. Madridski »novi val«, pisana movida, in njegova vestalka Šibila (ali Sybyla, odvisno od modnega razpoloženja) sta v sodobni španski družbi pustili globok pečat, razpasel pa se je tudi po Evropi in to s pomočjo filmov Pedra Almodovara. Da bi Pedro ostal zvest samemu sebi in torej utelešeni podobi madridske movide, je po manifestu španskega novega vala Ženske na robu živčnega zloma poskrbel še za Zveži me!, v katerem se bolj ali manj srečno prepletajo briljantne ideje človeka, ki bi rad veliko povedal, a mu tu pa tam žal zmanjka argumentov. Zveži me! nima tiste izrazne moči, ki jo je imel film Ženske na robu živčnega zloma, ohranja pa eno temeljnih prvin vseh dosedanjih Almodova-rovih filmov: neizmerno ljubezen do živih in sončnih barv ter tolmačenje in izkoriščanje izrazne moči kričečih odtenkov vpadljivih barv. V tem je Almodovar najboljši glasnik movide, Zveži me! pa abstraktna slika, ki bi je bil sam Dali vesel. Že v prvem kadru nam Almodovar nakaže obnovo filozofskega razmišljanja, na katerem sloni film. Rdeča in sinja barva se izgubljata in bledita, medtem ko nam oko kamere razkriva, Protagonista Antonio Banderas in Victoria Abrii da gre za plašč device Marije in haljo Jezusa Kristusa. Samo podobice, ki jih delijo pred cerkvami, ohranjajo danes tista dva barvna odtenka. Podobice in fuji filmski trak, vse ostalo je ateistični kodakolor, ki diši prej po črni kroniki kot po spovednicah in torej po prepovedanih stvareh. Glavni junak filma je Ricki (Antonio Banderas), ki živi v norišnici. Ko sodnik ugotovi, da je zdrav, ga spustijo v svet. In ta svet je rdeč in moder. Vse, do najmanjšega scenografskega detajla, sloni na teh dveh barvah. Dokler bo Ricki še tako nepriseben, da bo ugrabil dekle, v katero je zaljubljen, bodo njegovi jeansi temnoplavi in majica živordeča, ko ga bo družba sprejela in se bo zvezano dekle res zaljubilo vanj, pa bo Ricki tak, kot bi ga mama vsak dan prala s slabim pralnim praškom. Zbledel bo prav tako kot Almodova-rova režija proti koncu filma. Prav nič bleda pa nista v filmu Victoria Abrila (ugrabljena Marina) in Ferran San-chez, scenograf, čigar ime si velja zapomniti. Sicer je treba Almodovaru, ki je poleg režije podpisal tudi scenarij, priznati, da ni izgubil svoje ironične žilice, kot dokazujejo nekateri nadvse »nori« dialogi. Vzemimo na primer Rickija, ki se poda v lekarno, da bi kupil tak obliž, s katerim bo zvezana Marina zadovoljna. Lekarnar mu razkaže vse svoje artikle, še celo svilen obliž, ki je najprimernejši, ko moramo kam v tightu... ' 1 _____________________________ rai i 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik 'n.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - Pausa caffč, 14.10 Oc-chio al biglietto 14.20 Glasbeni variete: Tam Tam Village 15.00 Tednik: L’Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddop-pia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik •‘0.30 Film: FBI operazione gatto (kom., ZDA 1965, r. Robert Stevenson, i. Hayley Mills, Dean Jono nes) ^4.25 Dnevnik ^2.35 Glasbena oddaja: Sanre-mo liberta 0.05 Dnevnik in vreme 0-20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0- 40 Dok.: Rojstvo abecede 1- 10 SP v umetnostnem drsa- nju (iz Halifaxa) RAI 2______________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L’amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.15 Kolesarstvo: dirka Tir-reno-Adriatico 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno fa- mosi (vodi R. Carra) 22.40 Večerni dnevnik 22.50 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.40 Dnevnik, vreme in horoskop 0.10 Film: II covo dei con-trabbandieri (pust., ZDA 1055, r. Fritz Lang, i. Stewart Granger, George Sanders) [ ^ RAI 3 1 10.55 Namizni tenis: Italija-Bolgarska 11.20 SP v umet. drsanju 12.00 Vabilo v gledališče: La fastidiosa (Franco Bru-satti, r. Giorgio Alber-tazzi, v parterju s kritiki Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Aladi-nova svetilka 15.30 Videosport: boks 16.40 Odprti prostor 17.00 Nanizanka: Valerie -Una mano in časa 17.30 Dok.: Geo 18.15 Drobci in BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi Pha visto? 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem (vodi C. Spaak) 23.05 Odbojka: finale pokala pokalnih prvakov 23.45 Nočni dnevnik 24.00 Pred 20 leti TV Ijubljana 1 | 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Oddaja o aidsu, 9.40 dok. Divjina pokrajine Mala Kamar-ga, 10.25 Tibetanske impresije, 10.50 nad. Para-celsus (5. del) 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije. 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 17.50 Trio kitar 18.15 Spored za otroke in mlade: Ku-Ku (lutke, 2. del), 18.30 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (4. del) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Žarišče 20.50 Dokumentarec: Tajne službe 21.45 Nadaljevanka: Kotlar, krojač, vojak, vohun (J. Le Carre, 3. del) 22.40 Dnevnik in vreme 23.00 Dokumentarec: Portali pripovedujejo 23.55 Film: Sopotniki smrti (dram., ZDA 1961, r. Sam Peckinpah, i. Brian Keith) CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON vallata, 8.00 Una farni glia americana - II cor-teggiamento, 9.00 Love j n Boat, 10.001 Jefferson '^9 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop- ^'90 Aktualna oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 je, Cerco e offro lg'90 Zdravniški pregled Ij":® Canale5zavas Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 2q Tra moglie e marito Variete: Striscia la noti- Film: Bye Bye Baby (kom., It. 1988, r. Enrico Oldoini, i. Luca Barba-22„ reschi, Brigitte Nielsen) 23? Variete: Rivediamoli Variete: Maurizio Co-0 „ stanzo Show ' 5 Variete: Striscia la noti-j. ziafpon.) .' 0 Nanizanka: Lou Grant -La droga 8.00 9.30 12.15 12.40 13.40 18.30 19.00 19.30 20.30 22.25 23.10 23.15 0.15 2.05 Nanizanka: II Virginiano - Una lezione di vita Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo Nanizanka: Strega per amore - Vita da scimmia Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore Variete: Star 90 Aktualno: C eravamo tanto amati Nanizanka: Mai dire si -Incerti del mestiere Film: Lavventuriero del-la Luisiana (pust., ZDA 1953, r. John Rawlins, i. Tyrone Power, Piper La-urie) Filmski tednik: Ciak Filmske novosti Rubrika: Veliki golf Film: Novanta... la paura (kom., Fr., r. Rene Le He-naff, i. Fernandel) Nanizanka: Dragnet 7.00 8.30 14.30 14.35 15.20 15.30 16.00 18.00 18.30 18.35 19.30 20.00 20.30 22.25 23.25 23.55 1.05 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Ultimo termine, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. Variete: Smile DeeJay Television Italijanske smešnice Nanizanka: Batman Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanka: Arnold Italijanske smešnice Nanizanki: Llncredibile Hulk - Il paese dei mo-stri, 19.30 Genitori in bluejeans Variete: Tutti Salvi a Sanremo Risanka: Denver Film: Rombo di tuono (pust., ZDA 1984, r. Joseph Žito, i. Chuch Nor-ris, James Hong) Rubrika: Calciomania Nanizanka: Troppo forte Variete: Playboy Show Košarka NBA: Detroit-New York 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Senon 16.00 Pasiones, 17.00 Me riana, il diritto di nascer 18.00 Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercat piti pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde (pon 20.30 Nan.: Super Carrier - O tre il muro del suono ( Robert Hooks, 1. epiz.) 22.20 Rubrika: Forza Italia 23.45 Odeon šport TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke Snack 16.00 SP v umetnostnem drsanju (moški^ 17.45 Aktualno: Zenska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo TV Koper____________ 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Nogomet - nemško prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Oddaja o košarki: Sotto-canestro 22.40 Rubriki: Veliki tenis in Eurogolf 1.40 Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 | 16.00 SP v umetnostnem drsanju 17.50 Studio Maribor 19.00 Kvartet DO in Jože Kampič 19.30 Dnevnik 20.05 Radenci 90: Plesni orkester RTV Novi Sad 20.30 Italija '90 21.00 Človek in glasba (5. del) 21.50 Skupščinska kronika 22.20 Videonoč 20.00 Vesti: TMC News 20.30 SP v umetnostnem drsanju 22.30 Rubrika o nogometu 23.50 Vesti in šport 0.20 Film: Lo straniero ha sempre una pištola (vestern, ZDA 1953, r. Andre de Toth) TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanki: Boys & Girls, 12.30 Detective in panto-fole 13.00 Aktualno: Carnevale a Summaga 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: L'Orlan-do furioso (2. del) 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Dick Van Dicke 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 0.20 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir. (49. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19-00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operetne melodije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro v glasbi; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Pomemben sklep občinskega sveta v Sovodnjah Z varianto k regulacijskemu načrtu več parkirišč in športnih objektov Razstava je odprta še do 17. marca Slikar Robert Faganel razstavlja v avditoriju Najpomembnejša točka na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah je bilo sprejetje 9. variante k splošnemu regulacijskemu načrtu. Takoj je treba povedati, da gre za vrsto manjših sprememb urbanističnega instrumenta, ki pa ne spreminjajo dosedanje splošne usmeritve. Izhodišča za pripravo variante k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu je pojasnil župan Vid Primožič, podrobno pa je o novostih spregovorila načrtovalka, arh. Luisa Codellia. V regulacijski načrt je bilo vnešenih kakih dvajset manjših sprememb, ki se nanašajo tako na zasebne gradnje, kakor tudi na možnost gradnje javnih objektov. Tu velja opozoriti predvsem na predvideno gradnjo treh parkirišč v Sovodnjah — ob pokopališču, pri občini in v zgornjem delu vasi — na raztegnitev področja za gradnjo javnih športnih objektov ob telovadnici. Novost, ki zadeva območje celotne občine, se nanaša na zoženje varovalnih pasov ob občinskih, pokrajinskih in državnih cestah. Ker spada celotno območje občine v teritorij Kraške gorske skupnosti, je bila vnešena sprememba, ki varovalni pas zmanjšuje za polovico. Precej novosti se nanaša tudi na območje tako imenovane intenzivne kmetijske dejavnosti (govedoreja in sviniere-ja). Zazidalni kvocient se zniža, celotno področje (ob Stra-dalti) pa prekvalificira. Tu bodo odslej možni samo manjši gradbeni posegi, kot dopolnilo obstoječim. Nobenih bistvenih novosti ni glede zazidalnih območij za industrijske gradnje, razen malenkostne spremembe tik ob Soči, na meji z občino Gorica, kjer se je v ta namen dodelila manjša parcela. Varianta zadeva tokrat tudi nekaj sprememb gradbenega pravilnika, ki tako posebej opredeljuje možnosti posegov na nekaterih področjih. Tako je bila na območju Vrha predvidena možnost dozidave Jamarskega doma na Vrhu, toč- neje opredeljena možnost izrabe nekaterih kmetijskih področij, točneje določena možnost posegov na zazidljivih parcelah, namenjenih za objekte splošne koristi. Razprave o predlogu variante k regulacijskemu načrtu skorajda ni bilo. Predlog je bil odobren z glasovi večinske liste, medtem ko sta se dva prisotna predstavnika manjšine vzdržala. Postopek sprejemanja variante se s tem šele začenja. Predlog spremembe k SRN bo zdaj razgrnjen in na vpogled vsakomur, za obdobje, ki ga predvideva zakon. Zatem se predvideva rok za morebitno vlaganje ugovorov in protip-redlogov. Šele nato bodo dokument poslali v odobritev na pristojne organe. Postopek se bo predvidoma zaključil čez nekaj mesecev. Nocoj občinski svet Krajevne uprave, ki jih bomo obnovili na majskih volitvah, morajo do 21. marca odobriti proračune in druge nujne sklepe pred razpustom svetov. Zato bo v prihodnjih dneh vrsta zasedanj. Goriški občinski svet se bo sestal že danes ob 18.30 (z nadaljevanjem seje jutri ob 9. Govor bo o urbanističnih posegih v mestnem jedru, o načrtu za športno igrišče v kočniku in odškodninah upraviteljem. Z obravnavo proračuna bodo predvidoma začeli prihodnji teden. Pokrajinski svet bo proračun in druge nujne zadeve obravnaval na treh zaporednih sejah v torek, sredo in četrtek (vedno ob 15.30). Nocoj se sestane tudi rajonski svet v Podgori (ob 20. uri pri športni palači). Prejšnjo soboto so v galeriji avditorija v Ul. Roma odprli antološko razstavo priznanega goriškega slikarja Roberta Faganela. Odprtja se je udeležilo izjemno število ljubiteljev umetnosti. Faganelovo slikarstvo spada v sodoben način prikazovanja naravnih lepot, med klasičnim realizmom in sodobno avantgardo. Prav zato je morda njegovo slikanje naletelo na takšen uspeh. Goriški slikar je razstavljal širom po svetu. Obiskovalcem so na ogled slike, ki prikazujejo lepote eksotične Afrike, utrinke privlačne Španije in sanjskih Hav/aijev. Razstavo si je moč ogledati ob delavnikih z izjemo ponedeljka od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 10.30 ao 13. ure do vključno 17. marca. Na sliki (foto Čubej): slikar Faganel ob sobotnem odprtju razstave. Poudarek ob praznovanju 8. marca Za priznanje pravic žensk V Novi Gorici protestni shod proti militanzaciji ob meji Razdeljevanje mimoz, družabna srečanja in druge manifestacije so včeraj v Gorici obeležile praznovanje 8. marca, mednarodnega dneva žensk. V dopoldanskih urah so pri ljudskem vrtu članice ženske komisije KPI ponujale KUtrpNi GLASBENA GORICA Oliver Messiaen Kvartet za konec časa Nenad First Symposion Izvajajo: Volodja Balžalorsky- violina Andrej Petrač - violončelo Jurij Jenko - klarinet Bojan Gorišek - klavir Kulturni dom danes, 9. marca, ob 20.30 mimoze (Foto Čubej), nabirale pa so tudi podpise za referendum, s katerim bi se izrekli proti deželnemu zakonu štev. 48, ki zadeva finansiranje privatnih šolskih zavodov. Razdeljavale so tudi letak, na katerem so zahtevale, naj bo družinsko delo končno priznano. To naj bo v enaki meri porazdeljeno med moškim in žensko, istočasno pa bi bilo primerno spremeniti delov- . ne urnike. Skrajšani tedenski delovni urnik na 35 ur, družinska dovoljenja za matere otrok, ki niso še dopolnili enajstega leta, in še nekatere druge postavke bi po mnenju goriških komunistk bile pravično plačilo za naporno žensko življenje. V Novi Gorici napovedujejo danes popoldne ob 16. uri na ploščadi pred Kulturnim domom protestni shod proti predlogu zvezne vlade, da bi povečali pristojnosti vojske s sedanjega 100-metrskega pasu ob mejni črti na cel kilometer. Shod bo potekal pod gesli Proti večjim pooblastilom vojske ob meji in Proti militarizaciji družbe nasploh. Organizator je ZSK - stranka demokratične prenove. Govorila bosta delegat v zveznem zboru Jože Šušmelj in Borut Pahor, član centralnega komiteja ZKS - stranke demokratične prenove. Poleg njiju bodo spregovorili tudi predstavniki drugih strank in gibanj, saj želijo pobudniki dati zborovanju nadstrankarski pomen in razsežnost. Sinoči so na skupnem sestanku sestavili protestno izjavo proti predlogu o razširitvi militariziranega pasu ob meji. Nastop dijakov proti rasizmu Danes in jutri ob 10.45 bodo v deželnem avditoriju v Ul. Roma dijaki italijanskega učiteljišča "Slataper" uprizorili delo Marie Rosarie De Vitis "Canto damore per ogni apartheid". Predstava spada v okvir manifestacij "Z Mandelo naproti svobodi", ki jih prireja pokrajinski odbor za človekove pravice pod pokroviteljstvom pokra- 048t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO H Banca Agricola p Kmečka banka Gorica j inske in občinske uprave ter Goriške hranilnice. V niz srečanj proti vsaki obliki rasizma in nestrpnosti sodi tudi okrogla miza, ki bo prihodnji četrtek, 15. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu in ki se je bo med drugimi udeležil Benny Nato, predstavnik protirasističnega gibanja "Afričan National Congress" v Italiji. V popoldanskih urah bo v Verdijevem gledališču koncert goriških ansamblov "Mandela rock", po konferenci Benny-ja Nata, ki bo ob 18. uri v sejni dvorani jezikovnega liceja ' Paolino d'Aqui-leia", pa bodo v Verdiju vrteli Sguitti-erijev film "II colore dellodio«. Karabinjerji prijavili 8 oseb Karabinjerji iz Palmanove so po daljši preiskavi v prejšnjih dneh prijavili sodnim oblastem osem mladeničev zaradi kraje in prekupčevanja z ukradenim blagom. Med peterico prijavljenih zaradi kraje sta tudi 20-letni Massimiliano Cechin iz S. Giovannija al Natisone in 25-letni Alfonso Moc-caldi iz Krmina. Karabinjerji so prijavili zaradi prekupčevanja še 17-letne-ga M. M. iz Tržiča, 19-letnega Andrea Pulina iz S. Giovannija al Natisone in 27-letnega Erminia Pizzula iz Krmina. Karabinjerji so v noči na ponedeljek zalotili člana tolpe, ki je nameraval vlomiti v urad nekega podjetja v Manzanu. Med preiskavo na mladeničevem domu so dobili več ukradenega blaga in imena njegovih sodelavcev. V Fari gorel prazen senik Niso še znani vzroki požara, ki je včeraj okrog poldneva zajel poslopje v Ul. dei Conventi 14 v Fari. Tu so se namreč ognjeni zublji razširili po večjem sicer praznem gospodarskem poslopju, ki ga je gospodinja Gloria Ber-loso por. Duri svojčas uporabljala kot senik. Goriški gasilci so prihiteli z dvema avtocisternama, vendar so se poslužili le ene, saj je domačinom že prej uspelo delno pogjasiti požar. Gmotna škoda je precejšnja, saj bo najverjetneje treba predelati ostrešje in tramove, ki jih je ogenj močno poškodoval. Drevi v Gorici predstavitev zbirke EstLibris Na pobudo Inštituta za družbeno in versko zgodovino bodo nocoj v Gorici predstavili knjižno zbirko EstLibris, ki jo je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska. Predstavitev bo ob 18. uri v dvorani Cocolin v Ul. Seminario 7. Knjige bosta predstavila prof. Elvio Guagnini s Tržaške univerze in urednik zbirke Miran Košuta. Z zbirko želi ZTT posredovati italijanskemu občinstvu leposlovna dela slovenskih avtorjev v našem ožjem prostoru. Nocoj bodo predstavili italijanski prevod povesti Mrak za rešetkami Franceta Bevka (v italijanskem prevodu Ezia Martina je naslov »Cre-puscolo«), zbirko poezije Srečka Kosovela »Fra il nulla e Tinfinito« v prevodu Gina Brazzodura, roman Vladimira Bartola Alamut (prev. Arnaldo Bres-sanj in zbirko esejev Marije Pirjevec »Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena«. _______________kino_____________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Tango e cash«. VERDI 18.00-22.00 »Scandalo Blaže«. VITTORIA 17.30-22.00 »Cronache bestia-li n. 2«. Prep. ml. pod 18. letom. rwy v v Trzic COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Dirigent Anton Nanut. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Harlem night«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.15-20.15 Filmsko gledališče: »Krvava polja«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Seks, laži in video«, 22.00 »Ljubezenski stroj«. DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 »Brez milosti«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - Tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - Tel-40497. __________pogrebi_____________ Danes ob 9.30 Sergio Rigon iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče, ob 11.50 Antonio Briscak iz splošne bolnišnice v Trst. Avtomobil Sierra Twin Cam. Danes je lepši in močnejši. V SOBOTO, 10., IN V NEDELJO, 11. MARCA, vas vabimo na predstavitev novega avtomobila FORD SIERRA TWIN CAM, novih Fordov SCORPIO z 2 ali 3 prostorninami in drugih modelov 1990 avtomobilov FORD v muzej AVTOMOBILA IN TEHNIKE na Majnici v Fari (Ul. Gorizia 164 - Tel. 0481/882404) ■~Qrat\^N SORICA - Tel. 0481/520121 - 520052 - Fax 20643 Zbirka novel Zore Tavčar Ob kresu življenja Z nizom zgodb skozi življenje Slovenski pisatelj, ki živi v Londonu Evald Flisar: »Mlini na veter so moja utvara« V redni knjigi goriške Mohorjeve družbe za leto 1990 je Zora Tavčar zbrala kar dvajset strnjenih novel z naslovom [Ob kresu življenja11. Kot se navadno ob nizu novel dogaja, /e težko iz vsakega posameznega zarisa sklepati na celoto, kot se tudi celota zaradi dokaj različnih osvetlitev kaže v črtkastih obrisih - oboje narekuje istočasno obravnavo izbranih zgodb kakor tudi celotne zaokroženosti spleta, ki Posledično zarisuje avtoričin pogled na življenje. Knjiga je pravzaprav skupek številnih portretov, številnih prizorišč, ki se jim avtorica bliža z izbrušeno notranjo radovednostjo, naravnost vzhičenim vživljanjem v nenavadne like oziroma usode. S kultiviranim jezikovnim izra-zom, ki v nekem smislu nikdar ne izgubi želje po iskanju ustreznejše besede, primernejšega pojmovanja, smo včasih Priče kar mladostnemu žaru, ki se človeka loteva ob srečanju s peresom, srečanju s praznim listom papirja, ki ga bo napolnila naša misel, naše opažanje, naše skrito čustvo. Zaradi vsega povedanega ne more biti čudno, da Zoro Tavčar zanima cel kup nenavadnih ljudi, tako rekoč posebnih življenjskih zgodb, če se spomnimo patra Arneja ( Velika maša"), človeka, ki se je vrnil iz Nemčije z invalidnostjo ( Ob uri svitanic"), ali pa celo Agate, ki skoraj Petdeset let preoblači mrliče in živi od teh pretresljivih dogodkov, ki se jim pravi smrt ('Agata iz Sopotnice"). Včasih se avtorica izostreno in z vso možno pretresenostjo Posveti krutim zgodbam, kot je tista iz oddelka za neozdravljive fTristan in Izolda"), sicer pa v prevladujoči meri obuja doživetja prvih ljubezni v najrazličnejših pristopih in prizoriščih, ljubezni, ki se tkejo na čaroben, nedvomno Poetičen način, spravljajo akterje v silna čustvovanja, jim utirajo pot v življenje, spreminjajo njihove poglede in od- Pisateljica Zora Tavčar ločitve, skratka odigrajo v življenju ljudi tisto osrednjo vlogo, ki govori o lepi vendar očitno višji sili našega bivanja. Na doživetje in posledice ljubezni se veže prisotnost narave, ki se pri Zori Tavčar tesno pretaka v notranje doživljanje, le da je narava vseskozi prijaznejša, mirnejša in spokojnejša, medtem ko so razžarjena srečanja med ljudmi tudi usodna, ostra ter nepredvidljiva. Med novelami, katerih ožji izbor je seveda vedno subjektiven, s svojo celovitostjo in strnjenostjo prav gotovo izstopajo že omenjena zgodba o patru Arneju, bajtarskemu sinu, ki se po petindvajsetih letih vrne iz tujine, da bi spet maševal v domačem kraju: Bridko intonirana zgodba nam postreže s še živimi patrovimi spomini na mladost, na veliko ljubezen, ki ga je v nekem smislu razklala na dvoje in ga vrgla v duhovniško službo. "Ob uri svitanic" ali zgodba o človeku, ki je kot invalid prišel nazaj iz Nemčije, je zanimiva in občutena pripoved o notranjem zbliževanju z mlado vdovo, ki ravno tako v stiski začuti nesrečnega osamljenca. Po prijemu in izvedbi zelo zanimiva je "Zadnja vožnja", kjer se avtorica vživi v voznika tovornjaka, ki doživlja zanimiv potek nenavadne poti, za katero se izkaže, da je pravzaprav pot pred in po nesreči - zelo posrečen notranji monolog, ki se ves čas giblje med realnostjo in nenavadno poetičnostjo, ki jo ustvarja že opravljen smrtni nadih. Mlado dekle v zgodbi "In dnevi bratve so šli..." ostane sama z otrokom, katerega oče, njena velika ljubezen, povsem zataji, mlada mati pa seveda ne more in noče v svoji nesreči sprejeti nikakršne miloščine, v katero jo sili brezčutni in egoistični izvoljenec. Prodorna analiza človekovega srca, ki se noče klavrno ponižati in prosjačiti za drobtinice ljubezni, ampak v nesrečnem izteku ovrednoti lastno dragocenost in duševno usodo. Nemara najtehtnejša, kot iz enega velikega kosa izklesana, je novela "Slika iz Škofjeloškega pogorja", ki po vsej verjetnosti sintetizirano priča o avtoričinem življenjskem in umetniškem credu: nelepa pa vendar stasita Zefka je poročila bolehnega mež-narja. Izkaže se, da bo to srečna zveza, čeprav bo življenje sila težko. Res se mlada dva stežka prebijata, toda življenjska volja je velika, razumeta se, vsak sprejme nase svoj del bremena, vsak vdano prenaša tegobe in muke, tako rekoč s polnim razumevanjem, brez tistega obvezujočega naslanjanja na partnerja, kar praviloma vodi v polom in obtoževanja. Imata tri otroke, študirali bodo, učili se bodo, več bodo kot onadva, tedaj pa vedno bolehni mož nenadoma umre in nad družino se zgrnejo težke preizkušnje. Zefko je oplazil rak, na operacijo mora, otroci ji ne želijo povedati resnice, sin bo šel med frančiškane, izmučena žena pa vse do zadnjega ohrani svoje resnično dostojanstvo: sploh ne razume, zakaj še živi, ko pa je postorila v teh svojih dneh prav vse, kar je bilo treba postoriti. Z drugimi besedami: čisto in vdano življenje ni pravzaprav nikoli strto, nikoli premagano. JANEZ POVŠE Že nekaj let sodi Evald Flisar, slovenski pisatelj, doma v Londonu, Ljubljani in še kje, med naše najbolj brane prozaiste. Objavljati je začel že v šestdesetih letih (pesniška zbirka Symphonia poetica, romana Mrgolenje prahu in Umiranje v ogledalu), v začetku 70. let je napisal več radijskih iger, najširši bralski krog pa si je pridobil najprej s potopisoma Tisoč in ena pot ter Južno od Severa ter nato s Čarovnikovim vajencem, knjigo, ki je postala za Slovence eno največjih bralskih doživetij. Te dni jo bosta Pomurska založba in Svet knjige izdala že tretjič, kar že samo po sebi priča o zanimanju, ki ga je zbudila. Knjiga govori o dilemah evropskega uma na poti iskanja resnice in je zato postala tudi svojevrsten priročnik za ljudi na pragu dobe nove duhovnosti. Sicer pa je Evald Flisar pred kratkim izdal tudi roman Noro življenje, mariborska Drama pa je nedolgo tega uprizorila njegovo dramo Nimfa umre. Posvetimo se najprej Čarovnikovemu vajencu, knjigi, ki je od vseh vaših najbolj odmevala in ki je pravkar izšla v tretji izdaji. Kako doživljate vlogo "preroka v svoji deželi"? »Če bi zaslutil, da je to res moja vloga, ali da mi jo skuša nekdo naprtiti, bi pobegnil in se ne bi nikoli več vrnil. Hrepenim po svobodi, ne po kanonizaciji. Prišel, videl, odšel je moj mot-to. Zame je bojišče moja notranjost, mlini na veter, s katerimi se spopadam, pa so moje utvare. Ker smo vsi narejeni po istem kopitu, je to seveda zanimivo tudi za druge; od tod verjetno moj relativni uspeh. A bodimo realni: Čarovnikovega vajenca je doslej prebralo recimo, trideset tisoč Slovencev in morda dvakrat toliko Srbov in Hrvatov. To ni velika reč. Še posebej ker si knjigo lasti preveč marginalnih interesnih skupin, od okultistov do onih, ki jih zanima duhovna rast. Seveda ne morem preprečiti, da bi si jo vsak razlagal po svoje. Pravzaprav bi moral biti tega vesel.« Mirabilia na Opčinah Kulturno umetniško društvo Magnet (ki ga oblikujejo v glavični mladi) bo na svojem sedežu (Pfoseška ulica 11, Opčine — Prvo nadstropje) odprlo jutri razstavo »predmetov na robu Vsakdanjosti« z naslovom MIRA-‘LIA. Šlo bo za svojevrstno raz-tavo, ki je zaenkrat začarana v nekakšno skrivnost. »Začetek i,, “dovania<< bo' Kot rečeno, jntri ob 20. uri, razstava pa bo a ogled do 21. marca vsak dan °d 20. do 22. ure. Zanimiv zbornik ljubljanske Gospodarske založbe S hitrimi koraki proti Evropi 1992 Sredi leta 1989 je izdala Gospodarska založba v Ljubljani zbornik del z naslovom Evropa 1992 in podnaslovom Razprave, eseji, dokumenti, ki obsega 430 strani. Zbornik razprav in dokumentov je nastal na iniciativo Republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je maja 1989 pripravila problemsko konferenco na temo: "Evropa v devetdesetih letih". Gradivo je uredil Iztok Simoniti in zbral številne avtorje, ki so posredno in neposredno sodelovali na omenjeni konferenci ter so njihovi prispevki in razprave zajeti v knjigi, ki je pred nami. Tematika o Združeni Evropi postaja iz dneva v dan vse bolj zanimiva ne samo za članice združene Evrope, temveč tudi za ostale države, vključno z Jugoslavijo. V ta namen je v domovini in tujini vse več publikacij in posvetovanj, ki sproti informirajo o najnovejšem toku dogodkov in priprav na leto 1992. Tako so npr. med prvimi v Jugoslaviji že lani spomladi organizirali mednarodno posvetovanje o pripravah na Evropo 1992 občinski in republiški sindikati v Novi Gorici v sodelovanju z nekaterimi italijanskimi industrije!, upravnimi in družbenopolitičnimi institucijami, kar je v celoti uspelo in prispevalo k razjasnitvam določenih dilem. Pomemben prispevek k tej tematiki je dal tudi tržaški Slovenec dr. Egidij Vršaj s knjigo, ki jo je izdal v lanskem letu (z naslovom: II nuovo ordine economico mondiale e la sfida del 1992). In če se osredotočimo na vsebino knjige, ki govori o Evropi 1992, bomo ugotovili, da so znali avtorji zbrati, analizirati in predvideti daljne tokove nove Evrope po letu 1992 ter se istočasno kritično spoprijeti z našo dosedanjo miselnostjo in opozorilom na tiste posledice, ki jih bo čutila Jugoslavija, če bo ostala še naprej izven teh povezovalnih in združevalnih procesov. Knjiga vsebuje nekaj prevodov bistvenih dokumentov zahodnoevropskega združevanja, ki so v svoji viziji naravnani k ustvarjanju nove identitete celotne Evrope 21. stoletja. Teh in podobnih dejstev se moramo čimprej in čimgloblje zavedati in temu primerno ukrepati. Sicer pa se, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih republikah vsak dan več in bolje razpravlja o novih dejstvih Evrope, ki je pred nami. Iztok Simoniti je v prvem poglavju orisal, poleg zgoščenega uvoda, še teze o Jugoslaviji "za ip proti Evropi", kjer je podrobneje razčlenil našo in evropsko stvarnost, dosedanje reakcije okolja, številne dileme in zmotna izhodišča, civilizacijski stik ter vizijo identitete Evrope in njene varnosti. Pri tem ni pozabil na našo ideologijo, dogmatizem, neuvrščenost in človekove pravice. Irena Brinar je osvetlila politične in pravne vidike sodelovanja z Evropsko skupnostjo ter povzela Cecchinijevo poročilo. Slednji izpostavlja politično voljo držav članic in meni, da lahko le-ta pospešuje ali pa zavre nadaljnji razvoj združevanja Evrope. Darjan Košir je prikazal pomembnejše evropske integracije in programe, kot npr. Evropsko skupnost, Svet Evrope, SEV. Avtorji so se potrudili v kratkem in razumljivem slogu prikazati evropske integracijske procese po drugi svetovni vojni, kompleksne programe bodoče Evrope na poti k ekonomski integraciji, razpotja določenih skupnosti kot npr. EFTA, določene integracijske procese SEV in spremembe v vzhodnoevropskih državah. Zanimiv je prikaz tehnološke renesanse Evrope na temo EUREKA, kakor tudi nasprotne uteži kompleksnega programa SEV do 2000, ki ga je podal Mirko Stojčevič; nekateri soavtorji knjige so se dotaknili tudi določenih dilem in polemik nečlanic bodoče Evrope (Avstrije in Švice). Bojko Bučar je zelo pregledno prikazal organiziranost evropskih regij, na katere se lahko obračamo za določena vprašanja. To je tudi grafično ilustriral. Pomemben prispevek temu zborniku je dal dr. Lojze Sočan s poglavjem o razviti Evropi in Jugoslaviji, kjer je na osnovi številnih analitičnih podatkov orisal možnosti za sodelovanje Jugoslavije, ne samo z Evropsko skupnostjo, temveč tudi z EFTO. Pregledno je podana tudi kronologija dosedanjega povezovanja in združevanja Evrope. V zaključnem poglavju, ki obsega nad polovico knjige, so zbrani številni dokumenti in literatura, ki obravnava evropsko problematiko. Veliko prostora je posvečenega Beli knjigi o uresničevanju notranjega trga. Podrobno je podan tudi Enotni evropski akt in seznam sporazumov Sveta Evrope do 1. 3. 1988. Bližamo se torej letu 1992, zato smo pred dejstvom, kako koncipirati in realizirati tesnejše sodelovanje z Evropo na vseh področjih. GABRIJEL DEVETAK Tihožitja starejšega furlanskega mojstra Freda Pittina ham galeriji fl Tribbio se predstavlja eden no ičreiših furlanskih likovnih mojstrov Fred Pitti-lorie lSe ^/ža 86. letu. Furlanski mojster, ki se ma-lja švicarska ura leto za letom točno predstav-šestrjp. Pubjiki, je izredno ploden in to v vseh svefJset,h }ebb svojega likovnemu izživljanju po-do ne9a življenja. Zato menimo, da zasluži bese-skr,,, f ve<-‘ posebno za tiste, ki niso pogostni obi-°vala galerij. šol0 Tittino je opravil v Vidmu srednjo tehnično se 0_n Pustni geometer. Toda opustil je to stroko in knia.jUuulil za slikarsko umetnost in se še zelo tegan Za^e^ družiti s furlanskimi velikimi mojstri V fem6/ °ke Afrom, Mirkom, Grassijem in drugimi, npzctri ■u Č Popravil tudi svojo prvo samostojno 2Q(v,,avo w sicer leta 1930 v Vidmu, ki mu je kmalu kje . Postajati tesen. Zato se je odpravil v Milan, krtin i lme! prav tako izredno srečo, da je prišel p stik z velikimi mojstri, kot so bili Birolli, u, Fontana in drugi. Ko se je v družbi teh moj- strov in na akademiji Brera strokovno še izpopolnil in izrazno okrepil, ga je domotožje zvabilo spet domov. Ustvarjal in razstavljal je doma, v Benetkah, Rimu, Milanu, Firencah, Bologni in še marsikje, med drugim tudi štirikrat na beneškem bienalu in rimskem kvadrienalu. Skratka, šestdesetletni obračun videmskega mojstra je bogat in s to polnostjo življenja se priletni mojster sedaj ponovno predstavlja tržaški publiki. Videmski mojster, ki je torej tudi tokrat napolnil s svojimi deli središčno tržaško galerijo, je vsebinsko ali motivno ostal samemu sebi zvest, saj bi mogli reči, da je razobesil na stene galerije v glavnem tihožitja ali njim sorodna dela. In še v nečem je Fred Pittino vztrajen: v svoje kompozicije vključuje zelo preproste, stare, zarjavele predmete, ki jih je staknil med staro šaro kje na podstrešju ali v kleti, kot na primer staro petrolejko, star mlinček za kavo ali medeninasti mlinček za mletje popra, staro tehtnico, kmečki svečnik s koščkom nedogorele sveče in podobne preproste predmete, ki jih je izpodrinila sodobna tehnika. K temu bomo dodali prav tako preproste domače sadeže, ki so verjetno zrasli na njegovem ali sosedovem vrtu, kot so npr. buče, veja lepih zrelih kakijev in drugega podobnega sadja, pa tudi veliko preprostega cvetja iz domačega vrta in še kako ribo. Njegova tihožitja in motive nasploh sestavljajo domači, skromni predmeti, ki govore o skromnem ali celo siromašnem življenju iz ne tako davne preteklosti Pittinove domovine. Vso to harmonijo preprostosti, ki ji bogata paleta pastoznih mojstrovih barv daje plemenit ton, malone muzejsko vrednost, »motita« še dve večji harlekinski kompoziciji, ki vsebinsko prav tako spadata v preteklost še vedno žive bogate folklore. Bogata razstava bo trajala do 15. t. m. (fre) Evald Flisar Po odmevih sodeč bi rekli, da so "navadni bralci" knjigo bolje razumeli kot kritika. Zakaj, menite? »Mislim, da so se kritiki lotili te knjige v glavnem pogumno in pošteno, čeprav seveda vsak v okvirih svojih specifičnih teoretskih izhodišč. Res pa je tudi, da je kritika na splošno ostala v zadregi, saj ni vedela, kam naj uvrsti knjigo, ki očitno ni bila pisana z namenom, da bi si pridobila naklonjenost te ali one smeri. Odpreti nov, malo drugačen predal za knjigo, ki ne sodi v noben znan predal in je povrh še uspešnica, in torej po pravilih slovenskega slonokoščenega stolpa sumljiva, je vsekakor tvegano. Tveganje je nekoliko manjše, ko knjiga izide v visoki nakladi v Franciji ali Angliji. Kar zadeva navadne bralce, pa je seveda tako, da se lahko s knjigo, z vsako knjigo, resnično sporazume le tisti, ki stopi na njeno ozemlje kot duhovno odprt, radoveden popotnik, ne kot do zob oborožen odposlanec te ali one pravoverske estetike. Kako gledate danes na problematiko, opisano v Čarovnikovem vajencu; kakšno kvalitativno spremembo je odkritje "božjega" pomenilo za vaše življenje in ustvarjanje? »Ni preprosto vzpostaviti ravnotežja med levo in desno polovico cerebralnega dela možganov, med egom in dušo. O tem priča zgodovina človeštva, ki je v glavnem kronika nasilja "levih" možganov z "desnimi", intelek-ta nad intuicijo, sebičnosti nad ljubeznijo, imeti nad biti. Seveda pozna zgodovina tudi primere zločincev, ki so postali svetniki, zato nihče od nas ni brez upanja. Poskus izravnave med temno in svetlo platjo človeškosti, ki ga opisujem v Čarovnikovem vajencu, je bil gotovo dramatičen in travmatičen. Vendar bi o tem, do kolikšne mere je "vajenec" postal "mojster", raje molčal. Ne zato, ker bi me bilo sram priznati, da imam še daleč do cilja, ampak zato, ker vsebuje odgovor na vsa takšna vprašanja pravzaprav knjiga sama. Med drugim tudi spoznanje, da smo upravičeni samo do poti, ne pa tudi do cilja. Skratka: črta obzorja ostane v obzorju, kakršnokoli pot uberemo proti njej. Pomembno pa je, da se odpravimo, da ne ostanemo na mestu.« Kakšen bi bil vaš zadnji roman Noro življenje, ko ne bi bilo učitelja Joganande? »Ta knjiga je izšla pred tremi meseci, zato mi je še preblizu, živim v njeni senci. Zato sem do nje nestrpen, jezen nanjo, kot sem na vsako knjigo takoj po izidu. Jezen zato, ker se mi je izmuznila med ljudi, preden sem si utegnil do konca izprašati vest in najti odgovor na vprašanje: ali je to res knjiga, ki sem jo hotel napisati, in ali je res takšna, kot sem si jo zamislil? Odgovora na takšna vprašanja seveda ni, vendar ni nestrpnost do novorojene knjige zato nič manjša. Na koncu se človek seveda sprijazni, saj mu zmeraj ostane naslednja knjiga, pa naslednja.« S čim se preživlja slovenski pisatelj v Londonu in kako gleda njegov angleški del na tukajšnje dogajanje? »Preživlja se z delom, seveda: predvsem z uredniškim delom, pa tudi s pisanjem člankov, radijskih iger, knjig. Biti "poangležen" Slovenec ima svoje prednosti in najbolj odrešilne od teh so gotovo širši zorni kot, večja objektivnost, manjša zavezanost lokalnim zdraham. Cena pa tudi ni majhna: občutek, da sem v Sloveniji 'na obisku", način mišljenja, ki ni več povsem slovenski in zato povzroča nesporazume; pa tudi neredna navzočnost na sceni, ki je lahko za pisatelja usodna, saj imajo ljudje silno kratek spomin. Sem pač razseljena oseba. Vendar se mi cena zaenkrat ne zdi previsoka. Upam, da se mi nikoli ne bo.« HELENA GRANDOVEC Zmagal je v včerajšnjem slalomu v Geilu m Norveškem Košarkarski pokal evropskih prvakov Tomba »kot v starih časih« GEILO — Jtalijanski smučar Alberto Tomba je včeraj — po štirimesečnem premoru — spet stopil na naj višjo stopnico odra za zmagovalce v svetovnem smučarskem pokalu. V norveškem Geilu je — »kot v starih časih«, tako je izjavil po zmagi — pustil za sabo vso svetovno slalomsko elito, njegov uspeh pa je še toliko večji, če upoštevamo, da je drugouvrščeni Avstrijec Michael Tritscher zaostal za več kot sekundo. Tomba si je že v prvem teku pripravil odlično izhodišče. Bil je prvi s 33 stotinkami prednosti pred najboljšim slalomistom sezone, »elanovcem« Ar-minom Bittnerjem, in južnotirolskim »rojakom« Kurtom Konradom Ladstat-terjem. V drugem spustu je hotel Bittner očitno prehiteti velikega nasprotnika. Na vso paro se je spustil po močno zasneženem slalomišču, še pred merjenjem vmesnega časa pa je storil napa- ko in odsmučal s proge. Podobno je minuto pred njim predčasno končal tekmo tudi Ladstatter. Ob njunih izpadih je imel tako Tomba na stežaj odprta vrata do svoje devete zmage v svetovnem pokalu. V drugem spustu je daleč najboljši čas dosegel Avstrijec Gstrein, ki se je s slabega 15. mesta povzpel do zadovoljivega petega. S tem je na skupni lestvici slaloma na drugem mestu prehitel domačin Furusetha in ima tako možnost za osvojitev srebrne kolajne v tej panogi (zlato je že pred časom osvojil Bittner). V borbo za drugo mesto lahko posežejo še Furuseth, Tritscher in tudi Tomba. O tem pa bo odločal zadnji slalom sezone na Švedskem. V Geilu je včeraj nastopil tudi Slovenec Grega Benedik, ki je s slabim 31. mestom za las zgrešil nastop v drugem teku. VRSTNI RED SLALOMA 1. Tomba (It.) 1'46'T9, 2. Tritscher (Av.) I'4r38, 3. Nilsson (Šve.) 1'47"49, 4. Stangassinger (Av.) 1'47"56, 5. Gstrein (Av.) T47"72, 6. Okabe (Jap.) 1'47"81, 7. Shaw (ZDA) 1'47"93, 8. Furuseth (Nor.) 1'48"23, 9. Zurbriggen (Švi.) 1'48"23, 10. Bianchi (Fr.) 1'48"35, 11. Roth (ZRN) 1'48"40, 12. Moro (It.) 1'48"48, 13. Strolz (Av.) 1'48"50, 14. McGrath (ZDA) 1'48"65, 15. Berra (Švi.) 1’49"21. LESTVICA SLALOMA ZA SP 1. Bittner (ZRN) 135 točk, 2. Gstrein (Av.) 91, 3. Furuseth (Nor.) 89, 4. Tritscher (Av.) 85, 5. Tomba (It.) 70. SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 319 točk, 2. Furuseth (Nor.) 228, 3. Mader (Av.) 203, 4. Bittner (ZRN) 178, 5. Strolz (Av.) 148, 6. Hdflehner (Av.) 139, 7. Skaardal (Nor.) 122, 8. Eriksson (Šve.) 112, 9. Accola (Švi.) 109, 12. Piccard (Fr.) 101. Vse po predvidevanjih Philips - Lech Poznan 99:82 (45:35) PHILIPS: Chiodini, Aldi 9, Pittis 4, D'-Antoni, Cureton 14, Anchisi 4, Meneghin 7, Riva 20, Montecchi 6, McAdoo 35. LECH POZNAN: Korkija 3, Baran, Bo-gučki 9, Marcinkovski 11, Jecherek 16, Šzafanski, Kijevski 12, Torgowski 31. SODNIKA: Klingbiel (ZRN) in Kleer-snijder (Niz.). PON: Marcinkovski (34). PM: Philips 12 na 20; Lech 16 na 21. TRI TOČKE: Riva 4, Aldi, Torgowski 4, Kijevski 2, Marcinkovski, Korkija. MILAN — Milanski Philips je brez težav odpravil res povprečno ekipo Lecha iz Poznana, ki pa je v začetku drugega polčasa skoraj opravila "čudež" s tem, da se je Meneghinu in tovarišem približala na pet točk. Več seveda ni zmogla in ko se je nato razigral McAdoo (8 na 9 v metu) je bilo seveda (grde) tekme konec. S to zmago Philips še upa v uvrstitev v finalni del. Jugoplastika - Den Helder 105:78 (54:34) JUGOPLASTIKA: Sretenovič 2, Pera-sovič 18, Pavičevič 7, Kukoč 9, Savičevič 8, Ivanovič 15, Radja 28, Naglič 18. DEN HELDER: Rutsen 8, Duyvelshoff 2, De Waard 14, Ranke, De Velde 12, Wingard 7, Van Dinten 6, Jones 9, Le Grand, Cooper 18. SPLIT — Evropski prvak Jugoplastika je bil seveda premočan za Nizozemce, ki so popustili že v polovici prvega deja igre, ko so že zaostajali za 20 točk. Že takrat je bila torej tekma končana, splitski trener pa je nato zvrstil vse svoje igralce na igrišču. OSTALA IZIDA 11. KOLA POKALA PRVAKOV: Barcelona - Maccabi 107:85; Aris - Limoges 89:79. LESTVICA: Barcelona 18; Jugoplastika in Limoges 16, Aris 14, Philips 12, Maccabi 10, Den Helder 2, Lech 0 točk. Boksarsko srečanje mladinskih reprezentanc Italije in SFRJ V tržaški športni palači sta se sinoči srečali mladinski boksarski reprezentanci. V času ko poročamo je bil dvoboj še v teku, saj se je zaradi uvodne zamude celotna manifestacija začela dokaj pozno zvečer. Po prvih osmih od skupnih dvanajstih srečanj je vodila Italija z 10:6 (vsaka zmaga je veljala dve točki, izenačen izid eno, poraz pa seveda nič). Italijanski boksarji so bili boljši predvsem v lažjih kategorijah (do 60 kg), medtem ko so Jugoslovani osvojili vsa tri srečanja v težjih. V mušji kategoriji (do 51 kg) je Di Giovanni (It.) premagal Vučkoviča s t.k.o. v 3. krogu. V petelinji kategoriji (do 54 kg) je najprej Italijan Campete premagal Sobica po točkah, nato pa je še Zichella (It.) premagal Marinkoviča, prav tako po točkah. V peresni kategoriji (do 57 kg) je Presciutti (It.) odpravil Goločevaca (Jug.) s t.k.o. v 2. krogu: v isti kategoriji je nato Castel-lacci po točkah premagal Uka (Jug.). Prvo zmago za Jugoslavijo je dosegel Husen v velter kategoriji (do 67 kg), ki je po točkah odpravil Affatigata. V najlepšem dvoboju prvega dela večera je nato Jugoslovan Petrovič v lahki kategoriji (do 60 kg) premagal Buonanna, ki je odstopil v 3. krogu. Tretjo zmago za modre je osvojil Fogar v super velter kategoriji (do 71 kg): po točkah je odpravil Inverardija. V drugem delu sinočnjega srečanja mladinskih boksarskih reprezentanc Italije in Jugoslavije so se srečali še Mattei in Čanzadi (60 kg), Mennelli in Sandor (63,5 kg), Bugada in Popoyič (67 kg) in Vidoz in Petrovič (91 kg). Finalni šahovski kandidatski dvoboj Tiimnan - Karpov 0:1! KUALA LUMPUR — Včeraj se je v Kuala Lumpurju začel finalni šahovski kandidatski dvoboj med bivšim svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom in Nizozemcem Janom Timmanom. Zmagovalec tega meča, ki bo trajal 12 partij, se bo oktobra pomeril s prvakom Garrijem Kasparovom za šahovski naslov. Karpov je takoj silovito potegnil, saj je včeraj kar s črnimi figurami premagal nasprotnika. Že res, da je bil dolgoletni prvak favorit v tem dvoboju, vendar pa si ni nihče pričakoval, da bo v samih 36 potezah v španski partiji "zmlel" nasportnika. Druga partija bo na sporedu danes, bele figure pa bo imel Karpov, ki bo po vsej verjetnosti poskušal zadati nasportniku "smrtni" udarec. Na turnirju na Bledu Grosar v vodstvu BLED — Na mednarodnem odprtem šahovskem turnirju na Bledu presenetljivo vodi mladi novogoriški mojster Aljoša Grosar, ki je v včerajšnjem sedmem kolu premagal Karlova. Do sedaj vodeči Rudi Osterman pa je izgubil svojo prvo partijo s Sovjetom Piskovokm in seveda vodilno pozicijo na skupni lestvici. LESTVICA: Piskov in Grosar 6, Osterman, Janvarijov in Svešnikov 5,5 itd. Na svetovnem rokometnem prvenstvu Jugoslavija za bron BRATISLAVA — Po velikem trudu in daleč preveč živčne napetosti si je Jugoslavija izborila možnost osvojitve bronaste kolajne, za katero se bo borila jutri ob 13. uri v Bratislavi proti Romunom. Za svetovno zlato pa se bodo borili favoriti Sovjeti in presenetljivi Švedi. Včeraj je Jugoslavija gladko premagala Poljsko in dokazala, da kljub mnogim nerešenim problemom še vedno spada v sam svetovni rokometni vrh. 1. POLFINALNA SKUPINA: Francija - J. Koreja 31:24 (13:12); Madžarska - ČSSR 20:20 (8:10); Švedska - Romunija 19:20 (9:12). KONČNA LESTVICA: Švedska (130:101) in Romunija (117:105) 8; Madžarska 7; ČSSR 4, Francija 3, J. Koreja 0 točk. '2. POLFINALNA SKUPINA: Španija - SZ 28:37 (14:17); Jugoslavija - Poljska 33:20 (18:10); NDR - Islandija 17:19 (12:8). KONČNA LESTVICA: SZ 10, Jugoslavija (120:102) in Španija (109:114) 6; NDR 4; Islandija in Poljska 2 točki. TOLAŽILNA SKUPINA (od 13. do 16. mesta): Alžirija -Švica 18:22 (10:14); Kuba - Japonska 23:20 (9:12). 01ympii derbi v 1. moški diviziji 1. ŽENSKA DIVIZIJA V 11. kolu moramo zabeležiti ponovni poraz Agoresta, ki ne igra tako, kakor je kazalo na začetku prvenstva. Tokrat so igralke podlegle močni ekipi Cormonsa, ki se bori za najvišja mesta. Druga slovenska ekipa v tem prvenstvu, Soča Cassa di Risparmio, pa je zabeležila svojo četrto zaporedno zmago. Na vrhu lestvice vodi Pall. Mossa, ki je še neporažena. IZIDI 11. KOLA: Soča - Villesse 3:1, Šale Sicilia - Mossa 1:3, Fincantieri -Svag Dizorz 3:1, ACLI Ronchi - Farra 3:2, Cormons - Agorest 3:0, Grado -Azzurra 0:3. LESTVICA: Mossa 22, ACLI Ronchi in Libertas Cormons 18, Soča Cassa di Risparmio, Azzurra, Farra in Fincantieri 12, Agorest 10, Pall. Grado 8, Šale Sicilia, Svag Dizorz in Lib. Villesse 0. ŠALE DI SICILIA - SOVODNJE AGOREST 3:1 (12:15, 16:14, 15:4, 15:8) SOVODNJE AGOREST: Černe, Kraš-ček, Fabi, Braini, Pavšič, Tabaj, Geta, Paulin. Na gostovanju v Foljanu je ekipa Sovodenj Agorest ponovno poražena zapustila igrišče. Slovenske odbojkarice so dobro začele srečanje, osvojile prvi niz in pri šestnajstici izgubile drugega. V nadaljevanju pa so precej popustile, tako da so domačinke brez večjih težav slavile uspeh. (M. Strgar) 1. MOŠKA DIVIZIJA Tokrat je bil na vrsti slovenski derbi med 01ympio in Našim praporom. Tekma se je odločila šele v tie breaku in celoten izkupiček so odnesli olym-pijci. Soča pa je tudi tokrat zmagala in zaostaja za vodečim Caldinijem le za dve točki. Caldini je v zaostali tekmi 7. kola premagal Sagrado po petem setu igre. IZIDI 8. KOLA: Armonia e Salute -Intrepida 1:3, 01ympia - Naš prapor 3:2, Soča Sobema - ACLI Ronchi 3:0, Grado - Staranzano 0:3, Caldini - Lib. Cormons 3:0. LESTVICA: Caldini 16, Soča Sobema 14, Staranzano 10, Naš prapor, 01ympia, Grado in Intrepida 8, Armonia e Salute in Lib. Cormons 2, ACLI Ronchi 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA V 7. kolu ni prišlo do presenečenj. Šanson je opravil svojo dolžnost šele po 5. setu in še vedno nepremagan vodi prvenstvo. Na drugem mestu se nahaja 01ympia, ki je tokrat počivala. IZIDI 7. KOLA: Lib. Gorizia - Šanson 2:3, ACLI Ronchi - Morarese 3:2. Počivali sta 01ympia in Sagrado. LESTVICA: Šanson 10, 01ympia 8, Lib. Gorizia 6, ACLI Ronchi, Morarese in Sagrado 2. UNDER 16 ŽENSKE A SKUPINA Soča Gostilna Devetak še vedno vodi na razpredelnici, ko do konca prvenstva manjkajo še tri kola. Najbolj zanimiva tekma med Torriano in Vil-lacher Bierom je bila preložena. IZIDI 11. KOLA: Fresco Discount -Lib. Gorizia 0:3, Peli. Meri - Svag Dizorz 3:1, Pall. Grado - Soča 0:3. LESTVICA: Soča Gostilna Devetak 20, Villacher Bier 18, Soteco Torriana 16, Grado 12, Peli. Meri 10, Lib. Gorizia 6, Lib. Capriva 4, Fresco Discount 0. B SKUPINA V tej skupini slovenskim ekipam ne gre od rok. Neizkušena ekipa Agoresta je brez prvenstvenih točk, 01ympia je sicer nekoliko boljša, zabeležila pa je že četrti zaporedni poraz. Na vrhu lestvice sta dve ekipi z enakim številom točk, Šanson in Fresco Discount. IZIDI 10. KOLA: Šanson - Farra 3:0, Pieris - Villesse 1:3, Agorest - Fresco Discount 0:3. Počivala je 01ympia. IZIDI 11. KOLA: 01ympia - Šanson 1:3, Villesse - Agorest 3:0, Farra - Pieris 3:1. Počivala je ekipa Fresco Discount. LESTVICA: Fresco Discount in Šanson 16, Villesse 8, 01ympia, Farra in Pieris 6, Agorest 0. PIERIS - OLVMPIA 1:3 (11:15, 15:9, 12:15, 14:16) OLVMPIA: Bratina, Brisco, Bevila-qua, Corsi, De Biasi, Zotti, Princi, Komjanc. Tekma vse do četrtega seta ni postregla s pravo odbojko, ki bi jo ekipi lahko prikazali. V četrtem nizu so domačinke povedle z rezultatom 10:1, a so igralke 01ympie tokrat, kot da bi se ustrašile morebitnega petega seta, s katerim nimajo dobrih izkušenj, zaiga-le kot prerojene. Z veliko borbenostjo in željo po zmagi so v zaporedju dosegle 13 točk in vodile 14:10, domačinkam je sicer uspelo izenačiti na 14:14 a kljub temu niso zaustavile zagnanih gostij, katere so set zmagale in si vpisale novih par točk. Za borbenost in imenitno vodenje svojih soigralk v odločilnih delih tekme zasluži vse pohvale kapetan Mila Bratina. (EZA) UNDER 14 MOŠKI Letošnje prvenstvo, ki je pravzaprav troboj, se počasi bliža h koncu. Na vrhu razpredelnice je 01ympia, ki je skoraj matematično že prvak. Na drugem mestu pa je obstal OK Val. Zanimiv je bil tudi derbi med OK Val in 01ympio. Valovci, ki so anagrafsko ekipa under 13, so olympijcem iztrgali prvi set in so se upravičeno veselili. 01ympia je preveč grešila, predvsem pa so njeni visoki igralci, ki v tej kategoriji lahko tolčejo brez bloka, dokazali, da niso tehnično dovršeni, sicer bi valovce lahko »zmleli«. Morda pa je krivda tudi v tem, da je bilo prvenstvo le formalnega značaja in da konkurenca ni bila ostrejša. IZID 4. KOLA: OK Val - 01ympia 1:2. Počival je ACLI Ronchi. LESTVICA: 01ympia 6, OK Val 2, ACLI Ronchi 0. UNDER 13 ŽENSKE IZIDI 16. KOLA: Agorest - Pro Ro-mans 0:3, Intrepida - Sagrado 1:2, Torriana - Staranzano n.o., 01ympia -ACLI Ronchi 1:2, Pieris - Soča n.o. LESTVICA: Sagrado 43, Pro Romans 32, ACLI Ronchi 28, 01ympia in Intrepida 25, Soča 23, Staranzano 19, Torriana 15, Dom Robo 10, Pieris 3. OLVMPIA - ACLI RONCHI 1:2 (9:15, 15:13, 10:15) OLVMPIA: Bulfoni, Princi, Miklus, Zotti, Alban, Brajnik, Lutman, Pintar. Domačinke se na tej tekmi niso izkazale, predvsem so slabo sprejemale in serviranje ni bilo na višini. Da so predstavnice 01ympie zmožne kaj več dokazuje dejstvo, da so zmagale drugi niz, potem ko so Rončanke že vodile z 10:1. (EZA) UNDER 13 MOŠKI V edini tekmi 8. kola je Soča ponovno zmagala in potrdila, da upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici. IZID 8. KOLA: Torriana - Soča 0:3. LESTVICA: Soča 15, ACLI Ronchi 11, OK Val 4, Torriana 0. (M. J.) SUPERMINIODBOJKA ŽENSKE V nadaljevanju tekmovanja v super-miniodbojki, je bila še tretja ekipa Dom Robo uspešna, saj se je uspela uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. V Ločniku je namreč igrala proti istoimenski ekipi ž izidom v setih 1:1. Ker so bile v prejšnjem kolu uspešnejše, saj so premagale Ločnik z 2:0, so se v nadaljnje tekmovanje uvrstile naše mlade igralke in ekipa Soče. Tako bodo v nadaljevanju tekmovale vse tri ekipe Doma Robo. Za Dom Robo so proti Lucinicu igrale: Zavadlav, Lutman, Kocina, Pavio. (Miran Strgar) Ob Tirenskem morju Rominger najhitrejši MAIORI (SALERNO) — Švicarski kolesar Tony Rominger je gladko osvojil drugo etapo kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja ter se s to zmago povzpel na vrh skupne razpredelnice. Na 175 km dolgi etapi iz Neaplja do Maiorija pri Salernu je za 1'47" prehitel Francoza Delio-na ter za 1'48" Italijana Fondriesta. SKUPNA LESTVICA: 1. Rominger (Švi.) 4.56'43"; 2. Delion (Fra.) po 1'49"; 3. Fondriest (It.) 1'54”; 4. Kelly (Ir.) i.č.; 5. Jaskula (Pol.) 1'55"; 6. Steiger (Švi.) i.č. itd. Presenetljiva zmaga Baffija MARSEILLE — Italijan Adriano Baffi je v naletu osvojil peto etapo kolesarske dirke od Pariza do Nice. Na cilju v Marseillu je za las prehitel N'" zozemca Wijdnandsa ter Belgijca BO" mansa in De Wildeja. Na skupni les' tvici še vedno vodi Irec Roche, sled' pa mu De Wilde (po 20 ) in FraIlC0Z Moreau (po 30”). Italijan Argentin je trenutno na 20. mestu skupne razpredelnice z zaostankom 1'30". V Brixnu meddeželni del pokrajinskega pokala Gladka zmaga domačih tenisačev V nedeljo je bil v Brixnu meddeželni del tekmovanja za pokal provinc med ekipami kategorije under 12 iz Trsta in Bočna ter Gorice in Trenta. Mladi tenisači iz naše pokrajine so se podali na težko gostovanje, a ne brez možnosti za uspeh. V petih srečanjih pa, ki so veljala za končni rezultat, so morali vsi po vrsti priznati premoč gostiteljev. Končni rezultat 5:0 je kljub vsemu prestrog za tržaško vrsto pod vodstvom Borisa Košute. Pri dekletih je negativni rezultat opravičljiv -zaradi pomanjkanja izkušenj obeh tržaških tenisačic: gajevke Erike Racetove in Elene Floramo od ATO. Gajevec Aleš Plesničar in Mas-simo Pellicetti od TCT pa sta se skušala enakovredno boriti z nasprotnikoma, toda zmanjkalo jima je odločnosti in zagrizenosti, da bi rezultat obrnila v svojo korist. Ob že zagotovljenem končnem rezultatu sta Tržačana Ribarič in Del Degan precej gladko klonila predstavnikoma iz Bočna v igri dvojic- IZIDI POSAMEZNIKOV: Pellicetti -Acherer 3:6, 4:6; Race - VValdner 1:6. 0:6; Plesničar - Pircher 4:6, 4:6, Floramo - Lalli 1:6, 1:6, Del Degan, Ribarič -Pfeifer, Allgarer 2:6, 2:6. V drugem srečanju je Gorica prav tako klonila Trentu in sicer z rezultatom 1:4. Oba rezultata tako potrjujeta ugotovitev, da bi morala deželna teniška federacija podpreti posamezne klube pri širjenju tenisa med najmlaj" Šimi in bolje organizirati delo z njimi, da bi lahko v nadalje dosegali kaj vec uspehov na državni ravni. 3 | šport na primorskem Adria ostaja v prvi ligi Najprijetnejše presenečenje zadnjega športnega vikenda na Primorskem so pripravile nedvomno kegljavke Ad-rie iz Ankarana, ki so premagale enega od kandidatov (dotlej) za osvojitev prvaka Jugoslavije, ekipo Rijeke. S tem so si Ankarančanke praktično zagotovile obstanek v elitni jugoslovanski ligi. Odbojkarji in odbojkarice so igrali s spremenljivim uspehom. Drugoligaš Salonit je po pričakovanju zmagal v Stari Pazovi (Jedinstvo - Salonit 1:3), Novogoričanke pa so se vrnile praznih rok iz Kočevja, kjer niso osvojile niti seta. V slovenski ligi za moške je Izola klonila na domačem igrišču proti Ble- du, igralke Koper Cimosa pa so odp/® vile Mislinjo. Rokometašice ajdovsk ^ ga Mlinotesta so doživele nov poraz drugi zvezni ligi in sicer doma pr° ^ Spartaku, tako da skoraj nimajo v ^ upanja na rešitev. Tudi košarka! Kopra, člani republiške lige, niso m1 li sreče (zlasti s sodniki) in so po P°rza zu z Ilirijo postali resni kandidati izpad. Ženska ekipa Cimosa je prV stvo končala na 8. mestu. Postopoma prihajajo na račun ljubitelji nogometa. Začel se je v mreč spomladanski del tekmovanj . medrepubliški ligi. Edini Priin0.u v zastopnik, Koper, je na gostovanj Stobreču pri Primorcu prejel gol dnji minuti in tako izgubil z 1:2- Jutri na Proseku v italijanski košarkarski D ligi Bor Radenska proti nevarnemu Moglianu MOŠKA D LIGA Posledice »nesrečnega gostovanja« v Latisani se še kako poznajo. Ne samo zaradi poraza in izgubljenih zlata vrednih točk, temveč predvsem zato, ker je Borovo moštvo verjetno do konca sezone izgubilo enega svojih ključnih in izkušenih igralcev, to je Fabrizia Korošca. Proti koncu tekme v Latisani je doma-fi košarkar udaril Korošca v nos, tako da je moral borovec zapustiti igrišče in se je moral celo zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom nosne kosti. Fabrizio je v torek zapustil bolnišnico in se bo seveda moral zdraviti, dokler se rana ne zaceli. Za sedaj je seveda nujen Počitek. Koliko časa se bo Borov košarkar zdravil, bodo seveda odločili zdravniki. Zelo težko pa je, da bo Korošec spet jm igrišču v teku te sezone. Sam igralec je po tej ponovni, hudi poškodbi precej potrt. V svoji karieri je imel že dvakrat nogo v mavcu (enkrat meniskus, drugič gleženj). Skratka, našega košarkarja se zares drži smola in vsi mu voščimo, da bi ga spet videli na igrišču in da bi še naprej polnil nasprotnikove koše. »Brez Fabrizia bo naša naloga v teh, že ■tak težkih trenutkih glede položaja na lestvici, še težja. Brez tako izkušenega igralca bo zares težko igrati,« je zaskrbljen dejal Borov trener Andrej Žagar pred jutrišnjo domačo tekmo proti Moglianu. »Do konca prvenstva nas čaka še osem kol. Večino tekem proti neposrednim nasprotnikom proti izpadu bomo igrali v gosteh, kjer v prvi vrsti odloča izkušenost. Sicer pa bomo morali najti ustrezne taktične rešitve, da bomo zamenjali Ko-rošča in se bomo morali seveda boriti na vse ali nič do konca prvenstva.« Mogliano je trenutno skupno s San Danielejem s 30 točkami na tretjem mestu lestvice. V prejšnjem kolu so jutrišnji Borovi tekmeci nepričakovano izgubili doma proti tržiškemu moštvu POM, kar naj bi kazalo, da so malce že popustili, saj zaostajajo za drugouvrščenim Ronca-dejem kar za šest točk in torej naj ne bi imeli več motivacij. »Zelo tvegano pa bi bilo upati v popustljivost nasprotnikov. Točke si moramo sami zasluziti,« je še dejal Žagar. Tekma Bor Radenska - Mogliano Vneto bo jutri v telovadnici Doma Ervatti na Proseku s pričetkom ob 18.30. (jan) PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Kaj pomeni misliti samo na odločilno tekmo proti miljskemu CGI, so Kontovelovi košarkarji spoznali v prejšnjem kolu, ko so le za točko pre-magli zadnjeuvrščeno ekipo CUS. Bržkone odločilna tekma proti Miljača-nom bo šele 31. t. m., dotlej pa je treba — po našem — na vsakem srečanju dati vse od sebe, ne podcenjevati nasprotnika. Jutri bodo Kontovelci igrali doma proti Stelli Azzurri, ki je na sredini lestvice in ima torej kar deset točk več kot CUS... Cicibonaši bodo skušali obdržati tretje mesto na lestvici proti Ferrovia-riu, ki zaostaja za našimi košarkarji za eno točko razlike. Eno srečanje je namreč Ferroviario izgubil brez boja, ker se ni predstavil na igrišče, (jan) Dom Gometal štarta odločno na zmago Brumnovi varovanci bodo jutri gostovali v Pierisu proti skromni ekipi Asguini, ki je v prejšnjem kolu doživela pravi polom proti drugouvrščeni ekipi Albe Poligrafiche San Marco iz Krmina. Domovci so v prvem srečanju na domačem igrišču proti jutrišnjemu nasprotniku popolnoma razočarali in zasluženo klonili. V povratnem delu prvenstva pa so v štirih kolih kar trikrat zmagali, eno srečanje pa so izgubili z minimalno razliko. Naši torej prehajajo v vse boljšo formo, saj igrajo iz tekme v tekmo bolje. Jutrišnje srečanje bo kljub vsemu zelo zahtevno, saj bodo belo-rdeči morali dokazati, da znajo koncentrirano igrati tudi proti šibkejšemu nasprotniku. Vsako podcenjevanje bi namreč lahko bilo usodno. Srečanje Asguini - Dom Gometal bo v občinski telovadnici v Pierisu ob 20.15. (af) MINIBASKET TURNIR G. OBERSNEL LIBERTAS - POLET 61:18 POLET: Milič 5, Brundula 3, Kocjančič, Taučer, Šturman, Corbatti 8, Fonda 2, Malalan, Hrovatin. Okrnjeni poletovci so proti močnemu Libertasu po pričakovanju izgubili. V prvi četrtini so se naši še kar upirali gostiteljem (9:17), v drugi pa so povsem popustili (2:20) in visok poraz je bil tu. (jan) Zmaga borovih »državnih« mladincev BOR RADENSKA - POM TRŽIČ 97:68 (41:31) BOR RADENSKA: Debeljuh 10 (3:4), Bajc 7 (1:2), Nardini 7 (0:1), Arena 17 (2:2), Pertot 8 (1:2), Smotlak 26 (2:2), Pavlica 2, Paulina 20 (0:2). Borovci so brez problemov premagali Tržičane. Tekma je bila od vsega začetka enosmerna, tako da ni bila zmaga borovcev nikoli v dvomu. Prednost desetih točk, ki so jo naši imeli v odmoru, so domačini v drugem delu srečanja povečali tudi na 35 točk, kar zgovorno priča o veliki kvalitetni razliki med ekipama. (U. A.) 1. MOŠKA DIVIZIJA AMATORI BASKET - POLET 64:91 (27:55) POLET: Malalan 24 (4:7), Granier 5 (1:1), Gerdol 14 (4:7), Jančar 1 (1:2), Žerjal, Ferluga 8 (4:7), Škerlavaj 10 (4:5), Fabi 16 (2:4), Sosič 13 (1:2), Ciani. V zaostalem srečanju prve moške divizije so Poletovi košarkarji brez težav v gosteh premagali ekipo Amatori Basket, ki je bila v vseh elementih igre slabša od naše. (A. Granier) V prijateljski tekmi proti dijakom devinske mednarodne šole Jadra no vi mladinci »ugnali« košarkarje Združenega sveta JADRAN FARGO - ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA 108:49 (61:26) JADRAN FARCO: Crisma 17 (2:2), i^rni 8, Gerti 5 (j.2), Pertot 17 (1:2), Resica 23, Battini 23, Stanisa 7 (5:6), Sosič 8. ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA: ^Raggiotto 7 (3:4), Ceranuolo (0:2), vordu 23 (1:2), Hasegana, Miani, Cas-'6Uan 6 (4:4), d'Avillez (0:4), Fernicole ° (2:2), Zolta 1 (1:4), McKinnon 4. Jadran 9:12, ZZS 11:22, ON: Jadran 15, zzs 18. PON: Battini in d'- 1, Crisma 1, V^uT Lesica 3' Battini V prijateljski tekmi med Jadranovi-i mladinci in vrsto Zavoda združens-9? sveta iz Devina so po pričakovanju Vlsoko zmagali naši košarkarji. Za obe moštvi (na sliki po srečanju) pa je bila ta tekma predvsem priložnost za medsebojno spoznavanje. (jan) V nedeljo se v Repnu izteče Jadranov turnir v minibasketu Zadnje kolo »ker pod košema« V nedeljo, 11. t. m., bo v repenski telovadnici 5. in zadnje kolo Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše (in za začetnike letnika 1980). V prvem srečanju na sporedu med Kontovelci in drugo ekipo Poleta so seveda favoriti Kontovelovi minikošar-karji, ki po štirih kolih tudi vodijo na lestvici. Mladi poletovci pa so doslej ne samo povsem izpolnili pričakovanja, ampak so tudi dvakrat zmagali (proti Sokolu in Bregu). V drugi tekmi se bosta pomerila Breg in Polet A. Favorizirani naj bi bili openski košarkarji, ki so tudi drugi na lestvici. Vsekakor je presenečenje tudi mogoče. Bržkone najbolj izenačeno pa utegne biti tretje srečanje sporeda, to je med borovci in sokolovci. Borovi mini-košarkarji so doslej zbrali štiri točke, Nabrežinci pa dve. Tako ali drugače, tudi v tem petem in zadnjem kolu Igre pod košema je pričakovati zanimive boje in tudi kot doslej dokaj šen obisk gledalcev (seveda predvsem staršev). Naj omenimo še, da bo zaključna prireditev tega turnirja v začetku maja v Dolini v okviru 25-letnice SD Breg. SPORED 5. KOLA (11. 3.) 15.00: Kontovel - Polet B 16.15: Breg - Polet A 17.30: Bor - Sokol Vse tekme bodo v repenski telovadnici, (jan) V nedeljo v Ljubljani za pokal Šumi Prisotna tudi peterka ZSŠDI V nedeljo bo na sporedu v Ljubljani v športnem objektu Slovana četrtfinale košarkarskega pionirskega festivala, katerega se bu udeležila tudi izbrana zamejska reprezentanca ZSŠDI. Pokala Šumu, kot je imenovan ta festival, se bosta poleg zamejske peterke udeležili še mladi ekipi Slovana in Nove Gorice. Seznam sklicanih igralcev ZSŠDI (letniki 1975 in mlajši) je sledeč: BOR: Samec, Porporati, Gallopin, Grbec, Giaco-mini, Cupin. POLET: Vavpetič, Vidali, Vatta, Devetak. KONTOVEL: Budin, Černe, Križman, Čingerla, Spadoni, Emili. Skupni trening, ki bo jutri ob 16.30 na stadionu "1. maj" vodita Luka Furlan in Boris Vascotto. ŠD PRIMOREC “vešča, da bo v prenovljenem Ljud-«em domu v Trebčah danes, 9. marca, D 20. uri 24. redni občni zbor ŠD Pri-°rec. Dnevni red: poročila, razprava, dive in razno. Vabljenil v^LOGA in SK DEVIN Sni P*atdnce na zimski vzpon na hoH bo v nedeljo, 11. t. m. Od- Nint.bo ob 7- md izpred spomenika UB v Bazovici. JK ČUPA tlane' da bo 18. redni občni dež., ?anes' 9- marca, ob 20. uri na seve „ Pokrajinske letoviščarske ustano-Mesijanskem zalivu. Na drugem izbirnem jadralnem tekmovanju za svetovno prvenstvo Ariaona Bogateč (Sirena) spet odlična Jadralka Sirene Arianna Bogateč je dosegla še en lep uspeh: na drugem italijanskem izbirnem tekmovanju za sodelovanje na svetovnem prvenstvu jadrnic razreda evropa, ki bo julija v Livornu, se je v ženski konkurenci uvrstila na prvo mesto, v skupni razvrstitvi pa je bila deseta. Druga »selekcijska regata« za SP je bila konec preteklega tedna v Taran- Dobre uvrstitve Čupe na Zimski trofeji V nedeljo je bila v Tržaškem zalivu na sporedu regata veljavna za prvo preizkušnjo Zimske trofeje v organizaciji jadralnega društva Barcola-Grignano. Ob lepi in sončni nedelji se je na štartni liniji predstavilo 24 jadrnic; Čupa je bila prisotna s štirimi posadkami. Regata se je odvijala na olimpijskem trikotniku, ki so ga zaradi premalo vetra skrajšali pred zadnjo bojo. Zmagala je jadrnica Grace iz Tržiča, druga absolutna in prva v razredu D2 je bila naša posadka Čupe Alcolia (Kosmina) s samimi 30 sekundami zamude. Na tretje mesto se je uvrstil Montebello (Yacht Club Adriaco). Ostale naše posadke so se takole uvrstile: Filmg je bil 11. na absolutni lestvici in 3. v razredu Cl; 13. Chiaro dl luna v razredu B ^ bU ^ V razredu A' Shiky cherrV’ ki ie bil 17- v absolutni in peti Še več zagrizenosti pričakujemo na drugi regati, ki bo v nedeljo, 11. t. m., s Startom ob 11. uri, ko se bosta našim posadkam pridružili še posadki Saleba in Admana. (B. I.) tu. Jadralci — skupno jih je bilo prijavljenih 75 — bi morali opraviti tri regate, eno v soboto in dve v nedeljo, zaradi slabega vremena pa so sobotno tekmovanje odpovedali, tako da so se tekmovalci in tekmovalke pomerili med seboj le v nedeljo. Absolutni zmagovalec v seštevku obeh regat je bil Tržačan Gabriele Be-nussi. Arianna Bogateč se je v prvi re-. gati uvrstila na 13. mesto, v drugi pa na 12. Na skupni lestvici pa je bila, kot rečeno, deseta, osvojila pa je prvo mesto v ženski konkurenci. Druga med ženskami je bila Martina de Martino (v skupni razvrstitvi 19.), tretja pa lanska svetovna prvakinja Chiara Cal-ligaris iz Tržiča (skupno se je uvrstila na 21. mesto). Prihodnje izbirno tekmovanje za nastop na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu evropa bo 24. in 25. marca v kraju Lido degli Estensi pri Ravenni. Ivan Brass | totocalcio Ascoli - Cesena X Atalanta - Lazio X 2 Bologna - Fiorentina 1 X Genoa - Bari 1 Inter - Verona 1 Juventus - Milan 1 X Lecce - Napoli X 2 Roma - Sampdoria 1 X 2 Udinese - Cremonese 1 Foggia - Pescara 1 Padova - Torino 1 X 2 Arezzo - Modena X Catania - Palermo X P™1 Predsednik obnovljenega športnega društva Zarja, Vaj Le k* Zatem ga je vodil polnih 18 let (vmes je 2 leti predsedniko- hJem? Kr,aliJ' nakar je bil 2 leti podpredsednik in tudi odbornik. Z zadošče-krišč»e i St' sPom*nia tistih prvih let, ko so se sicer mučili z gradnjo Zsini Sta v vasi vladala sloga, zavednost. Brass je bil angažiran tudi »Dl, najprej kot blagajnik in kasneje kot odbornik, kar je še sedaj. Prejšnji teden je Vasilij Micheli zadel 8 izidov 1. Bologna (kasaška dirkaj: V skupini X je najbolj nevarna kobila Fremura, ki pa bo imela najhujša nasprotnika v Esperantu Om (skupina 2) in Incompre-su Tab (skupina 1). 2. Firence (kasaška dirkaj: Penbryn (skupina 2) štarta ob ograji in bi lahko zelo dobro izkoristil to ugodno štartno mesto. Fire di Samo (skupina X) je zelo zanesljiv, prav tako kot Fofter (skupina !)■ 3. Padova (kasaška dirkaj: kobila Gi-ungla Fa (skupina X) razpolaga s hitrim štartom; če zavzame ugodno pozicijo, bi lahko zmagala. V skupini 1 je trenutno v najboljši iormi Jacopone, mnogo možnosti za zmago pa ima tudi bolonjski gost Grido Perm (skupina 2). 4. Taranto (kasaška dirkaj: Gino Izzo (skupina 2) je favorit, seveda, če bo dobro štartal. Iz skupine X naj omenimo konja GR Due, iz skupine 1 pa bi lahko presenetil Eflident. 5. Trst (kasaška dirkaj: Na Montebei-lu ima največ možnosti Cirmolo (skupina X). Od drugih naj omenimo Ira-kea (skupina 1), ki razpolaga z dobrim finišem, in konja Gitrama Mo (skupina 6. Turin: Predvidevanja za to dirko so zelo tvegana. V skupini X naj bi bil najboljši Francisco Goya, v skupini 2 Elana dO Assia, iz skupine 1 pa naj omenimo Giusguina, pa čeprav bo štartal v drugi vrsti. Dirka tris Naši iavoriti: Flipper Piella (18), Git-ram Mo (3), Ila Ferm (5). Dodatek za sistemiste: Delivery (7), Gubbia d’Ausa (15), Flambard (16). totip 3. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 2 2 1 X X 2 1 2 X 1 X 1 2 X 1 2 pismo uredništvu V ženski atletiki ni »spornih« rekordov Spoštovano uredništvo Pred dnevi je Fabio Ruzzier s pismom uredništvu dal nekaj pripomb na moj prispevek v zvezi z žensko atletiko v lanski sezoni. Očitno je bila vzmet za njegov poseg moja ocena hitre hoje, tu pa gre za subjektivne poglede in Ruzzierju seveda priznavam pravico do drugačnih mnenj. Želim samo zaščititi kakovost mojega prispevka, v katerega je Ruzzier posegel z očitnim neznanjem pravilnikov. Pojem »svetovni rekord« pri atletski zvezi velja za absolutne znamke. Za mladinske uporabljajo naziv »mladinski svetovni rekord«, katerih pa moj članek ni jemal v poštev. Sicer sta bila tu dosežena še dva mladinska rekorda na 10000 m, ki pa čakata na uradno priznanje. Glede rekorda na eno milijo sem točno napisal, da ni vključen v olimpijski program in da je tehnično slabši od teka na 1500 m. Rekord na 1500 m 3'52"47 bi veljal približno 4'12"3 na miliji, oziroma velja današnja milijo približno 3'55"7 na 1500 m. Da je milja slabša je povsem logično, ker so vse najboljše tekačice Evropejke in tečejo na metrskih razdaljah. In še zadnji pojem o rekordih in »najboljših dosežkih«. IAAF priznava za rekorde panoge olimpijskega sporeda z izjemo maratona in z dodatkom miiije. Vrhunske rezultate v drugačnih panogah uvščajo v spisek »najboljših dosežkov«. Sem spadajo panoge redkega izvajanja in umetno postavljene proge ter dosežki izven tekališč (zato tudi izključitev maratona). S tem v zvezi je povsem jasno, da je na primer proga 2 milj v hitri hoji izvedena v Bussolengu le priložnost za Italijanko Salvador, da postavi nekaj »vrhunskega«. Vsakdo si lahko zamisli »personali-ziran« dosežek, recimo na progi 7425,4 m in v teku ali hoji postavi nekakšen rekord, ker še nihče na taki razdalji ni meril časa. Takih dosežkov pa ne gre jemati resno. Bruno Križman Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir, 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST l, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik petek, 9. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Riston 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT in tiska Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Tudi protiobveščevalna služba ne verjame v sovjetsko nevarnost Ameriška vojska in njen lobbv obžalujeta čase hladne vojne WASHINGTON — Razkol v was-hingtonski administraciji se vedno bolj poglablja. Obrambni minister Dick Cheney je vedno bolj osamljen, saj so mu obrnili hrbet celo vohuni njegovega ministrstva, »Tudi v primeru, če bi Mihaila Gorbačova odstranili in ga zamenjali, Sovjetska zveza ne bo več prestavljala take vojaške nevarnosti kot v preteklosti.« Te trditve tajnih agentov Pentagona je potrdil tudi šef zvezne protiobveščevalne službe CIA VVilliam Webster. Cheneyja je v vrelo kašo še bolj potisnil njegov prijatelj in zaveznik, šef letalskega strateškega poveljstva general John Chain, ki je po VVebsterje-vih izjavah pred komisijo za oborožene sile poslanske zbornice dejal, da je to le osebno mnenja šefa CIA. Predsednik komisije Les Aspin je obsodil Chainovo izjavo, za predstavniški dom odražajo Websterjeva stališča mnenje ameriške vohunske srenje, kar je navsezadnje potrdila tudi protiobveščevalna služba Pentagona. Cheney se torej nahaja v nezavidljivem položaju. Na vse kriplje se trudi, da bi mu kongres odobril proračun obrambnega ministrstva za leto 1991, ki znaša kar 306 milijard dolarjev. As-pinovo stališče ni namreč glas vpijočega v puščavi, z njim se strinja skoraj večina ameriških politikov. Predsednik senatne komisije za oborožene sile Sam Nunn je izjavil, da se ameriška vojska noče prilagoditi novim razme- ram v svetu. »Letalstvo in mornarica morata spremeniti svoje stališče. Nič ne pomaga, evropske spremembe bodo imele daljnosežne posledice tudi za naše oborožene sile.« Te Nunnove besede so za washingtonske jastrebe in za vsemogočni vojaški lobby prava mrtvaška koračnica. Vojska je v teh dneh na udaru, saj jih z vseh koncev očitajo potratnost, samoljubje in zaverovanost vase, medtem ko je v praksi pokazala, da je le drag luksuz, saj je v napadu na Panamo odigrala bedno vlogo. Demokratična stranka že odkrito zahteva, naj temeljito oklestijo proračun za obrambo, s prihranjenimi sredstvi pa naj pomagajo Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi. V bantustanih vre Požar v restavraciji terjal enajst življenj Požar, ki je v sredo zvečer izbruhnil v neki kitajski restavraciji v Frankfurtu, je zahteval enajst žrtev. Vzroki požara niso še znani, sledila pa mu je eksplozija (AP) Avstrijo pesti kriza beguncev ki se selijo v bogato državo DUNAJ — V Avstriji je izbruhnila kriza beguncev. Na dunajskih zidovih so se pojavili žaljivi napisi, neka mala vas Kaisersteinbruch, kjer živi le 200 oseb, pa je pripravljena tudi na obleganje tamkajšnje vojašnice, če jo bodo res preuredili v začasno bivališče 800 romunskih beguncev. Vaščani so izjavili, da se borijo za svoje ženske, saj prihaja v vas »pošiljka« moških, vendar ni to osamljen primer upora, čeprav je morda res tisti, ki trenutno pade najbolj v oči. Novi veter, ki piha z Vzhoda in je v kratkem razpihal vse komunistične režime, je spravil Avstrijo v hude težave, ker je država povsem nepripravljena, da sprejme v svojo sredo na tisoče beguncev. Do pred kratkim je Avstrija sicer veljala za gostoljubno državo, v katero so brez težav sprejemali politične in verske begunce, sedaj pa se je bistveno spremenil tudi lik begunca. Ko so se podrli zidovi in so izginile bodeče žice je padel tudi prvotni razlog bega. Čemu bi kdo za- puščal svojo domovino, če mu ne kratijo več najosnovnejših pravic? Avstrijci so temu že našli odgovor. Ljudje bežijo, ker so spoznali v kakšni revščini živijo in si hočejo urediti boljše življenje v tujini. Prav zaradi tega so tokrat v Avstrijo navalili Romuni, ki jim ne morejo priznati statusa begunca, saj so v resnici le emigranti. Od avstrijskih voditeljev so nekatere politične stranke že zahtevale uvedbo vizumov, kot je bilo pred leti že v veljavi za turške državljane. Kancler Franz Vranitzky pa je dejal, da Avstrija noče izgubiti ugleda, ki ga uživa na mednarodni ravni. Gostoljubna država naj bi torej temeljito pregledovala prošnje beguncev in naj bi nudila azil izključno tistim osebam, ki lahko dokažejo, da so na domačih tleh žrtve preganjanja. Vse ostale, to je »gospodarske begunce« pa naj bi sicer s prijateljskim pozdravom odslovili že na meji. JOHANNESBURG — Po Ciskeju so neredi zajeli tudi drugi južnoafriški bantustan, in sicer Bofutasvano. Predsednik Lucas Mangope je po predvčerajšnjih incidentih zaprosil za pomoč Južnoafriško republiko. Pretoria je v Bofutasvano že poslala svojo vojsko, kot je to storila pred dnevi v Ciskeju. Med prebivalstvom bantustanov že nekaj časa dobesedno vre. Pretoria je namreč ustanovila te umetne državne tvorbe, neke vrste črnske rezervate, da je znižala odstotek temnopoltih južnoafriških državljanov. Bantustani v bistvu nimajo naravnih bogastev, so neke vrste ceneni rezervoarji delovne sile. Delavci teh bantustanov so kot tuji državljani v južnoafriških podjetjih v podrejenem položaju, brez sindikalnih jamstev in v strahu, da jim odvzamejo dovoljenje za delo. Prebivalstvo zahteva sedaj ukinitev teh umetnih državnih tvorb, tako da bi ponovno dobili južnoafriško državljanstvo. Po zadnji podatkih je v neredih v Bofutasvani izgubilo življenje več kot 14 oseb, približno 500 pa jih je bilo ranjenih. Na sliki (telefoto APj: Južnoafriška vojska prispela v Bofutasvano Sicilski preiskovalci na delu s pomočjo »slavnih« skesancev PALERMO — Izjave skesanca in izvrstnega poročevalca Joea Cuffara so nedvomno bistveno pripomogle sicilskim preiskovalcem, da so sestavili dokaj natančno mapo trgovanja kolumbijskega mamila. Cuffaro je namreč razstavil na prafaktorje gospodarsko strukturo, ki je slonela na povsem »revolucionarnem« pojmovanju materialne dobrine. Mamilo, to je pretežno kolumbijski kokain, s katerim so sicilsko tržišče zalagali baroni narkokartela iz Medellina, je nadomeščalo denar v gotovini. Že zdavnaj so mafijske družine iskale način, kako bi lahko prelisičile preiskovalce, ki so uvedli nove načine pregledovanja bogastva »cose nostre«. Tako so odkrile, da bi lahko brez veli- kih težav organizirale pošiljke mamila in to snov uporabljale tudi na Siciliji kot nadomestilo oštevilčenih bankovcev in čekov. Sicilijanci so se tako domenili, da bodo kokain plačevali s heroinom, kar je že postal mednarodni posel, ki mu ni para, preiskovalce pa sedaj zanima, kako so si organizirali plačila znotraj sicilskega območja. Prav zaradi tega še računajo na pomoč skesancev (Italoameričanov pa tudi nekaj italijanskih trgovcev in švicarskih bančnikov), za katere še posebno pozorno skrbijo. Mafija je namreč že pripravljena, da odpravi zgovornega Cuffara in njegovega sodelavca Johna Galatola. Dacia Valent je odšla ne da bi jo izključili PALERMO — Dacia Valent ni počakala, da bi jo avtonomni sindikat policije izključil, zato je kar sama pobrala pot pod noge in izjavila, da ne more vec ostati v sindikatu, ki ne spoštuje najosnovnejših demokratičnih izbir svojih članov. Tako se je brez posega palermskega tajništva sindikata SAP zaključila afera temnopolte policistke, ki je obenem tudi poslanec KPI v evropskem parlamentu. Dacia Valent je v Italiji dokaj znano ime, ki je bilo večkrat v središču celo mednarodne pozornosti, kot na primer takrat, ko se je udeležila shoda v Jeruzalemu. Avtonomni sindikat je pred dnevi ugotovil, da je prav ta del njene vsakdanje dejavnosti v svojstvu politične aktivistke nekaj, kar se ne ujema s pravili sindikata samega, njeno domnevna napadalna narava pa naj bi bila primerna prej za politične shode kot pa za jamčemnje javne varnosti. Gospodarska kriza MARIBOR - Vhod v Maribor je urejen, staro mestno središče čisto, trgovine dobro založene. Lent, obrežje, ki je bilo nekdaj sramota, saj so ga sestavljale stare in zapuščene hiše, se pretvarja v živo trgovsko središče, poln je butikov, malih lokalov, skratka odraz podjetnosti mesta. Pred nekaj meseci sta bili v središču Maribora veliki odprti jami: ono izza na novo urejenega mariborskega gledališča so že uredili in zgradili parkirišče in poslovno zgradbo. Orjaška jama poleg hotela Ilirija pa še ni doživela podobne usode, tu bi moral biti novi hotel in veliko parkirišče. Pa se je zataknilo, zmanjkalo je denarja, sedaj je menda finančna konstrukcija nared in se bo zadeva premaknilo. Maribor je lep, urejen in živ, to je prva podoba. Naslednja pa je mnogo bolj temačna in zaskrbljujoča. V mestu je trenutno okrog tisoč brezposelnih, številnim podjetjem grozijo stečaji in če se gospodarski trend ne bo spremenil, bo ob koncu leta brezposelnih že 20.000. V letu 1989 je bilo v Mariboru zaposlenih 93.184 delavcev, od tega približno polovica v industrijskih in drugih podjetjih v gospodarstvu, ostalo pa v terciarni dejavnosti, v služnostih, šolstvu, zdravstvu in podobnem. Že lani je padla industrijska proizvodnja z 1,3 odst., sedaj pa znaša padec že kar 3,2 odstotka. Vzroki za tako stanje so številni in zapleteni. Nekateri menijo, da je Maribor izgubil bitko z Ljubljano, da je bilo razmerje sil pred vojno glede proizvodnih kapacitet in dohodka nekje ena- ko, nato se je spreminjalo v škodo Maribora, sedaj pa da že znaša 1:3. To je kritika slovenskega centralizma, ko pa bi moral veljati policentrizem in torej razvijanje vseh slovenskih središč enakomerno, sporedno in produktivno. To bi pomenilo enako vlaganje, česar pa ni bilo in so se torej prelivala sredstva, kapital, kadri, znanje, skratka vse ono, kar predstavlja resnično vrednost. Seveda pa zadnji hud padec proizvodnje, grožnje s stečaji in vse, kar je s tem povezano, niso nekaj slučajnega, temveč odraz nekaterih zadnjih gospodarskih dogodkov. Predvsem se je povečala nelikvidnost. Nekaj je pripomogel upad proizvodnje za JLA, pa vendar so odgovorni Mariborčani previdni in resni. Na primer za TAM se je ta proizvodnja znižala, toda zmanjšale so se dobave za JLA na splošno, sodelovanje pa je bilo do sedaj vedno korektno in vzorno. Razen v posebnih - izjemnih - primerih tudi srbska blokada ni glavni vzrok, potegnila je na dno podjetja, ki so že tako bila blizu dna, zaostrila nelikvidnost. Osnovne težave so prav v nelikvidnosti, ker se nekatere izdelke doma ne more več prodati, zunaj pa jih proizvajalci ne znajo, ali ne morejo prodajati zaradi programa, kvalitete ali marketinga. Tu smo pri težavah bančnega sistema, ko se ne spoštuje odnos dolžnik - upnik, povečujejo se zadolžitve, narašča nelikvidnost. Istočasno pa se število zaposlenih ni zmanjšalo in podjetje ogro- zi najprej nelikvidnost, nato blokirani računi in grožnja s stečajem je tu. Treba je na vsak način zavreti brezglave stečaje, kar pa ni problem samo Maribora, temveč celotne Slovenije in za kar je pred kratkim obiskal Maribor predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Treba je podrobno analizirati neko podjetje, kakšen program ima, kako dela, kako je organizirano, ni dovolj, da ima blokiran račun in da se že proglasi stečaj. Sporedno pa je treba razviti tercjarno dejavnost, ki je v Mariboru skrajno slabo organizirana. Tu so ogromne možnosti novih investicij, novega svežega denarja in seveda novih zaposlitev. Zgovoren je primer tovarne TAM. Podjetje ima dober program, njegove avtobuse odlično prodajajo na zapadu. Sodelovanje z IVECO se dobro razvija, vlaganje teče, posodobitev proizvodnje se izvaja. Ima lasten odličen motor, ki je dobro prestal vse tuje teste. Toda doma se je prodaja povsem ustavila in bo treba iskati nove oblike, ki jih nudi leasing za domači in za tuje trge vedno v sodelovanju z IVECO in drugimi. Pri tem je treba upoštevati, da sodeluje pri programu TAM okrog 200 tisoč delavcev po vsej Jugoslaviji. Da pa se ta načrt uresniči, je treba izpolniti tri osnovne in nelahke pogoje. Predvsem je nujno potreben svež denar. Brez obratnih sredstev in brez svežega kapitala ne bo nič. Podjetje rabi 60 milijonov mark. Za polovico bo poskrbela slovenska vlada, za polovico pa mariborske poslovne banke, kot poslovni kapital; Toda istočasno je treba še za nadaljnjih 2 tisoč delavcev zmanjšati število zaposlenih, lani so ze za tisoč ljudi. Zaposlenih bi torej ostalo samo še pet tisoč. Ostali pa so problem socialnih programov, predvsem pa razvoja infrastrukturnih - ter' ciarnih dejavnosti. Treba je notranje bolje organizirati podjetje, za kar pa obstajajo vsi P09°E'^ Na tej osnovi pa je možno in se mora pzdraviti in ob teh ukrepih bi postal pomembn avtomobilska tovarna, gospodarsko zdrava, ^ proizvaja ne samo dobre tovornjake in avtobus temveč tudi dobiček. . 0 Nekaj podobnega velja za ostalo mariborsK industrijo. Temelj vsega tega pa je občutek zaupanja, Ije do dela in predvsem prepričanje v svoje sp sobnosti, česar Mariboru ne manjka. a Očitno so se stara industrijska središča Pr znašla v težavah. Markovičeva vlada je zaPP kreditno pipico in s tem izredno zaostrila p°g ^ gospodarjenja. Slovenija je v resnih težavan . kar 230 podjetjem grozi nelikvidnost in v posledici stečaj. Rešitve so različne, predvsem J je treba iskati v programskih in 90SP°“awari-ukrepih, ki peljejo v zdrav razvoj. Tudi v 0. boru smo čuli odločno stališče, da mora di P gram gospodarske reforme naprej in to kiju ne žavam, ker drugače za nikogar ne bo več no reŠitVe- BOGO SAMSA