8act f/,e 4/fact/ D S GLAS NARODA List slovenskih delavcev r Ameriki. o Reentered as Second Class Matter September 35th 1940 at the Post Office at New York. N. ¥., under Act of Congress «f March 3rd, 1879. No. 132 — Štev. 132 g £ *yJJME LIL — LETNIK LIL = Tfl a> > NEW YORK, FRIDAY, JULY 7,1944 — PETEK, 7. JULIJA 1944 Tel: CHelsea 3-1242 Churchill o ROBOTIH Ministrski predsednik Winston Churchill je v poslanski zbornici poročal o novem nemškem orožju, robotnih aeroplanih in povedal, da so roboti ubili 2752 ljudi, ranili pa 8000 v treh tednih, ko so se Nemci pričeli posluževati tega novega orožja. iSamo v Londonu je Ibilo uibitih in ranjenih nad 10,000 in Churchill je rekel, da otroke že odpeljavajo iz Londona, kakor so jih odvažali pred štirimi leti, ko se je pričela nemška bliskovita vojna. In ofb času, ko je Churchill v poslaniki zbornici podajal svoje pojasnilo o učinku Hitlerjevega novega orožja, so angleški 'bombniki zopet bombardiraj i kraje v Franciji, s katerih Nemci spuščajo robot ne aeroplane. Churchill je rekel, da je bilo na te kraje zadnje tri tedne vrženih 50,000 bomb. Churchill je rekel, da so ro- ZAVEZNIKI V ITALIJI NAPREDUJEJO NA CELI FRONTI — 26 M DO FLORENCE botni aeroplani uibili več Angležev, (kot pa jih je bilo uibitih v dveh tednih bojev v Normandiji. Poslanci so zahtevali maščevanje [»roti nemškim napadom z robotnimi aeroplani in •so dbei^ m izrazžli veliko ne-voljo nad veliko tajnostjo vlade, toda Churchill je odvrnil: "Kaj pa hočete napraviti' Stdrili *ko škodo in celo znanstveniki. leg otrok mnogo drugih ljudi ki so iznašli te aeroplane in ki ne bo izseljenih iz Londona; vsi drugi pa morajo ostati na svojih mestih. Na predlog nekega poslanca, da bi se vlada preselila iz Londona v leak drug bo(lj varen kraj. je Churchill odgovoril: "Tukaj smo so živeli skupaj, so bili ubiti. Obisk Kanadčanov Državni department je naznanil, da je kanadskim in angleškim državljanom, ki gredo čez mejo za zabavo ali po tr-pričeli vojno in j gov škili opravkih, dovoljeno tuka j bomo gledali, da bo končana." brez posebnih listin ostati Združenih državah 29 dni. ka so bili vsi vhodi v rudnik zaprti. Preduo se je požar razširil, da ga ni bilo mogoče vstaviti, >o reševalci izkopali nov 500 čevljev dolg rov skozi premog in skalovje, da bi mimo požara mogli priti v rudniku pošel kisik in požar bo sam od sefbe ugasnil. Rudnik mora biti zaprt več tednov, predno bodo mogfli delavci zopet pričeti kopati, da prinesejo na površje ponesrečence. Ko je nastal požar, je bilo v rudniku 190 rudarjev. Vsi, ra-zun 64, pa so bili v oddaljenosti, da so se mogli rešiti. Pri rudniku je zaposlenih S50 rudarjev. Huda vročina v New Yorku V New Yorku je včeraj pritisnila silna vročina. Ob 4.30 je kazal toplomer nekaj nad 90 stopinj. Danes vremenski urad napoveduje še liujišo vročino in časopisi, ki navadno tudi vroče dneve oznanjajo z besedo "gor-ko", pravijo danes, -da bo vroče. Nov ognjenik v Melrki V Mehiki je pričel bruhati ogenj in lavo nov ognjenik Pa-ricutin in lava je oddaljena samo še 70 čevljev od župnijske cerkve iSan Juan Pairang Ricu-tiro in vojaki odnašajo iz cerkve slike, kipe in posodo. Vojaki s truki so nastanjeni v mestu, ki šteje 3000 prebivalcev, en teden, pripravljeni, da prebivalstvu pomagajo. Lesene hiše v predmestjih mesta so bile že uničene. ji in na njegovo mesto therja von Kluga. Von Rundstedt in von Kluge nista imela sreče na ruski fronti in sta zaradi tega ibila predstavljena na zapad. Feldmaršal Romraea ibo najbrže še ostal poveljnik armad v Franciji pod vrhovnim ptoveljstVom i'eUd-maršala von Kilutge. Takoj ko je von Kluge nastopil svoje mesto, je poslal na fronto proti Amerikancem velika ojačenja ter pričel z močnimi protinapadi, da bi vstavil njihovo prodiranje proti Parizu. Po zadnjih poročilih so gre-nadirji 17. nemške oklopne divizije zopet zavzdi železniško postajo v La Have in 24 ur so se bili silno vroči boji na 300 jardov doffgi črti med mestom in 'železniško postajo. Nemcft so foili potisnjeini v južni konec mesta, toda ponoči so zopet vdrli v ulice, nakar so Amerikanci dobili ukaz u-makniti se, da so napravili prostor za artilerijsko bombardiranje. Ravno tako Amerikanci niso imeli sreče na vzhodnem koncu fronte, kjer so zasedli imenoval feldmaršala Guen Culot, štiri milje jugozapadno od Carentana ob južni strani Periers ceste, toda močan nemški protinajpad jih je pognal iz mesta. Od 2000 jardov, ki so jih Amerikanci zavzeli, so jih morali pustiti 500, toda še vedno drže postojanko na severni strani ceste, pet miflj od Pe riers. Poročila s fronte naznanjajo, da Aimerikanci navzlic sovražnim protinapadom drže višine, ki obvladujejo La Have du Puits in da napredujejo ju-gozapadno od Cairentana. Pri Caenu se nadaljujejo boji za Carpiquet letališče s tanki in infanterijo. La Ilaye du Puits so Amerikanci dvakrat zavzeli in dvakrat so bili iz njega pregnani, včeraj pa so mesto od dveh strani obkolili in so obenem nadaljevali 's (frolntalnimi napadi. En oddelek skusša dospeti na Mont Castre in kadar bo zavzeta ta višina, bo artilerija popolnoma obvladala La Have" in Nemci mesta ne bodo mogli držati. Rusi kar gredo naprej Rdeča armada, ki je včeraj v svojem prodiranju proti zapadu napredovala 24 milj, se je približala Vilni, glavnemu mestu Litve, na 32 m; na južnem koncu fronte pa je prva beloruska armada generala Konstantina K. Rokosovskega zavzela Kovel, silno močno nemško trdnjavo, 175 milj jugovzhodno od Varšave. Ob istem času je tretja be-. ---- 1 o ruska armada generala Ivana D. Černijaliovskega dospela devet milj do Baranovičev, ki je veliko železniško križišče pred nemško obrambno črto, ki brani Poljsko in Vzhodno Prusijo. General Černijhovski je prebil nemško nanovo ojače-no črto in se približal meji Vzhodne P rasi je na 132 milj. Včeraj so Rusi osvobodili nad 560 obljudenih krajev; so pobili nad 9000 Nemcev in jih vjefli nad '1000. Vzhodno od Minska, za ruškoČrto, je bilo u-bitih 5000 Nemcev in se je podal 195. nemški polk z vso svojo opremo, Kovel, v katerem se steka šest železnici, je maršal Roko- Ameriške ranjene vojake nalagajo na ulici v St. Mere Eglise v Franciji na vojaške trufke, da jih 9 fronte »prepeljejo v bolnišnice. GEN, DE GAULLE V WASHINGTON!! Francoski general Charles de Gaulle se je včeraj z velikim ameriškim vojaškim transportnim aeropla-nom pripel j a* iz Severne Afrike v Washington. Na letališču ju onim. ki ko ga t . , . Washington na povabilo predsednika Roosevelt a, da se dogovorita; gjlede priznanja francoske vlade generala de Gaullea, Predsednik Roosevelt dosedaj de Gaullejeve vlade še ni priznal in je bill sprejet kot vsak general kake tuje prijazne dr- sovski zavzel en dan zatem, ko so Nemci »poročili, da so mesto izpraznili, da skrčijo fronto. Prva 'baltska armada gene- rala Ivan C. Bagramiana je včeraj utrdila svoje postojanke okoli Pol očka in je napredovala 19 miiij do Tolmačevskaje ob železnici v Idrico. POŽAR V CIRKUSU V HARTFORDU -135 OBISKOVALCEV ŽRTVE POŽARA Sredi ^popoldanske predstave je v velikem -Ringling Brothers and Barnrum and Bailv cirkusu v Hartford, Conn., nastal požar in v nekaj minutah je pogorel šotor. Med gledalci je nastala velika zmeda, kajti vsakdo je hitel proti izhodu. Ob 6 zvečer so naŠlih 335 ožganih trupel pod razvalinami in bati se je, da bo steviO/o na- težko rjuho šotora. V nekaj minutah so bili šotor in stoli velik kup pepela, išikodo cenijo na $300,000. Ameriške krilate bombe Nemški radio je včeraj sporočil: 4'Pri svojem napadu na Kolin 28. maja in na Hamburg 18. junija so ameriški bombniki pričakali, napravili kratek govor v angleščini, ki se ga je ! naučil v aeroplanu. Z letališča se je odpeljaQ naravnost v Belo hišo, kjer ga je sprejel predsednik Roosevelt s svojim kabinetom. Na letališču so ga pričakali trije šefi predsechrkovega generalnega štaba in dva zastopnika državnega tajnika Cordelia BCuMa. Pozdravilo ga je 17 topovskih strelov, kateri pozdrav je običajen za generade. Za jutri je bil naznanjen velik sprejem v francoskem poslaništvu in v vabilih, ki jih je general do Gaulle razposfcil, je spolejg svojega imena dostavil "Predsednik začasne vlade francoske republike." General de Gaufflfe je prišeH v. o zave. Predsednik je v diplomatski sprejemni dvorani s cHani svojega ka/bineta, ki so stali na njegovi desnici, sedel v naslonjaču, ko je prišel general de Garalle. Kako sem vesel, da vas vidim," ga je pozdravil predsednik, nato pa ga je najprej predstavil svoji hčeri Anne Boettinger, zatem državnemu ta j niSku (Hullu in ostatfim članom svojega (kabineta. spu&čali "krilate bomfbe", ki rastlo na 200. Več sto ljudi jej bnajo Obliko majhnih jadral-bilo več ali manj ožganih. uih aeroplanov. Šotor je pričel goreti ob 2.30 popoldne. Kako je nastal požar, ni znano, toda časnikarski ravnatelj cirkusa Hal Oliver je rekel, da je moral biti požar podtaknjen, ker le zelo močan ogenj je mogel zanetiti Japonske ladje potopljene Ameriške bojne ladje so v pou-deljek napadle otoka Bonin in Volcano in so potopile pet japonskih ladij in so poškodovale devet nadal^rnib. DAJTE SVOJE NAJBOLJŠE! Kupite bond 5. Vojnega posojila. ■WB NABODA NKW YORK FRIDAY, JULY 7, 1944 VSTANOVLJEN L lfltt GLAS NARODA (TOTCM HI1 TBM FEOpjjT ■ 9t fcy n«T«i« rtfctižlf CwiM if j. (A Oerponttea) aiui* - & ^S'sSTfc'TtbTtSuSS Kit WiST X8ti> BTBERT, NHW IOBK U, N. X. 51st Year -feiii ftandi" ta lUtaail every d< y crtcept *Utnrdayi, Sinrfaji and Hollaaj*. ______... SotMcrtpdan Tear!j 97. Advertisement on Ag^wmt. KA GBLO LBTO VfeLJA JJQT ZA ZDRUŽENE DKŽAVB IN iCANADOJ $7.— ; ZA POL LJCTA I3.B0; ZA &DT&T LETA <2.—._ "QIm Naroda" lahaja Tirtl dan Uvzemfl aotoot, nedrij In praaalkov. "GLAS NARODACI< WEST 18 th STREET. NEW IOBK 11. N. I CHeUea I—IMS Mussolinijevo maščevanje (Nadaljevanje.) V nasprotju s splošnim mnenjem ni bil noben Nemec v sodiščoi in obravnava je bila polovica javna, (ker je bilo navzočih nekaj časnikarjev in občinstva. Za to obravnavo je bilo seveda nekoliko nemsfcega pritiska. in strašni film usmrtitve je bil pozneje kazan samo v nemškem poslaništvu. Sodniki so bili vsi Italjani. Sodišču (bi imel predsedovati zloglasni generali Amtonio Tringali-Casanova, do 25. julija predsednik posethnega sodišča za obrambo dežele in ju-stični minister v novi republikanski fašistični vladi. V oni usode-poihi/i moči TVingaolj-še poročevalec v Nemčiji, katerim "bodo prav kmalu sledili iz pravi casiiiski porocevalci 'Moskve, — poročajo, da je Goering v Švici kupil neko vi Najdba velikega diamanta v West Virginiji Akademijat Znanosti v Ricli-inondu, Va., oziroma dr. Rov J. Holden, ki je predstojnik oddelka za geologijo Poli tehničnega zavoda di-žave Virginije, naznanja, da v We^t Virginiji našiPi diamant, ki je največji, kar se jih je dosedaj našlo v naših iztočnih državah. Nepotrebna sodba Bilo je pred mnogimi leti v južni Calif orni ji, ko so do vedli pred sodnika nekega španskega, ki je istega dne ustrelili možia neke lepe Mehikanke. Ker je bilo vroče, je povsem naravno, da -so se priče in tudi vse sodno osolbje dolgočasili v xTjni-wj . , . . ^ „ „ . . mali sodni dvorani, tako, da se Najbolj ciudno pa 3e to, da je Roberto Farnnaci. ki je o *eji fašističnega sveta šel k maršalu .Badogliw in ga je prosil za potni Utist za sdbe, za svojo ženo Fxldo in svoje otrolke. Ciano, ki je ANES in lie čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne strbŠkfe? vzoči odvetniki, so bili goloroki in so kadili sinotke, ki so bile znane pod imenom "fiftv-fifty", ker so Ibffle baje izu", — ker pokopališč tam niso imeli. Vdova je nekaj časa zrla na morilca, potem zopet na sodnika in tudi na porotnike. Končno je porota naznanila, da morilec* — ni bi! spoznan krivim umora, na kar je sodnik naznani morilcu, da je prost. Vdova je pri tem ustafla, se vzravnala in vprašala sodni- ka: "Ravnokar ste razsodili, da ta človek ni kriv umora mojega moža in očeta mojih o-trok?" "Da," odvrne si>dnik. Potem se je okrenila proti Spant-u — in iga ustrelila kar v sodni dvorani. Sodnik je potem dejal, da je bil to izredno duhovit čin in da mu je izredno ugajalo, da je bil še v sodni dvorani, ko je Mehikanka izvršila svojo lastno sodbo. Potem je razpustil porotnike, S(> obrtekel, in vsi navzoči so nabirali prispevke za vdovo in njeno deco, nakar so jo poslali domov k njenim ljudem (brezplačno. goebbelsova propa GANDA O SPORAZUMU TITAhSUBASICA New York Herald Tribune z dne '11. junija prinaša daljši članek svojega dopisnika Rais-sel'1 HiJBa o sporazumu med maršalom Titom in predstavnikom kralja Petra, dr. Ivanom Subašičem, v katerem opisuje propagandistične načine, ki jih uporabljajo nacisti, da uničijo med jugoslovanskimi narodi eJ gramov. Diamant je tako trd, da (lahko obreze gladino vsakega satira; znamenit je tudi radi svoje izredne briljantuosti. V neposredni iifižim Peterstowna, do sedaj še nikdar niso na-šli diamante. Imenovano mestece je po geografični legi v gorovju Appalachian blizo me časopisi, lo, katero je opremil z kar naj-močiiejšiini posteljami in stoli, veliko zalogo ukradenega vina in v Franciji nakradenih slik. Rusi tudi poročajo, da je Ema, Goeringova žena najela neko vilo v Zurichu, da se tako pripravi vse potrebno, kadar nastopi *za Nemčijo —Der Tag. ku so Xemci bojevali svoj "blitzkrieg" na za padu in iztoku, je nemško časopisje dan-zadnein slavilo in proslavljalo Goeringa. Toda sedaj je nacij-sko časopisje povsem utihnilo, v kolikor pride on v poštev; njegova žena, ki je b?la preje pevka, sedaj več ne poje. Zad-ii j<* ]>oročilo o Goeriugu je javilo pred nekako šestimi tedni, da je Goer i lig inšpirival takozva-ne nemške utrdbe ob aWants-ki cwbali. Tedaj je naročil svojim letalcem, f!a morajo v vsakem oziru nadkriijevati lctab*e zavezniških sil. In še preje je trobil v svet, da na Nemčijo ne bode padla niti ena sama zavezniška boniba.. Pred par meseci je nevtralno časopisje tudi poročajo, da je prišel Goering v Madrid, da tamkaj ukrene vse potrebno za prevaro Hitlerja, na ta način, da pride do sklepa miru pod gotovimi pogoji, ki 'bi bi)!i u-prodni za Nemčijo. To novico je kasneje amgleški minister-stvo inostranih del potrdilo s tem. da je sporočilo, da so pri imenovanem ministrstvu, ome-I njene nemške mirovne pogoje l—vrgli v koš. katerega • j v TT...... . . --vr^ii v KrtLert'Ka SO PO- je države V irgmije, in jeodda-,, , . . .. . i- , ,7 i • .*r -i- i t>i i item cestni pometaci. ki cistiio Ijeno kakir '25 milj od Blanks . ; . ' .. .. ' Dowmnfar Strmet, odpeljali na mestno smetišče. Toda to poročilo ni bilo nikdar uradno potrjeno, vsekako burgha. Dr. Holden je mnenja, da je diamant prišel blizo površine vsled toka bližnje reke. Imenovani Jones je našel diamant se v nevtralnem Madridu zatr-po naključju. S svojimi brati juje, da je Goering prišel te "Nacisti so, kakor je bilo in očetom je pred leti igral i-!daj v Madrid, ker so ga zavez-pričakovati, v svoji propagan- gro metanja podkev na praz- nišike bombe, ki so padale na di, že povdarŽli glede Tito Šu- nem •zemiKjiščiu njegovega oče-jiMarienlburg, prepričale, da je ta. Ko so skopali jamico, v ka , vsa Nemčija bolna in da ima tero so vtaknili palico za nati-jže dovolj vojne. Morda je pa kanje podkev, prišel je diamant šel v Madrid, da tamkaj poka- bašičevega sporazuma, da stči oba Hrvata. Beograjski radio, ki ga kontrolirajo nacisti, je Divizija Nikole Tesle Ime nesmrtnega srbskega demokrata in velikega svetovnega učenjaka. Nikole Tesle uživa danes poseben ugled v novi narodni Jugoslaviji. Partizanski odi niča, ki je nedavno osvobodila Stojana Pribiševiča od kratkodobnega jetništva, se i-meimje Tretja I^iška brigada šeste divizije Nikole Tesle. V uredniški obravnavi Pri-bičevičevega članka v časopisu "Time" se nahaja ta za nas narod zanimiv stavek. (ZOJSA.) naglasi!, da usoda Srbije ne ua površje. Najditelj ni vedel, more biti odvisna od d.Veh ne-Srbov. Samo o(b sebi raziume-vno radio ne pove, da Saibazični govoril za sebe kot Hrvat, temveč za sirskega kra'lja, ki mu je dal mandat. "Ne samo nacisti, temveč srditi sovražniki pratizanov, kakor so general Milan Nedič, si^beki kvizling, in Draža Mihajlovič, bodo 'brez dvoma po-vdarjali, da je to samo sporazum med d vem i Hrvati in da sta Tito in &iibaisiČ orodje v rokah Rusov in Angležev." a (jrodbbelsova propaganda se širi ne samo v Jugoslaviji, temveč po oeieni svetu. V A-meri/ki je mogoče najti iste argumente v ameriškem Sifoobra-mi. Fašistični način je povsod isti. (:ZOJSA.) NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVHI At L AS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi *o v barvali. bena 50 centov NardSite pH: "G LASU NARODA", 216 Went 18th Street, Ne* York 11, N. T. j\ . (i . I v UOijlli Vil s*? žh^T "Going My WayM dosegel rekord Kinofi'Im "Going Mv Way" je pričelo v sredo deseti teden v Parmamount Theatre v New York«, in je dosegel rekord, katerega je postavil film'1 Lady in the Dark". Ta filma sta edina1 v 18 Betih, da sta bila nepretrgano igrana nad osem tednov. V filmu "Ooing My Way" v katerem nastopa v glavni vlogi Bing Croslby, so tudi- Barry FitzgeraM, Rise Stevens ift Frank MdHugfo. Deseti zaporedni teden tudi nastopa Charlie Spevak s svojim orkestrom. Osefomo nastopajo tndi Irene Daye, Jimmy Samid^rs, Tip, Tap and Toe ter Arnaut bratje. da je svetili kamen pravi dia-bant, in tako ga je do lanskega leta imel spravljenega kot kurijoziteto. Končno je vendarle ta "kamenj" poslal v svrho preiskave imenovanemu d r . Holdenu. že vse svoje "medalje" in križe fin tudi težave). Ima namreč toliko, da ne ve kam z njimi. IZadnjo "medaljo" je dobil od Hirohita; pa ni vedel kam bi jo pripel, dokler mu ni Franco svetovat, naj jo pripne na—• sedalo. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI TZROČIIJ SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE Mart of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povesi ▼ 27 letih T9 Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker je zaloga teh knjižic sel o omejena, je priporočljivo, da poBljlte naroČilo prej ko mogoče. K naročila priložite v dobrem zavitku gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. I 2389484853535323485323485348534823482348532323532348232323 "GLA8 NARODA" YOU iaOPAY, JULY 7, 1944 TSttNfryuKN u vm Kratka Zgodba Ignac Musich: RADOVEDNOST GA JE PRIGNALA Bilo je dmngL dan po jioroki. In ko sta se (pororika, sta se do-govorila, da bo samo eu nu*de ni teden, in potem gresta pa o-iba na delo, vsak na svoje staro mesto. Tako sv je tudi /godilo. Teden sam na si4)i ni bila ndbena poadbnost, ki bi jo bilo treba, zapisati *z veliko črko. Porušila sta se privaditi diirg drugemu in pozabiti na preteklost in veisi, ki so jih vezale z drugimi družinami. Prvi dan je minul v trdnem delu, ker vse je bilo narobe po stanovanju in kupi č repi ni, ki so čakale na pomivanje. Jestvi-ne nedotaknjene in take, ki so osta'le sta 'količkaj zmerna, ibo dovolj za eel teden, za oba, — je menila ona: 011 je bil pa tudi zadovoljen, kai jp videl v steklenicah. Ko je znosil stole nazaj in postavil galonee skupaj, se je nasmo-£ hni'1 in povabil ženico, naj prisede, da 8© malo poživit« s ta žlahtno. Ona pa je sramežljivo odklonila, kot pač more odkloniti žena, katere zakon je >tar ravno en dan. Oči so šle ipa nekako pozvedujoče po možu in ga pazile, kak učinek bo ta odklon naredil nanj. Med tem pa je pozvonili zvonec vrat. Novo-poročeiN*a sta se spog'edala ^jire-enereno in on je rekel že-~ni: 4'Poglej no, če hoče^, kdo prihaja po stopnjieali." Ona je malo odprla vrata in pogledala, kdo gre. Iz »topnjic pa se je zaslišal gtas moškega: "No, ali vama je kaj dol«r čas { žejni. Zakaj ni rdkel, da je pri šel gledat \ če je še kaj mokrote ostalo, da tako skupaj poče dimo in bo mirna Bosna. Na gla» pa je refcel: " Ravno pogovarjala sva se, da bi stopil proti tobi, ker nam je sinoči toliko ostalo. Saj ve«, samo dva sva, kda j tbova pa vso to reč .pospravila. Na, časi zlezla v stanje, ki ni mladi ženi bosczna kako ugajalo. Izkušen mož. je dajal nasvete in poučeval mfladira s tujko vnemo, da ji je pričelo pre- PARTIZANSKA PESEM Kosec koso brusi. Kosec koso brusi, A žanjica zanje, Kmet pravico terja, Ali je ne najde. Naprej v borbo Za pravdo in svobodo Za pravdo in svobodo Slovenskega naroda. Kmečki fantje in dekSeta, "Vi ste naša mlada četa, Vkup se 2lbirajmo, Naprej marsirajmo Za svobodo naroda. Naprej . . . (Iz partizanskega tiska.) No, potem se je pa spravil in pričel poučevati njo. Zibal se je na novem stolu, ona pa je točilo. kapljico v njegov koza rec. Bila ga je že sita do grla, vendar pa je točila, dokier. je M ego v a I roko, s praznim 'kozarcem proti nji. Konečno se je nagnil preveč liazaj, prednji dve nogi stola sta se dvignili, za njegovim hiflbtom se je pa zaslišal tresk in cela masa se je 'zvalila 11a tla. Hrbet stola je odpovedali. 4 4 Križ božji, kaj bom pa se daj! Moj spi in ta pa pijan le ži, kot tnala tu pred mojimi očmi. Segla je po sta»l in solze so ji pretekle iz oči — nov stol razbit, prvi dan po poroki. "Od danes naprej, ne bova za nobenega več doma ta teden; pa naj pride kdor lioče," se je jezila. StoJV&ncL & JCojuxdL IZ SUDBURY, ONTARIO Premejduha sem dejal sam pri'sedati in edino kar je mogla sebi, grem malo posrledat, kako se imata že danes." MWž se je ozrl po galoneah, len tore je zJožil skupaj malo prej in sam med srftioj pritajeno rekel: kakšne frdamane iz-k govore najdejo lj'udje, kadar so storiti, je bilo to, da je prišla v druščino in pričela točiti kapljico s tako vnemo, da se je izkušenemu možu pričel valiti jezik in mlajši je pa omahnil in sede zaspal. Ko je videla, da spi. ga je spravila na posteljo. l>ne -4. junija je prišel br zojav, katerega je sprejel Joe Smrke. V njem je 'bilo naznanjeno, da je padel njegov brat John »Smrke v boju nekje v iSre-dozemskem teritoriju. Ne moremo mimo iti, da bi ne spregovorili malo več o tem dobro poznanem Slovencu po celi Kanadi in tudi v Ameriki. Rodil se je v Do I j ni Straži 6. decembra 1905. Od tam se je s stariši presedil v faro Mirnapeč, kjer je živel vse do svojega odhoda v Kanado »leta 1926. Delal je po gozdovih in rudnikih niklja, ter zlatih rudnikih, do izbruha svetovne vojne. Čutil je, da je njegova doUžnost, da vstopi v kanadsko 'armado, ker je tudi sto ril. Po končanem treniranju je šel čez morje, da se bori za pravico svoje domovine, katera mu je bila ljuba nad vse drago. — Dne 17. januarja 1944 pa je pa defl za ideje, katere je teftrko želeti, da se uresničijo. Te ideje so ga navdajale vse njegove življenje. Mi, kateri smo ga poznali kot vzornega delavca in Slovenca, bi mu delali krivico, da ne opišem njegovega delo vanja za časa njegovega bivanje med nami. Ko je namreč videl in poskusil bedo in trpljenje, katero je preučalo delovno ljudstvo za časa depresije, =e je tudi on lotil težavnega dela. namreč, organiziranja delavcev v splošnem v unije ter še posebej organiziranje Slovencev v narodno organizacijo, katera bi Med tem se pa odpro vrata, brez, da bi kdo potrkal in sko-] potem mogla uspešno priboriti zi odprtino pa je pogledala gla va ženske. Ali je naš pri vas? je vprašala pozvedujoče. " Da," je od v i-ni la novopo r oče na. 14 Reci mu no. da naj gre domov in takoj!" je zajprosillia. 44Ne more takoj," je pojasnila mlada žena, "ga noge bole." 44Že.škrišč. kaj pa si je naredil, saj je pred eno uro zdrav od doma." Samo nekaj teh knjig je na razpolago! t^ SPISANA V ANGLEŠČINI ^El VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO itllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll » Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI Bkoro 1400 strani — 760 Slik Popolni voditelj za vaS vojni vrt. Ilustracij! EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! Ntt visokih booed — in Je Tak«] je ▼ eni sami knjigi VSE, KAR VAM JE tREfeA VEDETI 0 TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 1MM člankov ram podrobno pojasni vse • vrtnarstvo, • saditvi Is Sejanja. • gnojenju In oskrbi vrte. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metoda uničevanje škodljivcev, gojenje dir Jih rastlin, nove sestavine cvetllet — Abecedna kazala vam pove tal kar ieiiie. Prirojeno sa vsako ponebje v Zdraienih driavab, sa vsako zemljo In vsaka sesana. To knjiga Je uredil B. L. D JKI flOUR, B. 8. A-, poznana oseba ki ga cenijo vrtnarski ls> KNJIGARNA SLO VE NIC PUBLISHING CO. 216 West lath Street New Tork 11, N. T "Oh, nič posebnega," je po-ja^nevala ženica, "saj bo kmalu dober. Pojdite sem, z našim, sta se ga nekoliko preveč nalezla. Poglejte jih tukaj stta. Naš na postelji in vaš pa tacaj." In pofkazala je na žalostno oibliko moža na Meh. '•Saj sem vedela, mrha po zrešna. — veš, da ga je ta'ko imelo, da kar ni imel rtbstairka. Hodili je kot kokoš, ki ne ve, kje ibi znesila. Med tem je ugledala stol. Pa ja ne, da bi ga naš! Ali £a je ? ' Oh, to ni nič, nesreča se vsakemu laliko pripeti," ga je uprav ire vala «novopo ročen'ka. Med tem je pa mož na tleh počasi prihajal zopet k življenj 11. Stegoval je roke po tleh in nekaj mrmral, sam med seboj. "Veš kaj te Ibom prosila? Če hočeš, pomagaj mi, ga bova zllekle po stopnjietah; ga bom vzefla domov s taksijem. Doma rmi bom pa pokazala. Le toliko počakaj, da ta'ksi dobim." S težavo sta ga spravile iz prvega nadstropja; dozdevnio mu niso noge nič delovale; oči je imel zaprte in le nekaj je mrmra*, ter opibaval z vinskim duhom obe ženski; tako, da sta dkoro opustile svoje težavno delo. Počasi so dosegli trotoar. Izvošček je nekoliko zmajal z gllavo, ter skočil t ja, da odpre vrata taksija. Takrat so se pa tudi možu odprle oči. Zdelo se je, da je začutil noge pod seboj. Upii se je nanje, se neko liko stresel in pogledal začudeno Okrog sebe. Izgfledalo je, kot da ne ve, kaj bi storil: zasmejal ali zajokal. Ko je pa zagledal svojo žeHo polefc sebe, mu pa ni ibilo treba vec pomagati. Su nil jo je ipfoti donrtt (peš in ja ko hitro. si pravice in svobode tudi našemu narodu. Jolin Smrke je bil unijski član ter eden od prvih ustanoviteljev: Slovenskega Delavskega Prosvetnega Kiuftm v Timminsu, pri kateremu je i-mel mesto tajnika. Kmalu se je raznesel glas o omenjenemu kliibu po celi Kanadi, kjer so bivali .Slovenci, ter prišli v Tinmnins z namerami, da se vpišejo v klub. Ali bilo je pa mankljivosti in ta >e je izražala v pomanjkanju delavstvu prijaznega tiska, ali ga skoro ni bilo v slovenskem jeziku. Do orientaciji, katera je sedaj bila bolj potrebna kot nikoli preje- Kako upravičena je 'bila ta bojazen, poglejmo in primerja-mo.Propatgandni pamfleti' * Pričevanje slovenskega naprodnja-ka" ter 44 Slovenci in Partizani", kako grdo ekle na vrtu llar'^nt, Eardca Mladi kapeta^e ¥ Gremo na Štajersko ŠtajeriP * Happy Polka Če na tujem & Slovenian Dance Vanda Polka ^ Židana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka I * Zvedel sem neka] Ko ptičiea ta mala * Kadar boS ti vandrat Sel ^=ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-harmoniko za SI. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka NaroČite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York 11. N. Y. iiitii!iiii!,<|!i KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani te NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 00 ftetifotl to napMm v *Mgi*k»m jesiku; ponekod p* so tttdt t itititk if^odaf ti m* j« kaka j«d poistao v navadi Ta knjiga je nekaj poselrfieg* sa one, ki Si ianimajo za kabaaje in se hočejo v njem tfitibtflj IzveAatl izpopolniti TaroSite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 210 Wttt 18th Saw Tork 11, H. T. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVBNTNOST K. S. K. JEDNOT0 ZNAŠA 128.43% Ce bofei dobro sebi In tvojim dragim, zavaruj te pri najfeoijil, pošteni tai oadMlventnl podporni organlzadjl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ao lahko aaVarnJfli sa i—rtnlne, rasno poškodbe, operacijo, prot) bolezni in onemoftostL K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ionsko od 16. do M. lotos otroke pa takoj po rojstrn In do lf. leto pod trojo okrOjo. K. S. K. JCDNOTA Izdaja najmodernejšo vrste certifikate to-danje dobe od I2M.M do $8,H«.H. K. S. K. Mota Je Irltr« mati vtfo* In sirot, ^e »o alsl ato ali ilanlca to mofotos In bogati katoUl^e podporne ortaidsAeUe, pa- Za psjsaniis # ttrtnribfarf In sa vi te sbrnlte na uradnike In si sdiilee krajevnih K. S. K. Jefesfe. ill tot t GLAVNI URAD §51-^3 Ho. Clbilcago Street, Joiiet, minoifl FRIDAY, JULY 7, 1944 mANonjra L. vm PROKLETfl Spisal EMILE RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L. I (71) V tem je stopil Rouvenat v so»bo mlade dekllioe. Sedela ,ie pri cknn ter glava jej je bila nagnjena k prekn. "Blanche!" milo zakliče starček. Zdelo T»e je, da se je prebudiia iz ena, zakaj naglo je skočila po koncu. Rouvenat ugleda zdaj bledo njeno flioe, bele njene ustnice, ideče oči ter zmedene, na pol razpuščene 'lase. Blagi mož se hudo preplaši. Skoči do nje ter jo objame. Oua se mu privije, a glava jej omahne na prsi starega moža. Pri ten_ začne Blanche milo ihteti. 4'Za Boga svetega!" zaječi on; odkod li ta velika žalost? Kaj ti je T Kaj so ti storili?" Deklica se vzravna, položi roki na Rouvenatovi rami ter pa povpraša, gledajoč mu srpo v oči: "Ali si res moj boter?" "Čemu vprašaš tako čudno f" de je tožno iznenaden. "Ker več ne vem, kaj bi verjela, in kaj ne; ker dvomim o vsein, o vsem! Odgovori mi, odgovori mi; si tli ti moj boter f91 "Da, jaz sem tvoj boter, jaz sem ti dal ime Blanche. Roko držeč na tvojem četa, sem bil obljubil pred Bogom in duhovnikom, ki te je krstil, da te bom vsikdar ljufbil ter čuval." , "Dofono^ jaz ti verjamem! A edaj, (zdaj povej mi ime mojega očeta!" Če bi bila streha udarila pred Roravenatom, ne bi ga bila tako prestrašila, kakor to vprašanje. Stopinjo se odmakne, kakor da je pijan! "Vidiš, vidbš!" zakriči deklica. "Ti si ne upaš izgovoriti lo^a imena, zakaj to ime te straši, obuja ti gTozo!" . . . "Kar me plaši, Blanche, in kar mi obuja grozo, to je, da te vidim tako nemirno ter mi daje« taka vprajanja. *' "A zakaj mi ne odgovarjaš nanja?" "Ti si hči mojega gospodarja, ti si hči Jacques Melliero- va!" Deklica zmaje z glavo. "Danes zjutraj sem si to mislila," pravi. **Pa stvar ni resnična, nego lažnjiva!" t "Nesrečni otrok!" vzkflikne Rouvenat." I "Koga si li videla; s kom govorica?" ' "Kaj li je na tem, da sem le izvedela resnico!" "Ne, ne, ni mogoče, da ti je kdo povedal ..." "Kaj lif Da sem hči kaznjenčeva, hči Jean Renaudova, hči ubijalce val" Rouvenat omahne na stol; bil je uničen! Blanche poklekne pred njega, prime ga z* roki, ki jih ob&ipljuje s poljubi. , "Nimam nikogar več na svetu, kakor tebe!" reče deklica ginjena. 4 * Nehvaležni otrok; in Jacques MSellierl" * ? "On ni moj oče; ti, ti si moj boter." "Oba te ljiibiva enako iskreno. Njemu, kakor meni, si tolažba in nadeja." Proseč in solzeč nadaljuje Blanche: "Jaz bi rada znala zgodovino nesrečnega svojega očeta. Ti mi jo poveš; kajne?" Rouvenat se zgane. V spomin mu pride o/bl juba. ki jo je bil storil obsojencu v ječi. "Da, vse ti bom povedal, saj sem to prisegel!" "Pa kedaj?" "Onega dne, ko bodaš dvajset let stara." Blanche zopet nagne glavo ter udari v jok. "O maflopridnik! malopridnih]" zamrmra Rouvenat zamolklo tja predse. "Blanche povzdigne mile svoje oči k starčku. "O, ne imenuj ga tako pred mano," zašepeče deklica v nepopisni bolesti'. "On je vendar oce moj! Bodisi njegov p regres ek še večji, on se mora zanj pokoriti in jaz hočem vsak dan ljubega Boga prositi, da mu odpusti!.. ." Ko sliši Rouvenat te besede, se milo razjoče. Dettlico primeža glavo, skloni se k njej ter jo poljubi na čelo. "Blanche!" zoiiriiče potem, "Blanche, ti si me čula, da sem izgovoril besedo "inalopridnik" in mislila si, da velja ta beseda tvojemu očetu! Ah, ne verjemi tega, nfeverjemi tega! . .. Mislil sem na malopridnega licemernika, ki se je poln zavisti in sovraštva liotel maščevati nad menoj s tean, da se je strahopetno lotil tebe ... Ni treba, da mi poveš njegovega imena, dobro ga poznam ... Pa dobid bo tudi Skorajšnje plačilo za svoje detfo. Malopridnik le ta naj s svojo navzočnostjo ne kuii dalje zraka, ki ga dihaš! O, že davno sem se bal, da ti potegne biti kedaj njegova družba opasna." Ron\fenat vstane; oči so se mu tožno svetile. Stopi proti vratom. Blanche hiti za njim. "Imam teše nekaj vprašati," de. "Dobro, vprašaj, jaz poslušam" "Povedal si mi, da se je moja mati zvala Genevieve." "To je res." "In, da je umrla." "Da, umrla je nekaj ur po tvojem porodu." "Ali je živefla daleč od tjokajf " "Ne; v CivTyjn." "Torej je pokopana na tamošnjem pokopališču?" "Da." "Hvala. To sem hotela vedeti." "A zakaj!" "Tako! Tedaj ti ne mneš, da hočem moliti na grobu svoje matere za svojega očeta t" . - ^ (Nadaljevanje sledi,) . OBISK NA FARMI Konoem pretečenega tedna, de po nas moj brat Frank s j smo obiskali sorodnike in t svojo hčerko, sem ga taiko j na ! prijatelje v prijaznih slovenskih farmarskih naselbinah (Maryland, Milford, Ftoy Creek, Cooperstown. in Richf i e 1 d Springs, N. Y., kakor tudi Dry-den, N. Y. in na zadnje še prijazno naselbino Littlle FMLs, N. Y. Odpotovali smo iz New Yor-ka pretečeoo soboto v skupni družbi moje žene Ančke, njene sestre Pauline z hčeuko, moja mati, prijatelj Louis Legiša in naš Mike Urek s svojo soprogo, slednja sta se vstavila v Worcester, N. Y., mi pa smo pot nadaljevali do Oneonta, N. Y kjer je nas čakal na postaji bratranec moje žene Frank Konchar, ki se je ^učajno naha jal tam rm oddihu iz Forest City, Pa. Zapelje nas takoj k staršem moje žene Mr. in Mrs. Konchar, ki posedujejo lepo in obširno farmo v krasni legi v iCfaryHand, N. Y. Tam so nas zeflo lepo sprejeli in postregli z izvrstno večerjo katera itam je zelo dobro teknila po precej dolgi vožnji iz našega mesta New Yorka. Po večerji se odpravimo v bližnjo naselbino Fly Creek, N, Y., v znano dvorano "Corn Fiefid Hali", kjer so tisti večer prirejali skupaj naši slovenski farme rji svojo veliko zabavo, ko dospemo tja smo takoj opazili precej znancev in prijatdljev. Med temi je bil dobro znani društveni delavec Mr. Frank Korošec iz Hartwicka, N. Y.. in več druzih, med tend je bil tudi naš še iz Brooklyna dobro znani rojak Peter Staudobar, kateri je bil precej časa zaposlen v tukajšnjem slov. domu iza točaja. Slednji takoj opazi, da imam pri sebi mali zavojček, ter me vpraša, kaj pa imaš notri v zavojčku, ki ga tako skrbno držiš v rokah ? Povem mu, da sem prinesel nekaj simbolov v obliki rdeče zvezde naših hrabrih osvobodilnih borcev v naši stari domovini, katere mi je izročil Mr. Hude, katere je prejel direktno od izdelovate-Ija. našega narodnega borva, znanega rojaka F. R. Vavpoti-ča. Ko to izrečem, pravi, to je ravno kar mi sedaj tukaj zelo potrebujemo, pokliče nato nekaj svojih znancev ter na njegovo podbudo sem se kar hitro iznefl>ii vsebine mojega zavojčka. Ko sem že vse zvezde oddal, me je takoj že več rojakov in rojakinj povprašalo zanje, le žal mi je bilo, ko sem mo^el reci jim, da je "zaloga" že pošla. Zares škoda, da jih nisem več sdboj prinesel. Hvala Vam dragi rojaki in rojakinje, ki ste s takim veseQjem posegli po simbolih našega naroda v domovini ter s tem pokazali svoje sočutje do istega. Ker sem ravidel, da imate tam med seboj večje število zeflo agilnih narodnih delavcev, priporočljivo bi bilo, da se za to stvar za-vzamete ter si lahko zvezde direktno od izdajatelja nabavite. Drugi dan pa smo obiskali družino znanega rojaka Matija Sega, kateri 'ima lepo ureje-no farmo v Dryden, N. Y., lepa Vam hvala Tebi Matija in Tvoji ženki in hčerki za tako lep sprejem in izvrstno postrežbo. Samo -malo ste preveč oddaljeni iz 'Marvlanda, drugače bi se vfoo®j pogosto videli. Ko se nato zvečer povrnemo izvemo, da so nas popoldne posetili znani rojak in zastopnik tega lista 'Mr. Frank Masle iz Little FaWsa, N. Y., njegova žena Reza ter prijatelja Frank Prim-sar. isto iz Littfle Fallsa, in znani Floyd Miklič iz Bennington, Vermont. Le 'škoda, zares sem si takoj po vratku mislih da se nismo dobili, nadalje pa sem takoj tuhtal, da bi bilo dobro jim obisk vrniti. Tako smo tudi dragi dan ®toriU, ko pri- BaetMedtirct/ prosil, ako bi mi hotel storiti to usltago ter nas potem, ko bo nas popeljal na svoj dom, da bi nas popefljal tudi malo naprej v Littte Falls, N. Y. Brat je takoj na to pristal, zakar mu tukaj izrekam najlepšo zahvalo. Ko nas pripeje na svoj lični dom v Richfield Springs, N. Y., nas je njegova žena Millie, prav lepo sprejela ter nas postregla z izvrstno kokošjo večerjo, zakar ji prav iskrena hvala. Takoj ko dospem« tja sem ji omenil našo namero, da obiščemo Masletovo družino v Little Fallsu, tudi ona je takoj na to pristala in po preteku nekoliko vožnje smo se že nahajali pred poslopjem rojaka Masle ta, le žal našli smo vse zaprto iz pred poslopja črez cesto Slov. doma, pa se oglasi rojakinja Maryv in prav ne bo nič, Madletovi so odpeljali rojaka Mikaica nazaj v Vermont, mislim pa, da se kmalu vrnejo. Kar malo počakajte in stopite notri v slovenski dom. — kar smo seveda brez obotavljanja takoj storili, ter se malo z ta "hladuim" okrepčali. Čas je tekel, Masletovih pa od nikoder. Prišel je čas, da jo nazaj odrinemo, oskrbnico slovenskega doma pa naprosimo, da naj Ma-sletovim javi, da smo bili tam, ter da smo s tem obisk vrnili. Drugi daQ pa si mislim, da se je Masletovim kaj pripetilo, da jih ni bilo toliko časa prejš-diii dan nazaj. Stopim k telefonu in pozovem Masle ta, ki tc mi takoj javi, rekoč, "je že prav, Vas ni bilo doma, ko smo bili mi tam, nas pa ko ste bili Vi tulkaj, p ase je 'groš zme-njal7* Sežem mu v besedo rekoč, če si pripravljen, še se lahko vse vredi, da bo prav na vse strani, pridite sem danes, pa se bo vse "poravnalo", takoj nato pravi: "Daj mi številko tefl — Vesana knjiga Cena Brezposelnost Splsul Kran Erjavec Cena 50c Obrtno knjigovodstvo !i58 strani, euna. ■— Knjiga )« , namenjena » prvi vrati aa sta* bno, om**tno in »trojno kljafta«-olftarsi ro ter tetezoll varstvo Cena Knjigarna Slovenic Publishing Co, 216 W. 18th St., New York 11 NOVA VODNA POŠAST Letoviščarji okdli Payette .Ness jezeru umaknila v pokoj, j jezera v AEcCall. Idaho, že ka- ali kam je izginila, samo časni j kih deset let sem pa tam vidijo | knixki poročevalci ničesar več j v vodi neko neznano žival, le* o njej ne pišejo, tos pa jo že 'bolj natančno opi-j sujejo in pravijo, da je rumene j barve, da je dolga 35 čevljev, da je podobna kitu in da plava, kot celo krdelo rib. Zahvala Pro-i m vas. da mi daste malo prostora v k,fr. X.da se le-|po zalival im Petru Lustriku in Ta žival spominja na pošast, i njegovi ženi, ki sta mi darova-ki je pred nekaj leti zbujala j1 a $">. Kavno tako lepo Itvalnj pozornost celega sveta in jej Tereziji Ktepic za poslani do-! strašili a v jezeru Locli Kes s na lar Škotskem. Vodno žival so fotografirali, natančno pa le niso mogli dognati, kaj je v resnici. Znanstveniki so ugibali in slednjič izrazili svoje mnenje, da je mogoče velik tnlenj, drugi so rekli, da j<* velika vidra, slednjič pa so nekateri trdili, da je rjuha veoIln Cena 5H »«rt«' Dobite pri Knjigami Sloveni«* itega zrakopflova. Poročila ne i Publi^ltitiir Co., 2lfi West 18th povedo, če se je pošast v Locli'Street. Xew York 11. K. Y. i Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem -lovnnstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. ISth Street New York 11 KNJIGARNA Slovenlc Publishing Company 216 West 18th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damlr Feigel Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nnjno potrebno delo v pomoč našim v domovini. ________ Kreutzerjeva sonata Spisal L«. N. Tolstoj j«5 j Suneški invalid Spisal Silvester Košutnlk I--- 17 j Vojnimir ali poganstvo in krst 35 Praski Judek Spillmanuova povest — Pre-vel Josip Vole IGRE 3 Andrej Ternovc Bpisal Iran Albreht Spisal Josip Ogrinee 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpUlmas 18 (Mladim srcem Pragi zvezek. Zbirka za ploveusko t nihnllito. Spiral K««ver Mf.^ko 8 Pravljice Zapisal B. Majar 10 Dedek je pravil Spisal Julij Sl&pšak Podprijte vpad! 12 Frank Baron Trenk Po rasmlb virib napisal GJnro Paodari^ 13 Pariški zlatar Poslomll Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal SUrester Kofiotnik KUPITE EN "EXTRA" BOND OANE8! 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 28 Magda (Igrat — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golili 30 Potopljeni zvon f Igra > — Gerhart tlanptmann 31 Revizor (Igra) — Nikolaj VanilJevK* 23 Zbrani spisi za mladino Spisal Engelbert Gangl 24 Andersonove pripovedke za mladino Priredila TTtva 25 Duhovni boj (Iadala družba rr. Mohorja) L. SkupoU 26 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogris 32 Spodobni ljudje (Igra » — L. Lipovec 33 Črne maske (Igra » — L. Andrejev 34 Antingone (Igra » Poslovenil O- Golar Fldioi vojni bond, za katerega vam bo zal, je oni. ki ga nistf* knpili I 36 Sveti Just (Igral — Spisal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igral — J. Erbefnlkln T. Boje VG^Ker Je zaloga teh knjig selo omejena, je pri naroČita priporofljlvo ^"altl vač shirk, da nam trn m. ta sa£la mocofis T«kap sadoroUitl.