SkiERišK/t Domovina
NO, 4(3
te-0AT/w, °0(/ c^/?0	•
^ y r, AWMCAM IN SPIRIT
IM UMOUAO« OHLS
Pt /1/1» E R j	[mi— H O
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 26, 1969

ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
Mešani razredi tudi v državah na severu
Zvezne oblasti so začele nastopati proti “načrtno” rasno ločenim šolam v državah na severu dežele. Cilj ukrepov je odstraniti rasno zapostavljanje.
WASHINGTON, D.C. — Zvezda vlada je začela pritiskati tudi fra šolske sisteme v severnih državah, naj prenehajo z rasnim zapostavljanjem, če nočejo izgubiti finančne podpore zvezne vlade. Doslej so bili taki okrepi omejeni skoraj izključno na šolske sisteme v državah na jugu dežele.
Pretekli teden je šolski odbor v mestu Union, N.J., odobril načrt za prevažanje šolarjev iz raznih mestnih predelov v šole tabo, da bodo vse šole v mestu in-togrirane v enakem obsegu. Za ta korak se je odločil, ko je zvezda vlada zagrozila, da bo ukinila finančni prispevek mestnim šo-^m, ker da šolski odbor črne o-hoke zapostavlja. Gre za okoli $200,000 letne denarne podpore, bi je za mesto Union, ki ima le 05,000 prebivalcev, kar lepa vso-
Predstavniki tajništva za zdravstvo, šolstvo in socialno sbrbstvo izjavljajo, da se ne bo-Pj° proti “dejanski” ločitvi ras v šolah, v kolikor je ta res samo Posledica naselitve in ne tudi u-ftietno prikrojenih meja šolskih okrajev. V Unionu je v javnih šolah okoli 9,000 otrok, od tega le JO/'< črnih. V osnovni Jefferson šoli je 306 črnih otrok in le 4 be-P- Zvezno taništvo trdi, da je to Posledica meja šolskih okolišev ne samo načina naselitve, črni šolarji so torej namerno in načrtno zapostavljeni.
Šolski odbor je sedaj spreme-Jefferson šolo v šolo za 6. razhod za vse šolarje v mestu. Te ^°zijo tja sedaj iz vsega mesta, olarje, ki so doslej obiskovali offerson šolo, pa so razdelili e-^abo na vse ostale šole v mestu. v abo pride povprečno na vsako 'Scdo pri 9 belih šolarjih 1 črn. To prevažanje šolarjev ni posebno Sec riikomur, tudi ne črncem, oda za sedaj ni drugega izhoda, trdi šolski odbor.
Novi grobovi
Jennie Valencie
Včeraj je umrla na svojem domu na 6606 Schaffer Avenue 79 let stara Jennie Valencie, roj. Bambič v Zagorici pri Velikih Laščah na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 70 leti, preje poročena Pirnat, vdova po pok. Johnu, mati Jennie Kosan, Josephine, Elsie Cavey, Antho-nyja, Matthewa, Edwarda, pok. Johna Valenčiča, pok. Mary Pirnat, pok. Mary Valencie in pok. Mary Valencie, 10-krat stara mati, 6-krat pramati, sestra Josephine Perpar in pok. Matthewa Bambič. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v soboto ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
John Yurka
V Huron Rd. bolnišnici je umrl 71 let stari John Yurka s 1218 E. 170 St., rojen v Litvi, mož Cecelie, roj. Zupančič, oče Cecelie Dedich in Jeanette, brat Olge Nertewitz in Ann Grabow-ski (obe v Chicagu). Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek dopoldne ob desetih na Ali ouls pokopališče.
“Pilula” za ptice
Benetke, it. —- v tem mestu več golobov kot ljudi. Ti od-Jajo iz mesta, ki se počasi po-j^efa v morje. Oblasti iščejo Se Znos^ za njegovo rešitev, pa 0^ave<faj°, da je ta možna le z ’ no podporo vlade v Rimu.
estne oblasti same so se lo-a reševanja druge nadlege — J-eobiljce golobov, ki so jih obi-^°valci veseli, ko jih krmijo na st^U. sv- Marka, ki pa povzročajo jnariai stavbam s svojimi gnezdi Vo p	hudo škodo. V njiho-
ho urm° 80 zaaeN mešati poseb-Vo t emikalij°, ki povzroča jalo-V u .^er 80 na tak način uspeli du °^U	golobom v Madri-
Svi 04 ^Panskem in v Baselu v OrV^’ Upaj° tudi beneški mestni 3° na uspeh.

Vremenski prerok ^ggi pravi:
Večinoma oblačno z naletava-sne£a m hladno. Naj višja Peratura okoli 35.
Blue Cross
severovzhodnega Ohia polaga račune
CLEVELAND, O. — Blue Cross za severnovzhodni Ohio je samostojna organizacija pa vendar vključen v narodno zvezo Blue Cross. Sedaj je objavil svoje letno poročilo. V njem toži, da so se stroški za zdravljenje v bolnicah lani povišali za 10%. Povprečni bolniški stroški za vsakega zavarovanega bolnika so znašali $58. Uprava misli, da se bodo stroški letos zopet povišali za 10-\2r/(. Vseh bolniških slučajev je bilo lani nad 410,000. Blue Cross je moral zanje plačati vsega skupaj $103 milijone, dohodkov pa je imel lani $106.7 milijonov. Prebitek je bil torej manjši od prirasta stroškov. Zato je uprava v resnih skrbeh, kako bo letos krila vse stroške.
Mariner 6 na poli proli plane!« Mars
Združene države so v ponedeljek zvečer pognale proti Marsu vesoljsko vozilo Mariner 6. Mars bo doseglo 31. julija in posnelo vrsto fotografij iz oddaljenosti 2000 milj.
CAPE KENNEDY, Fla. — V ponedeljek zvečer je raketa At-las-Centaur pognala 910 funtov obsegajočo vesoljsko vozilo Mariner 6 proti Marsu. Vzlet je bil poplnoma po načrtu in vesoljsko vozilo bo treba le malenkostno preusmerti, da bo po več kot 200 milijonov milj dolgi poti priletelo 31. julija 1969 v bližino Marsa. Tega bo obkrožilo v razdalji 2000 milj in napravilo vrsto fotografskih posnetkov in zbralo tudi več drugih podatkov ter jih poslalo nazaj proti Zemlji, pred-no bo umolknilo v vesolju na poti okoli Sonca.
Mariner 6 bo verjetno pomagal razrešiti uganke o Marsu, o njegovih “prekopih”, o njegovem rastlinskem pasu in sploh o možnostih življenja na tem planetu, Zemljinem sosedu izven njene poti okoli Sonca.
Marinerju 6 bo sledilo vesoljsko vozilo Mariner 7, ki bo posnelo predele v bližini Marsovega južnega tečaja. Mariner 7 bo priletel v bližino Marsa 1. av-gista. Oba skupaj bosta fotografirala okoli eno petino Marsove površine. Slike, ki jih bosta poslala nazaj na Zemljo, bodo desetkrat natančnejše od onih, ki jih je poslal Mariner 4 leta 1965.
Walter Ulbricht se je spomnil na Lužiške Srbe
BERLIN, Nem. — Lužiški Srbi štejejo komaj dobrih 150,000 duš, pa so vendarle 1. 1947 predlagali zaveznikom, naj osnujejo zanje posebno državico severno od češke meje med mesti Dresden, Bautzen in Kothus. Svoje državnosti niso dobili, zato so si pa nakopali nezaupanje tovariša Ulbrichta, ki jih je že od 1. 1950 gledal postrani in primerno preganjal. Letos je Ulbricht spremenil svojo taktiko.
Ko so imeli Lužiški Srbi občni zbor svoje Domovinske lige, jim je poslal navdušen pozdrav, jim želel vse uspehe in obljubil vso pomoč. Kaj je dalo povod za tako velike simpatije komunističnega vodnika do Lužiških Srbov? Mislijo, da Ulbricht hoče popraviti svojo podobo med Lu-žiškimi Srbi. Pri Cehih je zapisan izredno slabo, Cehi pa imajo velik vpliv na Srbe, saj so z njimi v stalnem kulturnem stiku že od 1. 1918.
Ulbrichtu se torej zdi pametno, da odtrga Srbe od Cehov in jih priveže na vzhodnonemški komunistični režim. Voditelji Lužiških Srbov so se naravno toplo zahvalili za Ulbrichtove pozdrave in čestitke. Ali je treba nanje kaj dati, to bodo pa šele presodili.
Na trdnost in stalnost Združenih držav stavijo
NEW YORK, N.Y. — Lani je priteklo v Združene države preko 4 bilijone dolarjev tujega kapitala, ki išče tu ugodne naložbe. Vsi nemiri, nasilja in inflacija
V Jugoslaviji so začeli organizirati teritorijalne čete
BEOGRAD, Jug. , Novi zakon o narodni obrambi je že izglasovan, toda ni še objavljen, vladi krogi so pa tako navdušeni zanj, da so že dali povelje vsem republikam, občinam, podjetjem itd., naj takoj ustvarijo vsaj strukturo takih čet.-V ta namen bo redna vojna obramba skrbela za inštruktorje, orožje pa morajo nakupiti republike in občine in seveda tudi podjetja.
Menda je za orožje več interesa kot za nabiranje moštva teri-
niso zadržali tujih bogatašev
pred vlogami v ameriško gospo- torijalnih četT lnteresenti se zanimajo največ za lahko pehoto
darstvo.
V Evropi se zavedajo dobro, da je njihov kapital v Ameriki precej varnejši kot doma, upanje' jonov dolarjev, na trdno bodočnost in stalno rasti Sploh dela začetek te akcije — Okoli polovico odraslega gospodarstva v ZDA večje kot vtis, da prevladuje bolj navduše-
orožje, pa tudi za strojnice. Nakupili so ga že za preko 32 mili-
prebivalstva v ZDA nosi očala, na oni strani Atlantika.
PREDSEDNIK IZRAELSKE VLADE LEVI ESHK0L UMRL
Danes zjutraj je zadet od srčne kapi nenadno umrl predsednik izraelske vlade Levi Eshkol. Za začasnega vršilca dolžnosti predsednika vlade je bil imenovan Yigal Allon. — Bomba eksplodirala v Lyddi.
JERUZALEM, Izrael. — Sredi hude krize na Sred-nem vzhodu, ko je nevarnost novega vojnega spopada med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi vedno prisotna, je nenadno, zadet od srčne kapi umrl danes zjutraj predsednik izraelske vlade 73 let stari Levi Eshkol. Pokojnik ni bil kaka izredna politična osebnost in privlačen, močan vodnik, bil pa je zato ustaljen in umirjen državnik, ki je vedel, do kod je mogoče brez izredne nevarnosti iti in kje se je treba ustaviti. Prav zaradi tega je prišlo nedavno v vladi do ostre krize. Eshkol je namreč izjavil sodelavcu ameriškega tednika Newsweek, da Izraelu ni do zahodne obale reke Jordana, ki jo je zasedel v vojni junija 1967. To je dvignilo vihar razburjenja med onimi Izraelci, ki hočejo ta del Palestine vključiti v Izrael ali pa ga vsaj z njim povezati. Esh-kolu se je posrečilo po precej ostri debati in glasovanju v Knesetu, kot imenujejo Izraelci svoj parlament, nasprotnike pomiriti in rešiti vlado
Začasno je prevzel posle predsednika vlade podpredsednik Yigal Allon, znan po svojem načrtu vključitve vseh sedaj zasedenih arabskih področjih ali pa vsaj velike večine v Izrael. Allo-nov načrt je pred par tedni vlada odobrila in v skladu z njim so začeli graditi vrsto izraelskih naselij vzdolž desnega brega Jordana, ki bodo kot nekaka “vojna krajina” čuvale novo mejo Izraela. Podobna naselja bodo varovala višavje Golan, ki ga je Izrael vzel v vojni junija 1967 Siriji, in seveda Sinaj, ki ga je vzel Egiptu.
Po končanem uradnem žalovanju, ki traja 7 dni, bo parlament imenoval novega ministrskega predsednika. Za to mesto se bo poleg Yigala Allona brez dvoma potegoval vojni minister Mosha Dayan, ki ga vsi Izraelci smatrajo za svojega narodnega junaka. Ni izključeno tudi, da izberejo za predsednika vlade Abo Ebana, sedanjega zunanjega ministra, ki pa izgleda uživa večji ugled v tujini kot doma.
nje, ne pa sistematska priprava spolov.
na splošno partizansko organizacijo, ki naj bi bile vanj vključene za boj sposobne osebe obeh
K Kongresu so že posfali pozorni na prikrite "davčne poklice'
WASHINGTON, D.C. — Kakor hitro je Kongres začel vrtati v davčno prakso velikih davkoplačevalcev, je v njihovih vrstah takoj završalo. Vse se pa odvija po znani “domino teoriji”. Prvi, ki je nanje padel očitek, da se izmikajo davkom, so takoj začeli kazati s prstom na druge. Ko so tudi “drugi” postali predmet kongresnega zanimanja, so začeli kazati na “tbetje”, ti bodo zopet kazali na “četrte” itd. Tako bomo počasi zvedeli za vse najrazličnejše načine, kako se lahko ognemo davkom.
Javnosti so znani najbolj razni naftni bogataši, ki skrivajo svoje dobičke v visokih odstotkih odbitnih postavk pri davčnih napovedih. Strokovnjaki trdijo, da skrijejo po tej poti vsako leto na bilijone dolarjev davkov. Ker imajo mogočne varuhe in zagovornike v Kongresu, jim bodo neodvisni senatorji in kongresniki le težko mogli priti do živega. Imajo pa tudi dobro vpeljano armado lobistov, ki so pokazali s prstom na to, kaj delajo razne dobrodelne ustanove. Po zakonu so dav-
kov oproščene, zato pa rabijo svoje dohodke v namene, ki z dobrodelnostjo nimajo nobene direktne zveze.
V tem pogledu so kritiki dobrodelnih ustanov vzeli na piko Fordovo ustanovo in ji očitali, da deli podpore tudi v namene, ki imajo več zveze s politiko kot z dobrodelnostjo. Seveda bodo prišle pod nož tudi druge ustanove, posebno velike, ki imajo svoje premoženje naloženo v delnicah velikih kompanij.
Pretekli teden je preiskava odkrila, da imamo v deželi celo vrsto rekli bi “davčnih poklicev”. Ideja je čisto preprosta: ako preveč zaslužiš, obesi svoj zaslužek na podjetje, ki mu gre slabo. Tako boš svoj dobiček lahko zmešal s tujo zgubo in davkov bo treba manj plačevati.
Konkretno povedano: našemu kmetijstvu se ne godi dobro. Le velike farme z vzorno mehanizacijo in racijonalno proizvodnjo lahko delajo z dobičkom, srednji in mali farmarji pa komaj dihajo. Morajo polagoma prodajati svoje farme in iti za delavce in u-
službence v mesta. Kdo pa kupuje take farme, ki ne obetajo dobička? Vsi mogoči intere-sentje, samo poklicni farmarji ne. So to ljudje, ki veliko zaslužijo v trgovini, industriji, v prometu, na borzah, na televiziji itd., pa ne vedo, kam z denarjem. Kupijo velike farme in investirajo svoje dohodke. Dohodki takih farm se dajo “manipulirati”, posojila takim farmam so pa dvomljive vrednosti, zato jih je treba vsako leto močno odpisovati. Vsak tak novopečeni farmar ima pa le eno skrb: pri farmi noče izgubiti, za zaslužek mu pa ni. Saj je zadovoljen s tem, da svoj letni dohodek spretno zmanjša z vezavo na farme, ki jim gre slabo. Pravi dobiček obstoja zanj v tem, da njegovi dohodki padejo v nizko davčno stopnjo, Kaj mu je mar, ako pri farmi zgubi, recimo, $100,000, če pa zato na davkih prihrani dvakrat ali trikrat toliko.
Ne smemo misliti, da priliko za “davčne poklice” nudijo le farme. V vsaki gospodarski panogi se dajo dobiti slučaji, kjer lahko tvegaš svoje do-
hodke in boš komaj odnesel zdravo kožo. Dobiček boš imel od tega, da boš plačol veliko manj davkov, kot bi jih pri redni in pravilni davčni napovedi moral.
Zanimivo je, da “davčni farmarji” niso prav nič priljubljeni med pravimi, ki se poklicno bavijo s poljedelstvom in od poklica tudi živijo. Taki farmarji so namreč že ugotovili, da jim davčni in gosposki farmarji samo kvarijo posle. So že marsikje nagnali cene za farmarsko zemljo tako visoko, da se poklicnim farma-jem ne izplača več dokup zemljišč za komasacijo, arondacijo ipd. Ti bodo sedaj najbolj pritiskali na Kongres, naj prepreči sedanjo konjunkturo za “davčne” farmarje.
Tako imamo sedaj že tri vrste lukenj, ki se skoznje izmikajo davkom največ veliki zaslužkarji: naftni magnatje, velike dobrodelne ustanove in “gosposki farmarji”. Vrsta pa še ni zaključena, davčni uradi pravijo, da bi lahko postregli še celo vrsto načinov, kako se tisti, ki veliko zaslužijo, izogibajo plačilu davkov.
ZOPET BOMBE
Bomba je eksplodirala v veliki trgovini mesta Lydda, 10 milj jugovzhodno od Tel Aviva. Ranjen je bil en Arabec, tri je policija prijela v zvezi s preiskavo. Trgovina je bila v času eksplozije bombe zaprta, zato človeškikh žrtev ni bilo, je le nekaj materialne škode.
Druga eksplozija se je dogodila na poslopju britanskega konzulata v Jeruzalemu. Tudi tam ni bilo človeških žrtev. Sodijo, da je bilo ek&piaAvo položeno na polico okna britanskega konzulata v zvezi z arabskimi govoricami, da bo velika Britanija prodala Izraelu znane Centurion tanke.
Egipt je oklical v ponedeljek strogo pripravljenost za vse svoje oborožene sile v pričakovanju kakega izraelskega maščevalnega napada. Egiptovski zunanji minister Mohammed Riad, ki se je po 10 dneh vrnil domov, je pri prihodu v Kairo trdil, da napad izraelskih letal na gverilska taborišča v predmestjih Damaska v Siriji v ponedeljek ni uspel. Izraelsko poročilo trdi, da je napad napravil veliko škodo v taboriščih gverilcev. Izraelci so sestrelili dve sirijski lovski jet letali.
Iz Clevelanda in okolice {
Nabirka starega papirja—
Svetovidska šola ima ta petek in to soboto nabirko starega časopisnega papirja. Tisti, ki ga imate, ste prošeni, da ga z vrvico zvežete v svežnje in ga prinesete na šolsko dvorišče. Tudi to je v pomoč vzdrževanja šole.
Dramska predstava—
Dramsko društvo Anton Ve-rovšek uprizori Finžgarjevo dramo “Razvalina življenja” v nedeljo, 9. marca 1969, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ob pol štirih popoldne. Po igri večerja v spodnji dvorani.
Urad bo zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo v soboto, 1. marca, zaprt. Kdor ima kako sporočilo, naj ga spusti kar v poštno režo poleg vrat.
K molitvi—
Članice Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ so vabljene nocoj, v sredo, ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za pok. Anno Mayer.
Omejitev inflacije brez povečanja brezposelnosti
MIAMI BEACH, Fla. — De-avski tajnik G. P. Schultz je prebral glavnemu odboru AFL-CIO, ki je tu pretekli teden imel svojo glavno sejo, pismo predsednika R. M. Nixona, v katerem ta obljublja, da bo ustavil inflacijo, ne da bi pri tem spravil v nevarnost stalnost zaposlitve delavstva.
“Mi moramo najti pota za o-mejitev inflacije, ki ropa delavce, delavke in njihove družine trdo zasluženega dohodka... Mi moramo to storiti tako, da ne bomo zahtevali od delavstva, da plača to s stalnostjo zaposlitve,” je zapisal Nixon.
— ——o--------
Napačen račun
WASHINGTON, D.C. — Črnski in beli skrajneži so upali, da oodo z nasiljem pripravili javno mnenje do tega, da bo podpiralo njihove zahteve. Pokazalo se je med tem, da je bilo njihovo upanje prazno.
Namesto, da bi podprla zahteve skrajnežev zahteva javnost odločen nastop proti njim in njihovemu nasilju.
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Bcir. — Predsednik R. M. Nixon je odletel danes od tod v Bonn. V poslovilnem govoru je znova poudaril tesno povezavo med Veliko Britanijo in Združenimi državami. Tekom razgovorov s predsednikom vlade Wilso-nom je Nixon temu razkril, da je pristal na neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo o pomiritvi Srednjega vzhoda.
BONN, Z. Nem. — Ameriški predsednik R. M. Nixon je ob prihodu sem izjavil, da se Združene države še vedno čutijo obvezane sodelovati z Nemci za združitev Nemčije. Danes se bo Nixon razgova-rjal tu z vodniki Nemške zvezne republike, jutri pa bo odletel na kratek obisk v Berlin.
PRAGA, ČSR. — Včeraj se je na trgu kralja Venceslava sredi Prage kot pretekli mesec Jan Palach sam zažgal 18 let stari dijak Jan Zajic v znak protesta proti sovjetski zasedbi ČSR. V pismu, ki ga je napisal pred samomorom, je navedel, da je cilj njegovega samosežiga protest za 20-let-nico komunističnega prevrata v Pragi in za cilje, za katere je umrl Jan Palach.
LOS ANGELES, Calif. — Hudo deževje, v 24 urah je padlo preko 12 palcev dežja, je povzročilo nove usade, povodnji in prodiranje blata v nižino. Do enega ducata oseb je blato žive prekrilo, v okraju Ventura je hudournik, ki je nenadno pridrvel v morje, uničil v tamkajšnji marini okoli 150 čolnov.
LOS ANGELES, Calif. — V razpravi proti Sirhanu B. Sirhanu je ta včeraj dvakrat hotel do besede. Hotel je priznati, da je kriv umora, pa ga sodnik ni hotel poslušati. Javno tožilstvo je predložilo Sirhanove zapiske pred umorom sen. R. F. Kennedyja, iz katerih je razvidno, da je Sirhan podpiral komunistične smotre m da je napravil načrt, d* bo sen. R. F. Kenneduja skuša! do 5. junija umoriti.
Ameriška Domovina
xona v marsikatero zadrego. Čisto lahko se namreč zgodi, ida posvetimo nekaj svojih misli da bodo odnosi med kongresnimi politiki in zaupniki Bele j misijonskemu vprašanju.
-/»• m/* e ■» ■ «=/% iu—m o/v» e-
MONT	MMMMMNNI
(ill? St. Clan Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:	,
JJa Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
hiše tako ostri, kot so bili pod Jhonsonovim režimom med Fulbrightom in državnim tajnikom Ruskom. Kaj takega bi rodilo nešteto trenj. Le kako se bo Nixon mogel izmotati iz njih?
Oblaki so torej že tu, grmeti pa še ni začelo, tudi bliskanja še ni. Moramo biti pripravljeni, da nas čaka tudi to. Morda že proti koncu pomladi.	LA.
BESEDA IZ NARODA
ŠEPET POD TURNOM
Piše rojak iz prestolnice.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 40 Wednesday, Feb. 26, 1969
Oblaki nad Nixonovim režimom
Ni še dolgo odkar smo opozorili na nekatere razpoke v Nixonovi politiki. Nismo takrat mislili, da se bodo nad razpokami pokazali kmalu politični oblaki. Seveda jih vsakdo lahko presoja po svoje. Pesimisti jih slikajo v črni barvi, optimisti jih imajo za navadne jutranje meglice, ki jih bo Nixinova politična sposobnost kmalu pregnala. Bomo videli, kdo ima prav. Zaenkrat se omejimo le na dejstvo, da so oblaki že na političnem obzorju in da jih ni ravno malo.
Radi pomanjkanja prostora bi jih razdelili kar v dve skupini: republikansko in demokratsko.
Kar se na republikanski strani nabira oblakov, izvirajo iz dveh okoliščin: republikanski politiki in vodniki so deloma nestrpni, deloma pa razočarani. Nestrpni so mislili, da bo Nixon začel že prvi dan preganjati iz federalne administracije demokratsko miselnost in jo preobražati v republikansko politično filozofijo. Pa so se zmotili. Nixon je začel zelo previdno stopicati po Beli hiši in okoli nje. Gle-lal je, da se nikjer ne prehiti. Mudilo se mu je le s sestavo kabineta in iskanjem kandidatov za zaupna mesta v Beli hiši, pa še tu je hitro doživel prve skušnje. Nekateri kandi-datje za njegovo zaupanje so se prehitro opogumili in dajali politične izjave, ki jih je moral Nixon pozneje ali popraviti ali vsaj preusmeriti.
Da Nixonova počasnost ni zadovoljila njegovih somišljenikov, lahko razumemo. Celih 8 let niso pomenili ničesar v federalni administraciji, sedaj bi se pa radi hitro uve jjavili. To je prirodno. Tako so se obnašali tudi pred 8 leti ob začetku Eisenhwerjevega režima. Pa je imel — in ima še zmeraj — Eisenhower le malo spoštovanja do politike na drugi strani je bil priljubljen, zato se mu na prvi val re-republikanskega razočaranja ni bilo treba ozirati. Pri Ni-xonu je to drugače. On sam je otrok ameriške politike, z njo živi že desetletja in z njo bo padel. Zato je. razpoloženje med republikanci zelo občutljivo.
Največ godrnjanja je seveda med republikanskimi politiki, posebno na Kapitelu. Senatorji in kongresniki njegove stranke so mislili, da bo takoj pokazal močno roko, pa je ni nikjer videti. Upali so, da bo menjal srednji sloj federalne birokracije, ki dejansko vlada in odloča. To so urad niki s staro prakso, poznavanjem svojega delokroga, spretni v zagovarjanju svojih pogledov, take je pa težko nadomestiti s prišleki, ki nimajo razen prirojenih sposobnosti in dobre volje ničesar, kar bi jih kvalificiralo za odgovorne posle srednje vrste v federalnih uradih. Nixon bi jim rac dobil republikanske naslednike, pa jih ne najde tako hitro Republikanci mu očitajo, da je premalo pogumen, ne me nijo se, da je Nixon imel sitnosti že pri nabiranju zaupnikov na najvišji federalni ravni. To je glavni vzrok, zakaj se Nixon še ne more lotiti preumerjanja dela v federaciji. To bi vodilni republikanci že morali razumeti.
Nekaterim vodilnim republikancem tudi ne prija neodločna Nixonova zunanja politika. V volivni kampanji je na primer izjavil, naj senat še ne obravnava znane pogodbe o kontroli prometa z nuklearnim strelivom. Sedaj je za to, pa vendar noče vplivati na senatorje, da bi pospešili postopek. Zakaj? se sprašujejo republikanci. Ravno tako ni Nixon pokazal misli o pogodbi z Moskvo glede omejitve proizvodnje protiraketnih lovcev. Na eni strani trdi, da se za pogodbo zelo zanima, na drugi strani pa živi baje v nazira-nju, da je Moskvi več do pogodbe kot nam, da je torej mogoče to zadevo porabiti za pritisk na Moskvo, da bi učinkovitejše posredovala v vietnamski vojni. To je zelo nevarna politična špekulacija. Ako se ponesreči, še dolgo ne bomo imeli miru v Vietnamu.
Republikanci bi seveda radi videli, da bi Nixon začel “reformirati” demokratsko socijalno zakonodajo in prenesel del funkcij na tem polju od federacije na države. Pod njihovim vplivom je Nixon že napovedal, kako misli to doseči. Vpregel je v to delo podpredsednika Agnewa, ki vsaj s politične strani ni ravno preveč kvalificiran za ta posel niti med republikanci. S podpredsednikom bo najbrže moral šele napraviti svojo skušnjo.
Oblaki na demokratski strani so se zaenkrat zgostili v Kongresu, posebno v senatu. Taki vodilni senatorji kot Fulbrighf, Russell, Symington, Stennis, že ogledujejo Ni-xonovo zunanjo politiko z nezaupanjem, ki zanj dajejo izjave posameznih federalnih tajnikov dosti gradiva. Skoraj vsi vodilni demokratski senatorji, ki vodijo senatne odbore, napovedujejo, da bodo “do dna” preiskavah politiko sedanjega režima Kaj to pomeni, vemo še dobro iz predlanskega in lanskega dvoboja med Johnsonom in Fulbrightom.
Če se takrat senatorji niso ustrašili Johnsona, se bodo sedaj še manj Nixona.
Nixon bo torej moral paziti, kaj dela v zunanji politi-i:i. Obdal se je s svetovalci, ki so sicer prebrisani strokovnjaki v mednarodni politiki, pa pri tem niso navajeni, da'anglo-ameriškega kulturnega na-bi vpoštevali mnenja senatorjev. To bi utegnilo spraviti Ni- silJa» ki je čisto navaden raci-
WASHINGTON, D.C. — Tole bom povedal, kot običajno, mirno in šepetaje, kot se pogovorom prestolnici spodobi. V resnici oa je bilo veliko kričanja, vpitja in razgrajanja — pa o tem pozneje.
Študentje se puntajo, o tem ni dvoma. Vsi listi so polni novic o njihovih neakademskih podvigih. Nekaj časa sem dvomil, če vsa poročila niso nič drugega, kot pretirano hlastanje za izrednimi novicami. Zdaj, ko je počilo tudi v našem mestu in sem, takorekoč, celo imel priliko sodelovati, mi je vse več ali manj jasno, kot na dlani. Prav imajo, in naj se puntajo, saj izgubiti itak nimajo ničesar razen dobrih redov. Kdo pa dandanes še gleda na dobre rede?
Veliko razočaranje za vso prestolnico, kjer bi moralo biti vse naj vzorne j e in v naj lepšem redu, so bili in so še neredi, ki so izbruhnili na tukajšnji Kolum-busovi univerzi. Kot drugje, jih je najpreje začela mala skupina mladih in navdušenih ljudi, katerim so se pozneje pridružili “takozvani študenti”: bitniki, hipiji, jipiji, belniki in črniki in vseh drugih vrst iki. Neredi so dosegli višek, ko je posegla vmes policija in znova dokazala svojo surovost s tem, da je s palicami razganjala študente. Palice so dale uporu le novega ognja, kajti vsakdo ve, da so že pred leti odigrale starodavno vlogo vzgojnega sredstva. (Policija, ako bi bila kaj vredna, bi morala demonstrante povabiti na pipico hašiša in potem z njimi skupno prereševati krivice in nasilja, ki jih sodobna “ustaljena družba” zganja nad ubogo in prevarano mladino.)
Že drugič me je opoldanski sprehod zanesel v demonstracije — topot med same študente. Takoj so me obkolili in hoteli vedeti, ali sem njihov ali ne. Razložil sem jim, da sem redni dopisnik American Home in da kot oni, tudi jaz iščem resnico, ki jo bom, čim jo najdem, hrabro napisal v listu, pa če je gospodu u-redniku prav ali ne. Tolika od kritosrčnost me je prikupila štu-
dentom. Nekdo mi je celo ponu dil čudno dišečo cigareto, ki sem rod se pa sploh borite?”
zem, kajti vsi Amerikanci niso prišli iz Anglije. Zato zahtevajo predvsem enakopravnost zgodovine svojih pradedov z angleško, obvezni pouk rodnega jezika staršev, in tako dalje. “Kaj pa pravi univerza?” sem vprašal.
“Hej, trmasti so, kar se le da. Pa se bodo unesli, kajti naše zahteve se večajo iz dneva v dan in zato bodo morali preje ali sleje popustiti,” je odvrnil mladenič srednjih let in nadaljeval: “In vendar je to šele začetek. Čim o-pravimo to zadevico, bomo takoj začeli z novo. Vsem bo ustreže no, vsem narodnostnim skupinam Amerike ...” “Hm,” sem se začudil, “če bo za pravice vsake skupine tolika procedura, potem bo vaše šolanje trajalo dokaj let.” “Vem,” mi je odgovoril in dodal z velikim zanosom: “Tudi če ne doštudiram, dokler ne dobim social security, bodo pa moji otroci nadaljevali. A vsem bo zadoščeno, vsem ...” Vprašal sem ga o položaju glede najnovejših zahtev.
‘“Ah, najnovejše zahteve? Počakajte, da malo pomislim. Jih je zdaj že toliko, da si jih človek ne more zapomniti .. .” Mimo je priskakljal zamorec. “Hej, se mar ti spominjaš, katera je bila naša najnovejša zahteva?” ga je vprašal. Zamorec je pokinkal z glavo in dejal: “O, man, ta je bila najboljša od vseh in vendar so tudi to odklonili. Moj narodni ponos je ranjen do dna moje bele duše ...”. “Odklonili? Odklonili, praviš?” se je skoro prestrašil mladenič srednjih let. “Jea, man, jea,” je žalostno potrdil zamorec in se zagledal v o-blačno nebo. “Veste, tega pa res ne bi smeli,” mi je dejal mladenič srednjih let. “Topot so šli predaleč v svoji trmi, prav zares predaleč in bojim se, da bo vse skupaj ušlo iz rok...” “Kaj pa ste sploh zahtevali?” sem vprašal in prisluhnil, kajti to je bilo važno. “Zahtevali? Da, zahtevali smo, da naj stoji sredi šolskega parka naš narodni spomenik . .Ob teh besedah je zamorec plosknil z rokami in zavpil: “Aufbiks, je rekel moj praded, ko je goslal južnjake v državljanski vojni, aufbiks .. .” in stekel v gručo študentov pred upravnim poslopjem. Čudna misel me je oblila in vprašal sem s tresočim glasom: “Za kateri na-
“Mar
V soboto ob pol osmih zvečer bo predavala o svojih skušnjah v misijonih sestra-zdravnica Terezija Žužek v šolski dvorani Marije Vnebovzete, v nedeljo popoldne ob pol štirih pa v Baragovem domu na St. Clair Ave. Predavanje bo spremljala s ski-optičnimi slikami krajev, pokrajin, ustanov in ljudi v deželah, kjer je misijonarka sama živela v apostolatu širjenja kraljestva božjega. Predavanje je od začetka do kraja polno zanimivosti. Misijonarka nas vodi po deželah, ki jih komaj kaj poznamo. Delala je deset let sredi trdega muslimanskega naroda, ki je komaj po prvi vojni pred pol stoletja dobil državno samostojnost, se še zvija v začetnih bolečinah državnega življenja in je fanatično navezan na Mohamedov način verovanja v Boga in posmrtnega življenja človeka.
Ko se duhovno pripravljamo na veliki teden, spomin trpljenja in Vstajenja Gospodovega, sprejmimo gotovo v svoj dnevni red koncem tedna tudi to misijonsko predavanje. Koristno nam bo in slovenski misijonarki bomo izkazali hvaležnost in spoštovanje, ki ga v svojem vzvišenem poklicu zasluži.
Marica Lavriša
Č. s, Bogomili Drobnič v spomin
jo seveda takoj odklonil. “Za danes sem se že navozil,” sem se izgovoril in zelo naravno zakaš-Ijal. Takoj so me razumeli in ni trajalo dolgo, pa sem poznal vso anatomijo študentovskega punta.
Mlad študent srednjih let mi je razlagal, kako in kaj je bilo. Povod puntu je bil profesor fizike Siegfried von Ordnung-messer. Univerza ga je vrgla iz službe, ker je pri predavanjih iz magnetizma zahteval, da se vsi fantje in punce drže za roke in Ludi vztrajal, da se vsa predavanja iz težnosti in nebesne mehanike vrše ponoči, pod milim nebom v šolskem parku. Mlada profesorica iz Ceylona, Miss Ley T. Boshpassama, je vse te novotarije moderne vzgoje takoj odpravila. Čez noč je bila univerza polna napisov: Ordnungmesser, da — Boshpassama, ne! Nezadovoljneži, ki so že dolgo časa tuhtali o krivicah, so takrat stopili na plan, izrabili vsesplošno nezadovoljstvo zlate mladine in predložili univerzi svoje zahteve in pritožbe. Vsem učenim gospodom so povedali v brk, da so siti
vam nisem še povedal?” se je začudil mladenič srednjih let. “I, za sloveščino se borimo, za slovenski jezik in slovensko zgodovino kot obvezen predmet na u-niverzi. In posnetek knežjega kamna hočemo ravno tule, v tem parku in vseh drugih parkih a-meriških univerz. Saj to je del slovenske in ameriške zgodovine, osnova izjave neodvisnosti in...” -
Takrat se mi je posvetilo in pozabil sem na vse. “Daj še meni plakat,” sem zarjul. Za to bom pa tudi jaz demonstriral, razgrajal in kričal, da nas sliši ves svet!” Skupno sva jo mahnila v gnečo in, boy . . . vsega pa res ne smem povedati.	BC
-------o-------
Misijonski predavanji f soboto in nedeljo
CLEVELAND, O. — V Ameriškem Slovencu sem čital, da je proti koncu lanskega leta umrla č. s. Bogomila Drobnič. Poznal sem jo zelo dobro, ker me je eno leto in pol učila na ljudski šoli v Dobrepoljah. Bila je visoke in lepe postave, lepega in inteligentnega obraza. Njeno visoko čelo so obkrožali črni, valoviti lasje, spleteni v kite, kot je bila takrat še navada. V predmetih je bila precej stroga, drugače pa zelo dobra do naš. Znala si je pridobiti otroška srca, vsi smo jo radi imeli. Tepla ni nikoli, pač pa je znala tako ostro pogledati, da je to zadostovalo, kadar je bilo kaj narobe.
Nenadoma, sredi šolskega leta 1917 je odšla k šolskim sestram v Šmihel pri Novem mestu. Po nekaj mesecih se je zvedelo, da je Mohorjeva Ivanka odšla v samostan, nikomur ni šlo v glavo, da bi tako lepo dekle pa še učiteljica, to napravilo. Spominjam se, da se je moja pokojna mama pogovarjala s sosedovo teto o Ivanki Drobničevi sosedov stric pa to sliši, vzame svojo pipo iz ust ter pravi: “Mej dunaj, jo je škoda!” Vsi smo se smejali, nato je soseda rekla stricu, da naj raje na smrt misli, ne pa na lepa dekleta, saj je že star dovolj.
Nato se je še stric postavil pred teto in pribil: Ti stara, zapomni so to, da lepo dekle in le pega konja se vedno lahko pogleda. To ni noben greh! Velikokrat se spomnim na to rečenico že davno pokojnega strica Jožeta.
Leta so potekla. Po 22 letih sem v maju 1939 srečal s. Bogomilo Drobničevo v proštiji Novo mesto, ko sem peljal pok. ministra dr. Kulovca na Dolenjsko. Obiskal je tisti dan več svojih somišljenikov po Dolenjski in
Jubilej pivovarne v Laškem
V Laškem je ob koncu lanskega leto tamošnja pivovarna slavila 30-letni jubilej svojega o-bratovanja. Tradicija laškega piva je pa že 400 let starejša, ko so v tem kraju začeli menihi prvi variti pivo. Zatem omenjajo laško pivovarstvo od leta 1870 do 1926, ko je začelo postajati že močno konkurenčno unionski pivovarni v Ljubljani. Tradicija, kakovost in dobra voda so bili e-lementi za modernizacijo pivovarne. L. 1931 je bila ustanovljena delniška družba, leta 1934 so pa bila gradbena dela za novo pivovarno končana. Novi stroji so začeli v njej obratovati šele leta 1938. Pivovarna je naslednje eta lahko že poslala na trg 8,000 hi prvovstnega piva. Med vojno je bila pivovarna zaradi Dombardiranja bližnje železniške proge skoro povsem porušena, proizvodnja piva v njej je zaradi tega stekla šele leta 1946, ko so zvarili 11,000 hi piva. Obnova podjetja 1. 1958 je zmogljivost pivovarne še bolj osamosvojila z zgraditvijo lastne sladarne z zmogljivostjo 3,500 ton slada. Dobila je tudi nove stroje za pol-jenje steklenic. Z njimi sedaj napolnijo v eni uro 46,000 steklenic piva. V letnem času pošilja pivovarna v razne kraje v Sloveniji in na Hrvaško po več vagonov piva.
V zadnjem času je pivovarna prešla od starega tradicionalnega izdelovanja piva z vrenjem in
CLEVELAND, O. — Nemogoče si je misliti kristjana, ki živi in čuti s Cerkvijo, pa se ne zanima za misijonstyo. Kdorkoli ceni krščansko kulturo in svojo ver-
mora
zorenjem piva na sistem zaprtega vrenja, ki skrajša čas od začetnih priprav do zorenja piva na vsega 11 dni. Tak način pripravljanja piva omogočuje pivovarni skozi vse leto stalno kakovost šesterih vrst piva, ki jih pripravlja ta pivovarna. S tem sistemom je pivovarna v letu 1968 že dvignila svojo zmogljivost na 230,000 hi piva. Prizvod-njo piva namerava pivovarna zvišati samo še za 30,000 hi, največjo pozornost pa misli še vnaprej posvečati ohranitvi kakovosti dosedanjim šestim vrstam piva.
Kje so, kako je z njimi, če so se že kaj poročile itd. O svojih ljudeh ni vprašala ničesar. Po kaki pol uri sva se poslovila, žal, za vedno, nikdar več jo nisem videl. Spremenila se je bila zelo: postava je še bila kot nekdaj, o-brazek pa je bil droben in bled. Nekdanje dekliške svežosti in lepote ni bilo več.
Tudi njen brat France je bil zelo lep in postaven fant, družaben in zelo rad vesel. Bil je fin telovadec, navdušen Orel, ki ga ni manjkalo pri nobenem nastopu. Tudi France je odšel čisto tiho k jezuitom v redovno življenje. Tudi te odločitve ljudje niso mogli razumeti, posebno mladi. Marsikdo je rekel:	Saj bo
kmalu nazaj, on je bil preveč rad vesel! Pa ni bilo tako; odšel je v Indijo v pokrajino Bengalija, kjer je deloval kot laični misijonar 42 let. Predlansko leto je tam tudi umrl. Pokojna s. Bogomila je bila sestrična Žužkove mame, ki živi v Argentini. Ta družina je dala Bogu štiri duhovnike in štiri redovnice, med njimi je ena zdravnica v Indiji. Ta bo v kratkem obiskala Kanado in Združene države.
S. Bogomila se je rodila v u gledni in premožni družini Drobnič na Vidmu št. 21, fara Dobrepolje. Bilo je pet fantov in dve dekleti, obe redovnici. S. Bogomila je bila 51 let redovnica in učiteljica v Šmihelu pri Novem mestu. Mnogo deklet je šlo
Zopet doktorji medicine
Kakor je znano, po sedaj veljavnih določbah zveznega zakona o strokovnih nazivih in akademskih stopnjah ne obstoja naslov “doktor medicine”. Diplomanti medicinskih fakultet imajo uradni naziv “zdravniki”. Svet ljubljanske univerze pa je na seji, kateri je predsedoval dr. Milan Osretkar, razpravljal tudi o tem vprašanju. Soglasno je svet ljubljanske univerze podprl predlog, da naj se navedeni zvezni zakon spremeni tako, da bi bil zopet uveljavljen naziv “doktor medicine”, namesto dosedanjega uradnega naziva “zdravnik”. Sedanji naziv ni e nakovreden strokovnemu nazivu diplomantov tujih medicinskih fakultet. Svet je bil tudi mnenja, da sedanjega neurejenega problema o akademskih in znanstvenih nazivih ni mogoče urejati le delno. Sprememba zakona naj se problema loti v celoti.
Ne marajo med ljudi na deželo
Absolventi šol, med temi npr. mladi zdravniki v Sloveniji ne marajo iz Ljubljane na deželo. Raje ostajajo tam brez službe ali pa sprejemajo mesta v drugih poklicih, samo da jim ni trebr. odhajati iz Ljubljane. Ker pa morajo imeti ljudje zdravnike tudi na deželi, si mora oblast pomagati na ta način, da kliče v Slovenijo zdravnike iz Hrvatske, kjer je nadprodukcija zdravnikov.
Pa to ni samo na Slovenskem, Tudi na Hrvatskem in v Beogradu. V listih beremo, da je npr. agrarni kombinat Belje objavil razpis za sprejem 75 raznih strokovnjakov. Vsem je zagotavljal-primerne dohodke in vso pomoč glede stanovanja in prehrane. Prijavili so se samo trije kandidati: 2 diplomirana ekonomista in 1 pravnik.
Drugo veliko gospo darsko podjetje na Hrvatskem, Podravka v Koprivnici, je objavilo natečaj za 6 ekonomistov in 2 tehnika. Prijavil se ni nihče.
Jugoturbina v Karlovcu potrebuje 20 strojnih inženirjev. V razpisu za ta mesta je bilo tudi navedeno, da je kolektiv podjetja pristal, da bo za tiste stroj-
ne inženirje, ki bi se prijavili, skozi njene roke, mnogim je po-|zan^e odplačeval posojila, ki so sredovala svoje znanje in jim!]lh na.lemali za dokončanje štu-dala lepe nauke na pot v življe- dijev, pa sta se piijavila samo
nje. Gotovo so ji mnoge gojenke hvaležne za vse dobro, kar so do-1
2 strojna inženirja.
tako smo se oglasili tudi v pro- bile od nje. štiji. Pok. dr. Kulovec se je s j Da, 51 let je dolga doba. S. Bo-s. Bogomilo dobro poznal, kakor gomila je poklonila vse svoje sem videl. Nato smo se peljali v moči in znanje Bogu ter sloven-samostan Šmihel. Tam me s. Bo- ski ženski mladini, katero je ta-gomila vpraša, od kod sem. Ko ko iskreno ljubila. Dekleta so ji ji povem, da iz Dobrega polja, se bila vse.
malo zamisli in me vpraša, če jo S pok. s. Bogomilo je odšla do-poznam. Oprostil sem se, da ne. bra vzgojiteljica stare šole, ka-Nasmeje se mi in pravi: “Saj si kršnih ne bo več, čeprav bi jih bil moj učenec!” Potem sem se naš narod še bolj potreboval, kot
spomnil Drobničeve Ivanke. Čez
preteklosti.
Naj bo pokojni s. Bogomili
čas me pokličejo v samostan v
malo lepo sobo, ki je služila za J Drobnič naš skupni Oče bogat obiske. Tam me je čakal dober J plačnik za njeno veliko in tiho prigrizek, katerega sem se takoj delo za samostanskimi zidovi, sko izobrazbo, je in mora bitij lotil. Kmalu pride s. Bogomila,'ki ga je ta požrtvovalna žena o-misijonar že iz hvaležnosti za to se vsede k mizi ter me začne po- pravila za Boga in narod, njeni milošt in dobroto. Sedaj, sredi vpraševati po svojih nekdanjih duši pa večno veselje pri Nje-posta, je več kot dobro in prav, učencih, posebno po učenkah, mu!	Dobrepoljčan
Izvoz velikih količin vina v ZDA
Pred kratkim so bili uspešno zaključeni večletni napori jugoslovanskih izvoznikov vina, da bi se odločneje uveljavili na tržišču v ZDA. S podpisom pogodbe med velikim ameriškim uvoznikom in več jugoslovanskimi podjetji-(Navip - Beograd, Istra-vino - Rijeka, Vinoprodukt - Zagreb in Sloveni j a-vino iz Ljubljane) je zagotovljen v ZDA izvoz precejšnjih količin jugoslovanskega vina. Pogodba določa, da bodo izvozili v ZDA letno 1,800,000 steklenic in sicer v obdobju 10 let. Doslej so v ZDA izvozili letno le okrog 600,000 steklenic.
GOSTAC MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
“Zasluži se vendarle lepo,” je. “Tevž, dolgo te že ni bilo pri loknil vmes Komar.	nas. Delaš, delaš, še v noč ne
“Zasluži, zasluži! Seveda se *n s kakšnim trpljenjem! Lejte,
Jaz sem obtičal v New Yorku. ■Tam zidajo hiše, visoke, kot je tiaš cerkveni turn. Ena vrsta klinov na isti lestvici drži gor, druga dol. Ko smo nosili opeko, Je šla, nič šla, je tekla ena vrsta §°r, druga'mimo nje dol. Ves kozji dan do trde teme. Ko s e m tokel s krošnjo opeke gor, sem si grede ščipal iz žepa koščke k^iha. Tak je bil moj obed.”
‘Kaj pa v jamah kjer kopljejo rudo in premog?” se je oglasil Knafelj.
‘Tam pa skoraj več mrtvih ko živih privlečejo iz jam. Še oukrat vam rečem; 'Vsi imate Ameriko doma, če verjamete ali
R°h •• vronz je segel po narmoniki in
^uigral Radeckijevo koračnico, ^daj pa vsem eno lepo lahko noo!” je rekel in odigral skozi vrata in še po vasi so pele njegove orgle. Vasovalci so prosili: Šo pridi, da nam kaj poveš o Ameriki.” Nato so se razšli.
Tevž je bil tik za Honzom. redi vasi na robičku blizu svo-Jega stanovanja je obstal, dok-er ni harmonika utihnila. Tak ^kčutek ga je objel, kakor bi ga d kdo v lepih sanjah polil z golido mrzle vode, Vse hrepe-ncnje se je razkadilo v nič, misli vreče dolarjev so zbežale, kot i veter pihnil v suho listje. °da za hip ga je še obšvignila rošilna misel; Honz se je morda Ustil? — Ne) nj se_ pretrdo je Pribil s pestjo na mizo presku-
šeno
resnico. Še je nekoliko po-
sPd pred hišo. Bežno je vnovič P°gledal nazaj v minule tedne, 0 ga je pisarjevo pripovedovanje o Amerikancu Ramorju vsega prevzelo, kakor bi ga bilo lesnično zastrupilo. Umikal se K' družbi fantov, umaknil se celo Vidi; ljubljena dobra mati dho trpela ob njem. Zdelo se ^u Je> kakor bi se bil potapljal ueznane globine, pa je prišel °nz in ga potegnil na sonce, v es čvrst in vesel je v sebi ob-ta d nekdanjega veselega fan-rf Tevža, od vseh ljubljenega, gnojen je tiho šel v svojo iz-
°- Mati je bila že v postelji.
‘^Pel. Sel je do nje, jo ljubko n ožal in ji rekel: “Amerikanec ko0nz se je vrnil in povedal, ka-
tja.”
le v Ameriki. Jaz bi ne šel
(‘P
. rav imaš; kaj bi jaz reva rok2 *eke’" Prijela je sinovo ° ln si jo pritisnila na prsi.
Na
16
Testament
^ Prvi sneg se ga je vnovič ■ etelo za dobro red. Potem se
Prir javilo ^
lsnil. Tedaj so iz vseh vasi p0S^arJ', ki so imeli v Zavrhu R J°^ane diode, napregli. P r i 2 ]Zurjevih sc je že pred svitom Tevž. Oba hlapca sta ga * ,Ze^° vesela. Takoj so pri-SpeVdi trojne rtiče, verige in
Pri^6- £0 naprogli, je prišel Lazar in prinesel za dkr	^dce žganja, ploščnato
Te	s^eklenico pa izročil
nek2.U’ da se tudi ob nakladanju bgg0.^0 ogrejejo. S tem je brez da ° ° raz°del, kako mu je všeč, jne^,Pr'šel Tevž. Pognali so v za v h Sne^‘ ^ara kobila je bila Ro ° nico; z njo je vozil Tevž. že S prišl1 na cesto, je bil sneg zen° z®°dnjih voznikov prega-sank Lazarjevi trije so sedli na V02i]e' ‘^tari hlapec Lukež, ki je v sredi, je sedel k Tevžu u Prve sani.
stksn > 1 S? *3°Va Srda, če se malo k0] t Va’ Je rekel in pogrnil Lma ° diadto obema čez ko-
“J\T* v	i
Tevv C 116 h0 naPax'” je potrdil
inK^°Sb!i„plal't0 krog “*
živn	vseh treh konj so
1Vo napeli,	•
nehaš. Priden si.”
“Kaj se hoče? Moram, da si kaj prislužim.”
“Prav imaš. Hišico si služiš. Vsi vemo. Za gotovo si jo postaviš.”
“Poskusil bom, če me ne bo goljufalo.”
“Tebe že ne. Glavo imaš nasajeno na dolg vrat. Zato se naglo razgledaš ir. poprimeš tam, kjer se ti odseda. Lej, jaz imam glavo preveč med rameni. Vse življenje garam in vlečem, pa bom, ko omagam, berač. Brez doma in brez svoje strehe. Od vrat do vrat bom trkal za žlico močnika.”
“Prehudo gledaš. Lazarju delaš že toliko let! Ne bo te odgnal, dokler bo toliko sape v tebi, da boš mogel pomesti po predrju.” “Ko pa tudi tega ne bom zmogel, me ne čaka drugega, kakor da se zanjem v listje in tam počakam smrti.”
“Pregrdo gledaš. Kar jaz pomnim, v naši Vasi še nihče ni umi-iral v listju,” d '	; 'j;	‘ •
“Bom pa jaz prvi. Eden mora začeti.”
“Lukež, Lukež! Danes te je pa čudna žalost obsedla. Koliko dni sva se že skupno prepotila pri delu, pa si bil vedno dobre volje. Zakaj si tak?”
“To je spomin na brata.” “Nikoli mi nisi pravil o njem.” “Nisem hotel, ker me je vselej zapeklo, če sem le pomislil nanj. Danes ti povem. Z bratom — Jaka je bil — in z materjo vdovo smo bili gostači tam za Udnim borštom blizu Leš. Jaku je vedno nodila po glavi misel na svojo hišo. Ta misel in želja ga je pognala v Ameriko. Prvo leto je prišel za mater marsikak dolar. Drugo leto ni bilo ne pisma ne dolarja več. Prav takole v začetku zime je bilo, ko je prišlo pismo iz tuje roke. Tam se je bralo, da je Jaka v rovu zasulo in so mrtvega privlekli na dan. Mati je od žalosti omagala in umrla, jaz sem pa šel od hiše do hiše za hlapca, dokler se nisem ustanovil pri Lazarju. Sedaj umeš mojo žalost.”
Lukež je utihnil, Tevž ni našel besede. Rahlo je švignil z bičem po kobili, kraguljici in zvončki so glasneje zapeli. Tevžu se je bleda misel na dolarje, ki mu jo je bil izpodkopaval že Honz, sedaj vnovič sesula v nič. Dokler niso privozili do hlodov, sta oba molčala.
Ko je Tevž vlačil Lazarjeve hlode iz gozda, je mati Jera mnogo ur presedela pri onemogli Maruši. Stregla ji je, prestiljala in ji nudila hrano, ki so jo prinesle vaščanke. A vse se ji je
Svetnika bi radi imeli
zmeren mraz je upiralo. Najboljše juhe je zaužila komaj nekaj žlic. Jera ji je po navadi kaj brala iz Dušne paše. Nekoč pa jo je sredi branja ustavila.
“Jera, ali bi bila tako dobra, da bi stopila do Rožiča. Reci mu, da ga lepo prosim, če bi prišel k meni. Mod'm je, Rada bi se z njim o nečem posvetovala.”
“Sc danes pojdem tja. Kdaj naj pride?”
“Kadar utegne. Povej mu, da sem v postelji in naj gleda le na svoj čas, name nič.'’
Božič je še tisto popoldne prišel.
“Jera, idicdla si me. S čim ti morem postreči?”
“Janez, umrla bom.”
“Ne misli na smrt. Vsi smo ji zapisani. Dokler je duša v tebi, je smrt še daleč.”
“Moja je blizu. Dobro vem. To kar pustiva. Nekaj bi te poprosila. Ko takole ležim, premišljujem, kako bi se odločila zaradi hiše. Pameten testament bi rada naredila.”
“Modro je, da ob času to urediš. Kako kaj misliš?”
(Dalje prihodnjič)
Slovenci smo v 1967 obhajali 1200-letnico pokristjanjenja. Za ta slovesni jubilej je v začetku aprila 1967 prihitelo na romanje v Rim in na posebno avdijenco k sv. očeta okrog 3.000 Slovencev iz domovine ter vsaj predstavniki iz vseh krajev sveta, kjer bivajo razkropljeni naši rojaki.
Skoraj nerodno nam je, ko nas drugi narodi sprašujejo po naših svetnikih. Kljub tisočletni krščanski tradiciji Cerkev do sedaj še ni proglasila nobenega Slovenca za svetnika. S tem seveda ni rečeno, da med Slovenci ni krepostnih ljudi v junaški meri. Tudi mučence pozna slovenska zgodovina. Le uradno za vesoljno Cerkev proglašenega svetnika Slovenci še nimamo.
Najbližji, da bi dosegel čast oltarja, je sedaj božji služabnik škof Anton Martin Slomšek. Njegov postopek za beatifikacijo v domačem kraju je zaključen. Ves materijal, ki je za beatifikacijski postopek potreben, sedaj študirajo na obredni kongregaciji v Rimu.
Tak postopek je pa draga zadeva. Potreben je denar, ne da kupimo svetnika, ampak da dokažemo, da je bil škof Anton Martin Slomšek res svetniški človek. Ali bomo dobili svetnika ali ne, je torej odvisno od nas Slovencev, če bomo spravili skupaj toliko denarnih sredstev, kot zamotani in natančni postopek zahteva.
Denar sam na sebi pa še daleč ni dovolj. Potrebujemo, da Bog svetu razodene, da je bil božji služabnik Slomšek v junaški meri kreposten človek in zato sedaj uživa nebeško blaženost. Bog bo to potrdil s čudeži na Slomškovo priprošnjo. Za to pa je zopet potrebno sodelovanje vseh Slovencev. Naša molitev je edina sila, ki more Boga nagniti do tega, da bo s čudeži potrdil Slomškovo svetost. Svetnika si moremo izprositi le z molitvijo in žrtvijo.
Živimo v časih, ko Slovencem ne manjka potreb, za katere naj molimo. Koliko težkih bolezni tare ljudi! Hujše od telesnih bolezni so pa duševne: mrak v dušah, prikovanost na zemeljske dobrine, gluhost za poštenost in za stiske bližnjega, prilagojenje z oblastmi teme.
V dobi reformacije je škof Hren rešil Slovence, da so ostali zvesti katoliški veri. Danes nevarnost ni manjša. Zato prosimo svetniškega škofa Slomška, da reši naš narod za bodočnost v verskem in narodnem oziru. Vse svoje potrebe in težave polagajmo pred svetniškega kandidata zlasti na Slomškovih dnevih, pa tudi v zasebnem življenju. Tako bomo gotovo izprosili, da bo Bog naše molitve potrdil s čudeži na Slomškovo priprošnjo.
Svetnik pa ni za to, da bi se narod z njim postavljal pred drugimi narodi. Pri svetniku tudi ni postaja za prvo pomoč, da bi ga poznali samo v trenutku nevarnosti. Sodobni zgodovinar Dolinar pravi: “če v prvem slovenskem svetniku narod doseže svojo zrelost v Cerkvi, v svetniku Slomšku slovenska Cerkev dobi svojo posvetitev”.
če bo ta cilj jasno pred očmi vsem, ki se trudijo, da bi Slovenci dobili svetnika, potem bo Slomškovo delo za duhovni in narodni preporod v 19. stoletju seglo tudi v 20. stoletje, v katerem bomo lahko upali, da bo božji služabnik Anton Martin Slomšek dosegel čast oltarja.
da je ostro obsodila idejo o “črn-jzahteva sedaj, naj bi bila trupla nekaj cenejše kot je drugod, zla-
Pomiritev s Perujem!
Združene države skušajo spor omejiti s posredovanjem držav Latinske Amerike.
WASHINGTON, D.C. — Združene države skušajo mirnim potom preko Organizacije ameriških držav rešiti spor s Perujem. Izgleda, da ta napor ni brez uspeha. Nekateri namigujejo, da vojaški junti, ki vlada v Peruju, ni do odprtega spora z Združenimi državami. Gre za odškodnino za zaseženo imovino Mednarodne petrolejske družbe v Peruju, podružnice Standard Oil Co. iz New Jerseyja.
Da bi olajšala pot k pomiritvi, naj bi vojaška junta v Limi pripravljala odstranitev svojega sedanjega vodnika gen. Juana Velasca Alvarado. Misli ga baje poslati še pred 9. aprilom, ko morajo ZDA po zakonu ustaviti Peruju pomoč, za poslanika v Pariz.
Trenutno je spor še oster in Velasco ter njegovi podporniki kar glasni. Zunanji minister je zanikal, da bi bil javno hvalil trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo kot sredstvo za zmanjšanje odvisnosti od Združenih držav, toda dejstvo je, da jo v vladnih krogih tako presojajo.
Peru prejema letno preko 30 milijonov dolarjev neposredne pomoči ZDA, zasluži pa še neka-
skem kapitalizmu”. Pravi, da se tak kapitalizem ne more obnesti, pa naj ga javna uprava še tako bogato podpira. Trdi, da bi se na polje zasebne pobude najbrže spustilo le par odstotkov črncev, kajti že sedaj živi 90% vseh črncev od tedenskih in mesečnih dohodkov.
AFL-CIO misli, da je treba dati črnski mladini še posebne prilike in ugodnosti za pridobivanje strokovne kvalifikacije za vse mogoče poklice. AFL-CIO dvomi tudi, ali bo sedanji način boja proti revščini dosegel svoje namene. Ne da dosti na take ideje kot je “negativna dohodnina”, priporoča pa večjo rabo presku-šenih socijalnih akcij: bolje organizirano brezposelno podpiranje, večje pokojnine, več skrbstva za zapuščene otroke.
Seja se je še posebej zavzemala za znižanje brezposelnosti na narodno povprečje 2.5% (sedaj se brezposelnost giblje okoli 3.2%. Predlaga tudi minimalno mezdo v znesku $2 na uro, najnižjo pokojnino $100 na mesec; predvsem pa AFL-CIO zahteva, da se vsa socijalna politika postavi na federalno podlago, kajti sedanji način socijalnih podpor po posameznih državah kaže prevelike razlike.
žrtev izkopana in prepeljana na francoska pokopališča.
Kot se zdi, bi v Parizu radi posnemali podobno ameriško tradicijo glede vojakov na tujih frontah. Nemci nimajo načelno ničesar proti temu. Oglasila se je pa gornja mednarodna zveza, ki trdi, da do prekopa ne sme priti. Najpreje se sedaj ne da več dognati identiteta pokopanih žrtev. Dalje zahteva spoštovanje do njih, da naj njihova trupla počivajo na mestu zločinov kot večen spomin na nacistične zločine. Povrhu tega je večina žrtev judovskega porekla, Judom pa vera prepoveduje prekop mrličev.
Spor je sedaj v rokah nemških sodnih oblasti.
sti na Srednjem zahodu in Severovzhodu.
na
Naši irski študentje začeli posnemati črnske
NEW YORK, N.Y. — Ne po vsej deželi, pač pa v Queens, N.Y., na Queens College. Tam so irski študentje sklicali zborovanje in na njem postavili sledeče zahteve: Naj njihov zavod organizira parado na dan sv. Patrika! Zakaj ni irske kave v kavarni? Zakaj niso osebne izkaznice zelene barve?
Postavili so tudi sledeče resne zahteve: izmenjavo študentov z dublinsko univerzo na Irskem; program za irske študije; še dvesto revnih irskih študentov več na zavod že prihodnjo jesen itd. Študentje so ustanovili tudi svojo organizacijo: IRISH, vanjo se je vpisalo le 200 irskih študentov, manifestacije same se je pa udeležilo okoli 1,000 irskih dijakov.
Razmerje raketnih sit med Ameriko in Rusijo
WASHINGTON, D.C. — Po cenitvah ameriških strokovnjakov' ima Sovjetska zveza trenutno pripravljenih 1050 medcelinskih raket, vsaj 250 pa v gradnji. Poleg tega ima okoli 90 raket te vrste na podmornicah. Te podatke so zbrali na temelju fotografij vohunskih satelitov in po drugih virih.
Združene države imajo trenutno na položajih 1000 raket Minu-teman in 54 “super” raket Titan II. na kopnem ter 656 Polaris raket v atomskih podmornicah.
Računajo, da bo ob koncu letošnjega leta odnos med Ameriko in Rusijo v številu raket: Amerika 1710, Rusija 1390. Pri tem ni vpoštevano, koliko atomskih glav ima lahko vsaka raketa.
Obrambni tajnik Laird se prizadeva za uvedbo novih Pozejdon raket v atomske podmornice namesto Polaris, katerih vsaka naj bi nosila najmanj ducat vodikovih bomb, vsako od njih u-smerjeno proti svojemu lastnemu cilju.
Filmanje zgodbe Puebla?
HOLLYWOOD, Calif. — Vsaj dve filmski družbi sta ponudili kapitanu L. Bucherju in njegovemu moštvu snemanje njihove zgodbe pri zajetju ladje Pueblo in o njihovem življenju v rdečem ujetništvu. Ponudili so jim baje za to milijon dolarjev.
Za zgodbo Puebla se potegujejo tudi televizijske družbe. Podana naj bi bila v vrsti posebnih programov.
L. Bucher se doslej še ni odločil za nobeno ponudbo, ker hoče najprej počakati konec preiskave in spoznati, ali bo ostal v službi vojne mornarice ali ne.
Trgovski potniki prvi
CHICAGO, 111. — Od vseh poklicev so trgovski potniki prvi v pogledu dolžine voženj z avtomobili. Ti so postali neločljiv del njihovega posla.
V moderni dobi igrajo pomembno vlogo v tem poklicu že j tudi letala, posebno v naši deželi.
Kdo je uradno “reven”?
WASHINGTON, D.C. — Po določilih delavskega tajništva od 19. februarja letos je uradno re-
ven tisti posameznik, ki živi na Sicer spada začetek tega giba-^arm' 111 n'ma vsai $L100 letnega
ko 45 milijonov s prodajo slad-
|nJa
v predpustni čas in je bil dohodka, in tisti, ki živi v me-itudi temu primerno organizi- stu’ Pa n'ma vsaj $1,600 letnega kor^ V„ZDA: Ce pyidf do prelo-;ran) toda nihče ne ve, kako se bo dohodka-
vse končalo. Podvigi črnskih le-" Zakonski par je v revščini, če Vičarjev utegnejo postati nalez- ^a ^d®zeL nima letnega dohodka Ijivi za visokošolsko mladino bele polti.
ma, bo Peru izgubil oboje. Da bi Rusi bili voljni kupiti od Peruja sladkor, je komaj verjetno, saj imajo dovolj kubanskega. Združenim državam tudi ne kaže gnati spor do preloma, ker bi poleg politične škode, spravile v nevarnost še preko 600 milijonov drugega ameriškega kapitala v Peruju.
AFL-CIO olmoviia svoj obširen program
BAL HARBOUR, Fla. — AFL-CIO je na svoji zimski seji obnovila svoj znani delovni program, dodala mu je le malo no-
Vnel se je boj za judovske grobove poleg nacističnih KL
BERGEN-BELSEN, Nem. — Uprava nekdanjega koncentracijskega taborišča Bergen-Bel-sen je prišla v zanimiv sodni spor z Mednarodno zvezo žrtev koncentracijskih taborišč v Pari-
$1,500 na leto, v mestu pa $2,100 na leto. Zakonski par z enim o-trokom je v revščini, če nima letnega dohodka na deželi $,1800, v mestu pa $2,600.
Štiričlanska družina mora imeti na deželi vsaj $.2,300 letnega dohodka, v mestu pa $3,300; petčlanska družina na deželi $2,800, v mestu $3,900; šestčlanska na deželi $3,100, v mestu $4,400.
Mejo “revščine” so v zadnjih dveh letih dvignili za nekako
zu. Francoska vlada je namreč 10%, pa je po vsem sodeč še ved-ugotovila, da je v tem taborišču no nizka, kar zadeva predele iz-pokopanih tudi 139 francoskih J ven Juga. Na Jugu je po zveznih
vib točk. Zanimivo je na primer, žrtev nacističnega terorja. Vlada podatkih življenje za spoznanje
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Livar ali vrezovalec dobi delo. Dobra plača od ure in nadurno. Kličite 268-5598.	(41)
Male Help Wanted
TOOL ROOM Machinists
Opportunity for steady good paying year-around work with plenty of OVERTIME. Excellent location near the Shoreway — St. Clair.
KROMEX 880 E. 72 St.
361-2925
(40)
Male Help Wanted
Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speak English. See Mr. Lewis.
OHIO FURNITURE CO.
6321 St. Clair Ave.
_______________ (42)
MALI OGLASI
Euclid — Holy Cross
Dobro zgrajena semi-ranch hiša, 3 spalnice, 2 spodaj, ena velika zgoraj, polna klet, priključena dvojna garaža, ekstra velika kuhinja, Florida rm. (breezeway). Blizu bus linije, trgovin in šol. $29,900.
Willoughby Hills Okolica novih hiš, loti 100x400, tri nadstropne, tri in 4 spalnic. Izberite si svoj dom.
UPSON REALTY 499 E. 200 St. RE 1-1070
(43)
Accordion For Sale
Excelsior Accordiana Accordion 120 Bass. 5 switches amplified. Excellent condition. Call UT 1-4076.	—(43)
Slaščičarna naprodaj
Dolgoletna slaščičarna v st. clairski okolici z C-2 licenco je ugodno naprodaj zaradi smrti. Eden ali dva trgovinska prostora. Kličite EX 1-7020.
-(41)
Hiša naprodaj
Blizu Marije Vnebovzete, E. 157 in School Ave., enodružinska hiša, 4 spalnice. Kličite zvečer 451-9211 in govorite angleško.
(42)
KUPIM
‘Tllustrirani Slovenec” iz leta 1931. Ponudbe z navedbo cene na Ameriško Domovino.
—(26,28, 7 mar>
JAHATI SE UČI — Znana filmska igralka EUm Novak se uči jahati, kar bo to ralhla'pri snemanju novega jih ma. Jahanje ji je prav všeč. Na sliki jo vidimo pri vodenju v ječi v spremstvu Joeja .Thomasa iz Carmela v
Kaliforniji.
Hiši naprodaj
Ranč hiša s 3 spalnicami in poletno hišico na % akra velikem lotu. Predeljena klet, ogromna shramba za sadje in zelenjavo. 2-družinska v Grovewood okolici. Za pojasnila pokličite MILKO; 261-1182.
Wm. T. Byrne Real Estate 261-jlOU


KAREL MAUSER:
ROTI JA
“Najrajše bi, samo če me bo Lovrenc vzel”, je zaskrbelo Rotijo.
“Zakaj pa ne, posebno če misliš še čez zimo ostati in storže sušiti. Takih mu manjka. Pozimi dekleta ne ostajajo rada na planini. Samotno je, posebno če zapade visok sneg. Tedaj je v dolini lepše. Več življenja je spodaj.”
“Jaz bi koj ostala čez zimo. Samote sem navajena, saj sem v kajži tudi vedno sama”, je Ro-tija začela upati.
“Potlej se bosta pa nemara brž domenila. Močna in pripravna si pa tudi”, jo je pohvalil Jernej.
“Pohiteti moram”, ga je ustavila Rotija. “Do Martinčka je še daleč in preden bom prišla nazaj na Prtovč, vem, da se bo že znočilo.”
“Rado”, ji je Jernej pritrdil. Toda videti je bilo, da bi se še kar menil.
“Pa se nazaj grede oglasi”, jo je vabil. “Radoveden sem, kako boš opravila.”
“Bom”, je obljubila Rotija. “Če le ne bom prepozna.”
“Srečno pot in dobro opravi”, ji je povoščil Jernej, ko je krenila proti Mošenjski planini. Se dolgo je zrl za njo.
“Skoda bi jo bilo za Tineta”, je zamrmral in stopil s poti v gmajno, kjer so se oglašale sekire.
Čez pregreto stezo je švignil gad in se zgubil v listju. Jerneju se ni dalo, da bi stopil za njim in ga končal.
Rotija mu ni šla iz misli. Če bo dobila službo, si bosta blizu.
Nekam s strahom je potrkala Rotija na vrata Lovrenčeve gozdarske koče. Bala . e je, da bi s svojo zadrego ne izdala, kako je z njo.
“Naprej”, je zaklical zveneč moški glas, ki ga je Rotija dobro poznala.
Vstopila je sramežljivo kakor „trok. Kar pri vratih je obstala. Gozdar Lovrenc ie sedel pri mizi in nekaj pisal.
“Dober aan voščim.” Rotija se ni vedela kam deti. Najraje bi se umaknila nazaj in zadrleš-nila z vrati. Toda gozdar je že vstajal.
CHICAGO, ILL.
“Bog daj dobrega. Kaj pa s tabo, deklič? Saj si Rotija iz Škovinčeve kaj že?”
Gozdar Lovrenc ie bil mož pri štiridesetih letih, z močnimi pristriženimi brki, ki so se lepo podajale široki in močni postavi. 2e malce posiveli lasje so ga delali še bolj častitljivega kakor je bil. V očeh mu je ležala neka skrita hudomušnost, ki jo je Lovrenc rad pokazal posebno kje na žegnanjih. Ljudje so ga radi imeli, čeprav je divjim lovcem močno stopal na prste. Tri je bil že spravil v kranjsko ječo Še iz Dražgoš enega.
“Zavoljo službe sem prišla, če bi me vzeli. Rada bi kaj zaslužila. Tudi čez zimo bi ostala na planini, če bi vam bilo prav.”
Rotiji je tolklo srce, da se je bala, da ga sliši še gospod Lovrenc, ki ima včasih opraviti z visokimi gospodi. Če reče gozdar ne, bodo vse sanje podrte.
“Delala bi rada pri nas?” Gozdar jo je meril z očrni in Rotija je samo čakala, kdaj jo bo vprašal, zakaj jo delo v dolini ne veseli več. Pa ni nič takega rekel.
“Dolgčas ti bo”, je že obljubil. Rotija se je skoraj na glas oddahnila.
“Dela je pa precep Seveda kamenje lahko sede tolčeš. Prav, pa pridi. Pridna si, močna pa tudi. Kdaj bi rada začela?”
“Koj v ponedeljek, če vam je prav.” Rotija bi najraje kar pri priči ostala, toda morala je še nazaj. Škozinčevim mora povedati, posebno še Marjeti. Hudi bi bili, ko bi kar tako zginila kakor Tine.
Lovrenc si je zapisal njeno ime: Rotija Poderžaj, delavka, Prtovč št. 4.
Potlej ji je natočil še kozarček likerja. Rotija ga je spila na du-šek.
“Boglonej!”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BUSINESS OPPORTUNITY
PHARMACY FOR SALE By owner. Well established. Good Suburb location. Under $30,000.
PH. TR 9-1400
(40)
RECORD-CARD SHOP. Established 37 years.
Priced for quick sale by owner. PH. 434-3737
(40)
RESTAURANT AND CARRY OUT SEA FOODS
In Maywood. Good business. Priced for quick sale by owner.
Call 344-3000
_____________________________(40)
Milk Rte. 3300 points. Compact. 4 Sq. blocks. 3 days week.
Earns over $200.00 i	Phone 677-7539
r	(40)
FEMALE HELP
HOUSEMAIDS
Full and part time at the New RAMADA INN
good wages. Excel, working cond. transp. provided if needed.
Call 325-2900 Mr. Renz '	(42)
OAK LAWN — 7 rm. bi-level. Roman brk. 2V2 car gar. side dr. lot 50x138. 3 bdrm., IY2 ba. “L” shaped liv. rm., din. rm. rec. rm. Vic. 104th & Crawford. By appt. PH. 423-8439
(41)
“Zn božji Ion. V ponedeljek pa pridi.”
Ko je Rotija zaprla vrata, se ji je zdelo, da sonce dvakrat jasnejše sije. Zdaj bo že kako. Prtovškim jezikom se bo ognila vse dotlej, dokler se ne bo greh jasno pokazal.
Tedaj bo pa že zavoljo otroka lahko prenesla vse, o čemer bodo ženske čenčale. Vsaka stvar nekoč mine in tudi ta bo.
Jerneja ni videla. Iskati ga pa ni hotela. In lačna je bila. Na Mošenjski planini je spila samo iatvico mleka in pojedla kruh, ki ga je nesla s seboj.
V kajži je bilo tiho in tudi vest je molčala. Rotiji že dolgo ni bilo taka dobro kakor to noč.
Jutri bo nedelja in v ponedeljek bo že na Martinčku. Tine naj bo le v Kranju. Pred njene oči ga ni več treba.
PRVA NOČ NA MARTINČKU
Škovinc ie stresel z glavo,
ČL T-Vn
LINCOLN, LAWRENCE AND WESTERN By owner. St. Matthias par. 3-6 Vz rm. brk. 2 car gar. Like new ba. Sun parlor, end. back porch. Owner’s Delight. Pan. recreat. rm. dream kit., air-cond. Immd. occup. A Must To See. By appt. only. Mid 40’s. 334-5206	(40)
HOUSEHOLD HELP
V blag spomin
DESETE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Matthew Petek
Zaspal je v Gospodu 26. feb. 1959
Prešlo je hitro v večnost let deset, odkar si Ti zapustil nas in svet.
Pa nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš!
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj in prosi za nas milosti!
Žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI Cleveland, 26. februarja 1969.
odbijati pa ni hotel,
“Kakor veš, da je zate prav. V kajži imaš stanovanje, dokler boš sama hotela. 2e veš, kako ti bolj prav bodi.”
Tudi Marjeta se ni preveč kujala. Sicer je bilo videti, da bi jo rada imela v vasi, toda siliti je ni hotela. Morda Rotija misli na balo. Brez denarja ne bo nikoli prišla clo nje.
Rotija bi rada še marsikaj povedala, vsaj težke more bi se rada rešila. Toda Marjeta je že prišla na brata in zanj naročala to in ono. Pripravila je zanj nekaj turščne moke ir; zaseke. Da ne bo fant v zadregi. Rotija je rada obljubila, da mu bo zanesla s potjo.
Tako se je pripravila na odhod s Prtovča. Prav nič ji ni bilo težko. Jaskovi Mici bi se nerada izogibala. Vedela je, da bi ne imela miru pred njenim jezikom.
V nedeljo zvečer si je vse pripravila. Turščne moke, zaseke, nekaj jajc in pol hleba kruha. Saj bi ga več, pa poleti hitro diši. Ponev je vzela srednjo. Nekaj žgancev več skuha, pa jih ima za dvakrat. Se nekaj obleke je zbrala, pozaprla, kar je bilo treba zapreti, porinila zapah na zadnja vrata in legla spat.
Noben očitek ni vstal iz noči. Mirno je lahko premislila svoje bodoče življenje. V hiši je bilo prijetno hladno. Zelena peč je stala v oglu za vrati, nad posteljo je visela velika slika Marije Vnebovzete.
“Delala bom in mislila na otroka. Bog ve, da ga z veseljem čakam in da ne sovražim njegovega očeta. Če bo fant, se bo šel česa učit, če deklica, bo šla po moji poti. Samo v grehu ne. Dninila bo kakor jaz in morda bo po moji smrti živela v isti kajži kakor sem jez.”
Kar zlahka se je menila z mislimi, ki so jo polnile. Nobena se ji ni ustavila.
“Vse bo še dobro,” se je potolažila pred spancem, ki se je že močno ponujal. “Jutri bo treba zgodaj vstati. Bog in sveti križ božji.”
Obrnila se je k z’du. V sanjah je iz koša jemala Jernejeve stvari in m i jih zdevala na mizo.
“Marjeta ti pošilja.”
“Pa se kaj oglasi, Rotija, dobro dene človeku, če se ima s kom pomeniti.”
Rotija se je prav zares pogovarjala v sanjah.
S krilom je otepavala roso, ko je rinila v breg. Oprtnika ni imela, kar v košu je nesla vso drobnarijo, ki se je bila nabrala. Jernejeve stvari je dela prav na vrh, da ne bo treba vsega preobračati.	i
Večkrat je morala počivati. Strmina jo jc zdelovala in oprt-nice so se ji zareza vale v ramena. Kar usedla se je. ko je prišla na vrh in je vedela, da do Kališnika ni več daleč.
Urezala si je kos kruha in ga namazala z zaseko. Potlej je nagnila steklenico, v kateri je imela hruševo vodo. Kar potešena je bila. Koš ni bil več tako težak.
Na Kališniku je poiskala Jerneja. V začetku se ni vedela kam obrniti, potlej je pa le dobila nekoga, da ga je šel poklicat. Skoraj pritekel je in ji ponudil roko.
“Torej si le dobila službo. Mis-
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL OČE, STARI OČE IN BRAT
Frank Zigman
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 26. februarja 1963
Šest let je minilo, odkar pri Bogu zdaj si Ti, nazaj na zemljo več Ti ni.
Tam sonce sreče Ti blesti a tu pa venec grob krasi!
žalujoči:
DRUŽINA ZIGMAN, BRATJE IN OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 26. februarja 1969

lil sem, da ni bilo nič in da mi zato nisi prišla povedat. Pa težko nosiš”, jo je gledal vso pregreto.
Ne preveč. Marjeta mi je nekaj stvari dala zate”, je odložila koš in vzela Jernejev zavitek ven. “Nekaj moke je, pa zaseke. Brez žgancev tudi sekira ne poje.”
“Da si se še z mojim trudila. Marjeta prav nič ne pomisli, da je pot strma.”
Zahvalil se ji je in vzel zavitek v roke.
“Misliš sedaj kar gori ostati?” je zanimalo Jerneja.
“Kaj pa hočem? Tudi čez zimo. Dolgčas mi ni rado. Ce pa bot bom pa vas3 kaj naredila.”
“Potlej se bomo pa večkrat videli, ako Bog da”, ni Jernej mogel skriti veselja. “Kaj pa Marjeta? Pri zdravju je?”
“Trdna, kar se da. No, kar jc res, pri Škovincu ji ni hudega. Kakor domača je. Za teto bo pri hiši.”
“Nekaj žgancev ti lahko pogrejem, če še nisi jedla”, je začel Jernej mendrati.
“Boglonej, pošteno sem se že najedla med potjo. Kar pohiteti moram. Kadar boš imel kaj časa, pa se oglasi.”
“Kdaj pa misliš iti spet kaj na Prtovč? Boš v soboto šla? Jaz sem namreč doli namenjen. Koj je krajša pot.”
(Dalje prihodnjič)

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	IIEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA
Funeral Directors
wamtmwwmnummsi
Furniture Dealers

COOK — CHILD CARE Live in. Own room and bath. Travel to Fla. for winter mos.
Exc. references. Start at $65. Phone FA 3-0700
____________________________(40)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Hyde Park area. 20 to 45 yrs. 5 days Monday thru Friday. 7:45 A.M. to 3:45 P.M.	PH. 332-2759
• (40)
Male & FEMALE HELP
WANTED MAN OR WOMAN DISHWASHER. Part time. 3 Days a week. CALL JERRY PH. 442-7201
(40)
MALE HELP
MECHANICS
Exp. on. Diesel & Gas Engines. No age limit. Good working conditions. Permanent.
LASHAM CARTAGE CO.
2331 S. WOOD
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	IIEnderson 1-0628
L ',	..	\ f .	/ '   
SAMOZAVESTEN KROTILEC — Krotilec zveri v nemškem cirkusu Gerd Simoneit se je junaško postavil na hrbta dveh tigrov v navzočnosti leva in pantra ter velikega šte-. mla~gledalcev-— izven kletke.
NOVI POGLEDI — Obleko nosimo, smo včasih trdili, da nas varuje pred mrazom in vročino, pa tudi pred pogledi. To zadnje v času čaščenja nagote ni več važno. V Nemčiji so postali moderni prozorni suknjiči, kot jih vidimo na sliki.