ZA IZBOLJŠANJE USTA ▼aft* defer* Vaak, U "fllii Ntrcda" il ■ntaik* V« to (Ura. :: :: •» GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. * CfTAlHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered aa Second Claw Matter September 21st, IMS at the Peat Office *t Mmm Seek. N. I, under Act of Ceagre« of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 200. — Štev. 200. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 27, 1938 —SOBOTA, 27. AVGUSTA, 1938 i • ■ --- Volume XLVI. — Letnik XJLV1. ANGLIJA HOČE AVTONOMIJO ZA CESKE NEMCE ne meneč se za angleška opozorila pošilja mussouni še vedno prostovoljce Po mnenju Anglije bo osrednja Evropa seje tedaj "pomirjena" ko bodo dobili sudetski Nemci samovlado. — Finančni minister John Simon bo pojasnil Chamberlainov načrt. — Za slučaj kakšnega zapletjajo hoče imeti angleška vlada povsem prosto roko. Nevarnost za Almaden je odvrnjena LONDON, Anglija, 26. avgusta. — Angleška vlada je poslala svojemu zastopniku lordu Runci-manu v Pragi nova navodila, da zahteva od čeho-slovaske vlade, da dovoli sudetskim Nemcem popolno avtonomijo, da bo osrednja Evropa "pomir-jena. Ako ministrski predsednik Chamberlain v svojem načrtu predlaga razdelitev Čehoslo vaške v avtonomne kantone, ni znano. To pa bo v soboto pojasnil v svojem važnem govoru finančni minister sir John Simon. Razdelitev po kantonih je na pariški mirovni konferenci obljubil tedanji čehoslovaški delegat in sedanji predsednik dr. Edvard Beneš. Ta razdelitev je bila nekaj let tudi vključena v čehoslo vaško ustavo, toda dyomljivo je, da bi sedaj Nemci sprejeli tako razdelitev. Teritorijalna avtonomija pa skoro vstreza osmim točkam, ki so vsebovane v Henleinovi zahtevi. Po Chamberlainovem načrtu naj bi Nemci dobili popolno avtonomijo in bi imeli svoj parlament in samostojno vlado, razun v vojaških zadevah in v vnanji politiki. Do sedaj Cehi niso šli dalje, kot da so pripravljeni dovoliti štiri parlamente in sicer na Češkem s češkimi in nemškimi poslanci, na Morav-skem s češkimi, poljskimi in nemškimi poslanci, v Slovakiji s slovaškimi in madžarskimi poslanci in v Ruteniji z rutenskimi in ruskimi poslanci. Po zatrdilu Cehov bi vsaka večja koncesija ogrožala neodvisnost Čehoslo vaške. Chamebralin je izbral Simona, ker je kot finančni minister po važnosti prvi za ministrskim predsednikom, pa tudi zato, ker se zelo zanima za vnanjo politiko. Simon se v resnici mnogo bolj zanima za diplomatski položaj, kot pa za svoj urad, za katerega, kot priznava sam, ni posebno zmožen. Chamberlain pa se tudi zanaša na Simonov razum in previdnost, da v svojem govoru ne bo rekel ničesar, kar bi Angliji nalagalo nove obveznosti, ali pa bi jo spravilo v kako zadrego. Chamberlain je prepričan, da bo Simon svoj govor oblekel v tako previdne besede, da bo imela angleška vlada popolnoma proste roke v slučaju kakega zapletljaja. Medtem pa prevladujejo velike skrbi v vladnih krogih, ki so pred enim tednom zalagali časopisje s pomirjevalnimi vestmi. Sedaj vlada več ne taji, da se dobro zaveda vojne nevarnosti v osrednji Evropi in vsled tega želi, da je tudi angleški narod natančno poučen o političnem položaju. Ako pride do kake evropske krize pred nacijskem kongresom v Nuernbergu, alt pa po kongTesu, angleška javnost na to ne bo nepripravljena. LONDON, Anglija, 26. avgusta.— Angleški vladni krogi so v velikih skrbeh, ker se boje, da bo Mussolini poslal generalu Francu še več, vojaštva. Poglavitni ministri — ministr. predsednik Chamberlain, vnanji minister lord Halifax in notranji minister sir John Simon so imeli dolgo sejo, na kateri so razpravljali glede zadnjih poročil, da Italija še vedno pošilja na Špansko vojake in municijo. Francoska vlada pa bo na pritisk komunistov najbrž prisiljena odpreti svojo pirenejsko mejo in po- situacija na kitajskem Ker so bili zadržani ob Jangceu, * so si izbrali lažjo pot. — Proti Han-kovu prodirajo z dveh strani. ŠANGHAJ, Kitajska, 26. avgusta. — Japonske vojaške: oblasti poročajo o "znatnem" napredku v dveh novih prodiranjih. Ker jiii je vstavilo okoli milijon Kitajcev in povodenj federacija se bo zavzela za nezaščitene Green noče imeti v N. L. L. B. Donalda W. Smi-tha.— Konvencija new-porske Delavske federacije je končana. lewisov načrt za poravnavo nad sto tovornih avtov vozi bencin preko meje ATLANTIC CITY, N. J., 26. avgusta. — Na tukajšnjem zborovanju izvršilnega odlbora Ameriške delavsike federacije jj ,so se podrobno bavili z načrti, Jangcea okoli Kjukjanga, 135jkako bi se dalo razširiti zako-milj jugovzhodno od Hankova, nodajo glede socijalne zaščite Japonci pričeli prodirati po tudi na tiste skupine delavcem, Izvršilni odbor organiza-zacije avtnih delavcev se sestane prihodnji te* den v Detroitu. — Javnost se je že naveličala spora. BARCELONA, Španska, 26. avgusta. — Republikanci naznanjajo, de. so zapa^ao od reke Zu-ja-, v jugozapadni Španski vrgli fašiste nazaj ter so s tem odstranili nevarnost za Almaden. Vjeli so več vojakov in zaplenili veliko množino vojnega materjala. Republikanci prodirajo naprej in so na nekem kraju že prodrli 1 0 milj od reke. dveh lažjrh potih proti kitajs-ki začasni pre»%tolici. Ena joponska armada .se nahaja komaj 20 milj od Nančan-ga, kjer je 'bilo nekoč poglavitno kitajsko vojaško letališče. Od tam upajo vdariti proti napadu naralvnost na Hankov -Kantbn Železnico, ki je zadnja ki doslej še niso zavarovani. Robert J. Watt, namestnik predsednika Greena, bo predložil tozadevni predlog, in je u-pati, da bo brez posebnih ugovorov sprejet. Win. Green je poslal predsedniku Rooseveltu brzojavni protect proti zopet-nemu imenovanju Donalda W večja železnica, ki se še naha- Smitha v upravo National La- ja v rokah Kitajcev. Druga japonska armada pa prodira proti Hankovu s severovzhoda. Ta armada prodira od Hofeja proti Peiping-Hankov železnici. bor Relations Boarda Green pravi, da je Smith, kateremu poteče jutri termin, izgubil zaupanje delavcev in de lavk, včlanjenih v Ameriški de- V okolici Kjukjanga Kitajci1 lavski federaciji, ne morejo naprej. Na severnem j Na njegovo mesto naj posta-bregu Jangcea so popolnoma vi moža, ki užiKa pri ameriške-vstalvljeni, na jugu pa so dose-'mu delavstvu ugled in ki zn£ nepristransko izvrševati določ- gli nekaj uspehov. Vsled -zavzetja Jujčanga so prišli Japonci v položaj, da bodo mogli obkoliti 30 kitajskih divizij ob 90 milj dolgi železnici med Kjukjangom Nančangom. Najhujši boji pa so v teku pri be postave za delavske odnosa je. BUFFALO, N. Y., 26. avg.— ( Danes se je odpravilo proti in domu približno sedemsto delegatom, ki so se udeležili kon venci je državne Delavske fede- United Automobile Workers, je rekel danes, da bo John L. jewis, načelnik CIO predložil izvršilnemu odboru načrt-za poravnavo. Izvršilni odbor se_se-sestane prihodnji teden v Detroitu. Navzoči bodo pristaši Homera Martina in zastopniki njegovih nasprotnikov. CIO bo najbrž John L. Lewis sam zastopal. Iz precej zanesljivega vira se je iavedelo, da bo Lewis predlagal začasno premirje med o-bema strankama. Zahteval bo tudi, naj bo sprejetih nazaj, pet izključenih oziroma suspendira nih glavnih odbornikov, ki naj ostanejo na svojih mestih do konvencije, ki se bo vršila avgusta prihodnjega leta. Takrat bodo tudi glavne volitve. S predlogom so zadovljni pristaši -štirih izključenih in enega suspendiranega glavnega odbornika, dočim se Homer Martin očividno ne strinja žnjim, ker je rekel, da ob predložil načrt glavnemu odboru brez -vsakega priporočila. — Odbor naj odloči, — je rekel Martin, — po svoji najboljši previdnosti in v soglasju z NEMŠKI ŠKOF IZ-GNAN v ....... ustavo naše organi-zacije. Singceu, kjer so Japonci sku- —je. Konvencija je trajala ^ p Franfcenstdn, šah izkrcati svoje vojaštvo. V.tn din. Vecma delegatov je ob- ^ . a ^ ^^ teh .bojih je bilo ubitih najmanj ^odila^upravo odbora za delaj- je ^rekel: _ Ce ne sprej- la ivtsafco • t _• v J 1000 Japoncqv. ŽENEVA, Švica, 26. avg.- Branko. Kitajski delegat pri Ligi naro-1 - do v, Hučicaj, je Liginemu tajniku vročil spomenico, v kateri jdolži Japonce, da so pri zavzetju Jujčanga s strupenimi pit-!ni uničili dva kitajska bataljona. J aponska spomenica pravi, Ca. sta dva kitajska bataljona odbila Japonce, nato pa nadaljuje: "Ob eni ponoči 22. avgusta so se Japonci poslužili smeri vetra ter so izpustili veliko j množino strupenega plina. Razun bataljonskega poveljnika, ki je bil ranjen in odnesen z ske odnošaje in zavrgl zvezo z Ameriško delavsko mejo Lewisovega predloga, se bo borba nadaljevala do brit-kega konca. STUTTGART, Nemčija, 26. avgusta. — Katoliški škof v Rottenburgu Ludvik Sproll j«; bil izgnan iz Virtemberške, kjer se nahaja njegova škofija. Škof si je nakopal nacijsko sovraštvo, ker ni 10. aprila volil pri plebiscitu glede priklo-pljenja Avstrije k Nemčiji. — &kof se izgavarja, da tudi prej ni nikdar volil, da ni politično nagnjen in da ne ve, zakaj bi sedaj premen i 1 svojo politiko. Rekel je, da je ob času volitev obiMkal svojega prijatelja nad škofa v Freiburgu na Baden-fkem. Nacijska vlada je prosila papeža, da škofa odstavi, papež tej prošnji ni hotelrvstre-či in je bil zato sedaj izgnan. Škof Sproll je bil že dolgo časa v nemilosti pri nacijih, ker je ostro napadal njihove verske reformacije. Leta 1934 je rekel: "Cerkev, ki preneha biti svobodna ustanova in postane samo dekla v posvetni državi, izgubi k*so svojo veljavo. Kar navdaja nemško versko gibanje, i-ploh ni vera. Ako uspe, bo to pomenilo konec krščanstva." Po volitvah 10. aprila je pri BIK SKOČIL IZ SEDMEGA NADSTROPJA INDIANAPOLIS, Ind., 25. j kega bistvenega uspeha. Lewis TT T . , šlo pred skofnsko palačo 10 V .Lewisovem glavnem stanu L- » * , .. „ . s jtisoc nacijskih napadalnih cet in ker na njihcyro zahtevo škof so se vršila dva dni posvetovanja, ki so se končala brez vsa- bojišča pred plinskim napadom avgusta — Skozi okno sedmega nadstropja neke tukajšnje klavnice je skočil velik bik v White River. Reko je preplaval, nato pa precej časa divjal ."je očital zastopnikom, da ženejo stvar ipredaleč in da se je javnost že ivsega naveličala. — Upam, — je dostavil, — da bo izvršilni odbor sprejel Siproll ni prišel iz palače, so razbili okna in palačo na več krajih zažgali. Xa fronti ob Ebru pri Vi-lalba de los Arcos-Corbera so bili fašisti odbiti z velikimi iz gubami. HENDAYE, Francija, 26. avgusta. — Na fronti vb Ebru je general Franco i>o-!a •, boj vse svoje sile, da vizejo r». publika nce čez reko Ebro. Do sedaj pa *?o republikanci odbili ivse napade. Kot poroča republikanska vlada, so republikanca * >kritih postojank na 1500 čevljev visokih višinah s strojnicami pokosili fašiste, ki so naskočili višine. Tudi ob reki Tagus ponehuje fašistična ofenziva, ko so republikanci dobili ojačenja s "speče" fronte pri Madridu-MADRID, Španska, 26. avgusta. — Ko je pet fašist ič-toda !nih aeroplanov bombardiralo Torrtviejo, južno od Alicanteo je bilo ubitih 13 oseb. Civilni governer v Alicante pravi, da je število ranjenih zelo veliko in da je bilo porušenih 14 hiš. PERPIGNAN, Franoija, 2(i. avgusta. — Prefektura v de-partinentu ob Pirenejih je posvarila francoske šoferje, ki vozijo bencin v republikansko Špansko, da je general Franco po radiju naznanil, da bodo njegovi letalci bombardirali in na nje streljali s strojnicami. Uradniki ob meji cenijo število tovornih avtomobilov, ki vsak dan peljejo bencin čez mejo, na 100. Prefektura tudi pravi, da je že bilo ranjenih 100 francoskih šoferjev, ki so iz Valencije peljali pomaranče. po mestu. Slednjič sta ga ustre- moj predlog, kajti le na ta na lila djva policista. 1';in bo mogoče spraviti unijo ——— na normalno stališče. Homer Martin je včeraj popoldne zapustil konferenco, po- in enega poročnika ter dveh vojakov, ki so bili le malo oma-mljeni vsled plinov, so bili ubi- slal tlol°° 11010 John L; ti vsi častniki in »vojaki teh dveh bataljonov. ter se z letalom odpeljal v Detroit. šiljati orožje in municijo španski republikanski ar- madi- ! ii ' ' *' i Angleška vlada je že 7. julija opozorila italijansko vlado, da je prejela poročilo, da na Špansko še vedno prihaja italijanska pomoč za generala Franca. Pozneje je angleški poslanik v Rimu sir Noel Charles opozoril italijanskega vnanjega ministra grofa Ciana, da pošiljanje pomoči generalu Fran-; cu zelo ovira angleško-italijansko prijateljsko pogodbo. Šele v petek pa je grof Ciano priznal, da Italija pošilja vojaštvo, da nadomesti izgubo in ravno tako vojni materijal, kplikor ga je bilo porabljena. v DALADIER IN 40-URNI DELOVNI TEDEN PARIZ, Francija, 25. avg.— Francoski ministrski predsed- MORILCA USMRCENA V ELEKTRIČNEM STOLU TRENTON, N. J., 23. avg. — Sinoči sta umrla v državni kaznilnici v električnem stolu 21 letni Smallev Burrell in 23 letni William A. Brown. Oba sto bila zamorca in sta bila o«b-sdjena na smrt, ker sta umorila 651etnega mežnarja episko-palne cerfeve v Paulsboro. SMOLA .OMAHA, Neb., 25. avg. — Joseph Brown, uslužbenec tukaj-nik Edouard Daladier bo jutri -šnjega okrajnega sodišča, je ri-pojasnil svoje naorte glede tpo- baril v San Diega, Cal. Trnek daljšanje delovnega časa. Po je zagrabila precej velika riba, njegovem mnenju 40-urni de-(katere nikakor ni mogel povle-lovni teden na zadošča, ker mo- .ci iz vode. Pri te-h naporih so rajo vse tovarne, so količkaj 'mu najprej padli v morje naoč-v <4vezi z municijsko industri-lnrki. Zaklel je in menda tudi jo. Jutri bo govoril na zboro-1 zazijal, kajti za naočniki so iz vanju radikalno-socijalistionih'ginili v vodi tudi njegovi umet-poslancev. Daladieir je član ra-rti zobje. Nato se mu je spesnil Hilrolrin t« ■ iol.i nf i X«r>4-m«vt1v«% m* -__'__r— _________ dikalno-socijalistične stranke, čije izvršilni odbor je včeraj o-dobril njegovo stališče. jermeai,- in zaspestna ura mu je padla v vodo. Slednjič se je pa še riba rešila trnka. ITALIJA ŠTEJETE RIM, Italija, 24. avg. — Italija je pričela šteti Žide na svojem ozemlju ter hoče omejiti n jihovo delovanje javnem živ ijenju, da ohrani čisto italijansko pleme. Vprašalne pole so bile razdeljene med hotele in stanovanjske hiše. Te pole dobe tudi vsi turisti, ki pridejo v Italijo. Z MOSTU JE NAMERAVALA SKOČITI- Po Washington mostu v New orku je zbegana hodila 21 letna Ruth Stern. Približal se ji je policist J. Jorvie in jo vprašal, kaj je ž njo. Osorno mu je odgovorila • — Ce bi, tebe ni bilo, bi Jila zdaj že mrtva. Z mostu sem hotela skočiti. Odvedli so jo na opazovalnico. f ■•OLil RtlODX* — ImM I "GLAS NARODA" (VUCI OP THX PEOPLJO Owned and Published bjr SL0VBN1G rUBLUUNQ COMPANY ***** SakaCr. Preoldent j. Lapttta, s«. Piteeof iMUlaMl of Um corporation tad »ddreMet of above officers: III WEST lttfc STttEET NEW YORK. N. V. 45th Year ISSUED KVCftf DAJ JBXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreen.eot Ea celo leto velja Hat at Ameriko In Kanade ...... ........ $0.00 Za New York za oelo leto . . 17-00 Za ttol lets . ta mi Za pol l*ta ................tX'*> Za «etrt leta................ti m Za lucaseinutro sa oelo leto .. 97.<*u Ki) luil lota ca Kil Subscription Yearly %C.— "OLA8 Nt ROD A" IZHtJA VSAKI DAN TZVZEMfil NEDELJ IN PBAZN1KOV "0L48 NARODA". 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHeisea S—124i fWiPlSl brex podpisa la ueebnoatl se ne prloWuJejo. Denar «a naročnino aaj m» blagovoli ptttljatl jk» Moooy Order. Prt spremembi kraja naro^ Bikov, prosimo, da se Din: tud! prcjfinje blvaliSCe naznani, da hitreje najde-ao naslovnika. RUSKO-JAPONSKI SPORAZUM Sovjetska diplomacija jo s sprejeznqm poslednjih japonskih predlogov nedvomno storila voli ko uslugo miru. X>a so namreč Japonci izzvali incident pri hribu Čangku-fengii, ni od vsega začetka nihče dvomil. Prav tako je gotovo, da je ta hrib/veljal od nelcdaj z-? rusko ozemlje, to se pravi, (nikar sploh moremo gotvoriti o ureditvi meje med Rusijo in Kitajsko, namesto katere nastopa sedaj kot njen pravi naslednik japonska vazalna država Mandžukuo. Ker japonski napad na tem kraju ni bil prvi, zaratK katerega bi se morali Rusi (pritoževati, je predstavljal predlog japonskega poslanika Šigemica, da obe stranki izpraznita "oporno ozemljepravo podtikanje sovjetski diplomaciji. Povsem naratvno je bilo, ako je Litvinov to podtikanje odklonil. Na drugi strani pa vendar ni zahteval vzpostavitve status quo v vsem oibsegu. Tako je bil mogoč sporazum na sred nji črti. Pri tem pa so Japonci, ki so se zaradi vojne na Kitajskem hoteli izogniti *vojni z Rusijo, popustili v vseh poglavitnih točkah. Tu ne mislimo toliko na sestavo komisije, v kateri sta z vsake strani samo po dva zastopnika, dočim je Japonska najprej zahtevala zase dva in dva 7a Mandžurijo, kolikor na umik japonskih čet za eel kilometer s postojank, ki so jih zahtevali zase. — To predstavlja nedJvomno veliko koncesijo, saj bo s te« izpraznjen večji dol onega ozemlja, ki ga upravičeno zahtevajo Rusi, medtem ko so istočasno njihove čete zasedle ozek pa* mandžursko-japonskega ozemlja, s čimer je Rusija zavarovane pred morebitnimi neugodnimi končnimi odločitvami. i pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Hm f 2.65............ Din. 100 $ ftjOO............1Mb. 200 9 7.20 ............Dta. 800 $11.00 ............ Dia. W yaSjOO............1MB. 1000 $4SjOO............DIb. 2000 V ITALIJO Za f fl-35 .... $ 12.25 4... $ 20JO .... $ 67.00 .... $112.50 .... S167 JO____ ........Lir 100 ........Ur 200 ........Lir 600 ........Ur 1000 ........Or 2000 ........Lir 3000 MM ORNI 9RDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDEN« ORNE POPVJ&ENR SPREMEMBI GOBI ALI DOLI fte boljfte pacaia. Izplačila v ameriških dolarjih rjlfe bU J M krajo lapladlo t dolarjih. ■qiBli WftllJRMiU PO CARLE LETITRR BA PBmOJRINO |L— SLOVEM1G PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" N. ft. Saturday, August 27^-1936 RUNCIMAH IN HODZA THE LAMEST SLOVENS DAILY fit JJ. B. A KADITE. Posebni angleški -za-topni k lord Rnnciman (levi na sliki) razpravlja s čehoslovaškim ministrskim predsednikom Milanom Hodžo «> pra';vieah narodnostnih manjšin ria C'ehoslo vaškem. naravni tobak btn posebnih dišav, turški, maerdonski in grški tobak najboljše vrste pa $2.65 funt; tobak št v. 1 pa po $1.90 funt. — Turški tobak mešan * domatim $1.25 funt. — Pošiljatev im>-jnjemo poštnine prosto, ali manj kot en funt ne ]«ošljom». 2."% |>o£ljite za vsako liaroTho. ostanek pa im> C. O. I). STROJ ZA ZVIJANJE CIO ARE".. 35 rentov. — Import i ran cigaretni papir C. /a zavitek. 12 zavitkov pa 50«-. I*r<«lu j:il<-l tnhakn naj fiišejo za Infor-oiJH'ije i-eii. — .1 amftino vm naj- boljšo posfrcžtio. ATLAS TOBACCO Co. 301 WEST 10th ST.. NEW YORK. N. V. -k'i na*?port j< šo w itlno veljaven in razlogi za podaljšanje /tli jo vprnvičeni. se vam bržkone dovoli, da o^tanet dalje za gotovo dobo. Proš i jo m rale ('od|pisati pre«l notarjem in v-poslnti obla-ti v dotičuem pri--taiiLV-u ne katerega v mm je bilo dovolj-, no, da ostanete tukaj. Peter • • • • • • PROBLEMI PRISELJENCA Številke so cijalno-varnostnega » računa, VPRAŠANJE: Živim v malem mestoeu in delam le od ča-«*a do časa. Ali moram tudi jaz imeti takozvano "Social Security card" in kje naj jo dobim ? OlJKJOVOR: Prav gotovo se morate pobrigati takoj, da se vi vas odpre socijalno-vamostni račun. Važno je. da bodo v isfmi zapisani vsi vaši zaslužki, kajti njih skupna vsota bo določila, koli'ko bo znašala mesečna pokojnimi do katere boste vjpravičetni, čim dosežete starost ()."> let. Socijalno-var-nostni listek pa je tudi neobhodno potreben, kadar zabte- ODGOVOR: On pridobi tako pravico le tedaj, ako se je potoka izvršila preti dnem 1. jn-lija 1932. Inozemski soprog ameriške državljank«*, ki s<» je poročil kasneje, uživa prednost v'kvoti. Am' risk i konzuli brez izjeme zahtevajo od vseh prosilcev za priseljeniško vizo (vštrvši soproge ameriških državljank) da dokažejo, da imajo na razpolago zadostna sredstva za vzdrževanje v Združenih državah in da ne padi jo na breme javnega dobrodektva. Deportacija inozemcev, ki so postali'' public charges.'' ATRRASAXJE: Neki priseljene«, ki je tukaj manj kot pet >kU'parno, tla ste prišel v Združene države pred dnem 29. junija 1906. Vse, kar morate dokazati je, tla ste tukaj živel pred zgoraj na vodenim datumom. fttare batične knjižiee, zemljiške poo-odbe (deeds), stare davčne pobotnice, rojstni iist otrok, poročni list, itd., smatrajo st običajno za zadosten dokaz o bivanju pred 2t>. junija I90f». Vložite prošnjo j y.'i prvi papir na tiskovini Formi (Dopi&L SHEFFIELD, PA. <> delavskih razmerah ne bom poročal, ker so preeej žalostne, pač pa veselo vest, tla se je namreč v tukajšnji bližini, v Kane, Pa., poročil Mr. Jožef Žerep, rodom Dolenjce, z Miss Žužek, rojeno v Kane, ». Svatba se je vršila na do- \ 2213, ki jo -dobite od natura-,,„„ . » „ .. .. . ' , , inu nevestinega starega oeeta, lizacijskosfu urada. Ni treba, U«. v. ♦ ... u n t- • . ,, , Al r. Antona Koliba. \ si -mo t!a priložite Alonev Order z:i • . > >• , 1 • .-e imenitno zabavali prav do . , ranega jutra, tedai je pa za- pri dnevu 29. . , , , . , . , . . . , 1 vladala žalost, ker je Jože odrve del Mary. Posebno žalostno je bilo videti (iT let starega oče- t/nili, ki so junija 190fl. ate otlškodnitnslca plačila za-1 let, je ziboJ I na tuberkulozi radi nezaposlenosti. Ljudje, katerih zaslužki niso zaslišani v njihovem "Social Security Ac* Zdravniki pravijo, da se more ozdraviti, in njegovi sorodniki in prijatelji so voljni pomagati --------------^^^ . • I ....."" (»".i.u^.n. eount", nimajo pravice štneira urada. ! zadnjem prihodu v Združene države, i«n to iz razlogf»v. glede Pokojninska plačila tio zakonu i katerih se ne moiv izreeno doza starostno zavarovanje. |kazati, da so nastali po njt^go- \TOA.ŠAN".IE: Sta r sen, P1;1^1.'«, ^».i«- let in zaslužim povpr«.no JP <,0,l"""k '"f;1 "" ,„ i Ar • A1 )AA , , breme lavnega tlohrodelstva na teden oziroma $1300 na leto. i ,11,1, , vsled oskrno v kakem zavodu, Recimo, da moj zaslužek ost a i!e enak,^koliko bo znašala moja mesečna pokojnina, ko dosežem starost fio le t Koliko pa bi moja družina dobila, ako bi jaz unirl po 20 oziroma 'U) let Ada? ODGOVOR: V svoji starosti bi morali upati na lmljši zaslužek v bodočnosti. Recimo pa, da vaš zaišinžek ostane isti do pozne starosti. Vi bi bili vpra-vičeni, ko dosežete starost fio let', na mesrčno pokojnino od $45. Ako bi pa umrli po dvajsetih letih, odkar ste po zakonu zavarovam, ibi vaša družina dobila $910. Po 30 letih hi vaša družina dobila posmrtni no $1.365. Priseljeniški odnosa j moža ameriške državljanke. VPRAŠANJE: Ako ženska, k» je ameriška državljanka, se poroči z inozemcem v inozemstvu, ima njen kiozenistki soprog pravico priti v Združene države tmz ozira na kvoto? ki je popolnoma ali doloma vzdrževan iz javnih skladov in da j • zares pred svojim prihodom v Združene države imel simptome tuberkuloze, on ni podvržen deportaciji. Vprašanja dcportaeije bržkone sploh ne pride v pretres, ako so sorodniki in prijatelji zmožni in voljni plačevati za zdravniško oskrbo ali privaten sa na t or i j. Dckaz o bivanju v Združenih državah pred dnem 29. junija 1906. VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države kot mladenič pred 35 leti, ko ni bilo nrkakih priseljeniiškiih viz, in naselil sem t-ie na farmi. Rati bi postal ameriški državljan, ali se ne spominjam, ni s kakim paril i kom sem prišel ni s katere evropske luke sem pripeljal. Kako ibi to izvedel? ODGOVOR: V vašem slučaju se od vas sploh nezahteva takoz?vano spričevalo o rwiliodu i 'certificate of arrival, ker Spričevala devivativnega državljanstva. VPRAŠANJA: Moj oče je postal državljan leta 1930, ko sem bil 11 let star. Hočem vstopiti v državno višjo šolo in 1110-i;»m predložiti dokaz o svojem državljanstvu. Kjer naj dohim tako spričevalo? ODGOVOR: Ker ste ameriški državljan vsled očetove naturalizacije. smete zaprositi za ! sprif! valo derivativnega državljanstva, to pa le tedaj, ko ste dosegli starost 21 let. Za prošnje za "certificate of derivative citizenship" služi tiskovina Form 2400. Pristojbina znaša $5.00. Drugače pa morete vodno dokazati svoje državljanstvo potom očetovega spriče vala, svojega rojstnega lista in dokaza o zakonitem prihodu v Združene države. Podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje. VPRAŠANJE: Pripuščen pom bil v Združene države za dobo G mesecev, rad bi pa dalje ostal. Kako naj dobim dovoljenje za to? ODGOVOR: Vposlati morata prošnjo za podaljšanje roka začasnega bivamja na priseljeniško oblast v onem pristanišču, icoder =tte prišli. Ako in oženi- ta in nekaj let mlajšo mater, ki bosta ostala sama. Nevesta je namreč živela pri njima ter jima jt bila v veliko pomoč. Iskreno se zahvaljujemo Mrs Frances Utlovič in hčerkam ter Mr. Jožefu Tljanu iz Kane, Pa., za njihovo pomoč. HVala ženi-novini sta rišem i 11 sploh vsem udeležencem. Novo poročence-ma želimo obilo -reče in skoraj nasvidenje! Poročevalec. OTROCI SE DVOBOJUJEJO. X Ogrski Subotici se je odigrala strašna otroška trag.di-ja. V samotni dvorani neke tamkajšnje kavarne sta se dva devetletna dečka igrala s samokresoma. Eden je bil navadna otroška- igrača, o drugem samo-krrisu pa sta menila, da je prazen. Posnemala sta dvoboj s pištolami »11 t1 daj se je pravi samokres, ki je bil nabit, sprožil in krogla je soigralcu pre-brla čelo, tla se je zgrudil mrle v. Druiri deček, kavarnar-jev sin, je dobil živčni pretres. uui|,iiiiiiiiiiii|,iiiiniiui|Uii|iir.iii:i||.,|iiiiiii4 mn'!"niiniin'!"'»iiiiin»,?tl'inmnt,!"«»iiiiiin ADVERTISE IN "GLAS NARODA" EDINA SLOVENSKA POGREBNKA V NEW YORKl! IN OKOLICI PETER JAREMA Mmc. JULUA JAREMA (u ienske) ^^Tl^BL Pogreb $110. in VEČ Pred no greste kam drugam, pa če Je k Se tako daleč, pridite, aLi pa telefonirajte uam za imjasnllo. Jamčimo, da boste s nate postrežbo popolnoma zadovoljni. 12» E. 7th ST., med 1. Ave in Aim All 797 PBOSPgCT AVE. vošal 155 St VOBK TeL: OBchard 4-2S68 H B B O N X Tel.: MElcoae »-«577 m Važno za potovanje Kdor Je namenjen potovati v »Uri Kraj ali dofcltl koga od lam, Je potrebno, rta Je pouton v vseh utvareb. Vided naie doigo-letoe skuAoJe Vam zamoremo dati najbolj«« pojasnila ta tudi vso potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in Utre. oo sa- upno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Ml preskrbfaDo vse. bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse. kar Je sa potovanje pntrefcne v aaJbitreJAem tam, la kar Je glavno, zrn najmanjie sttsAka. Nedrtavljani naj ne odlatejo do zadnjega trenutka, ker preda« se dobi is Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTlfcY PERMIT, trpi najmanj en PUIte torej takoj sa brmptataa navodila In iscMavlJm« Vam, da boste poreni in udobno potovali. - 4 v SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street " . New York, N. Y. Bolnik, ki mn nameravajo odrezati poškodovano desnico: — Gospod zdravnik, ali bi mi ne inojerli namf?»tii roke od rez«-t: ^kmo: — Kako vam pa pride to na misel .' — Brez glave se danes mijo- lažje živi kakor brez roke. — Kaj tako premišljuješ, prijatelj: — Ne gre mi v glavo, zakaj je Bo# ustvaril Evo iz Adamovega rebra in ne narobe. — Ti >i norw! Kaj se inesai v božje posle! FVa bi gotovo rada žrtvovala se drugo stran reber, samo da bi poleg muza • lolbila se Ijubimea. cQvp V jutranjem somraku stojita • ■den poleg drugega in se poslavljata dva : oee in '-in. lil »a sta el»oj, potem se razi« let ji. Oče stori nekaj korakov, potem se u>1avi, gletla za sinom. oeeli mu še vedno blesti ge-nljivi izraz vdanosti in ljubez ni. To .se ponovi veekral zaporedoma. Sin pa gre v-vojo pot z lahkimi, brezskrbnimi koraki. Niti enkrat so ne ozre za o-l elom. Vzhajajoče -iinee ga ni-t' najmanj ne zanima. Opazujem oba in na misel mi prihaja, da sta ta et pomita va, dokler kontno ne 7.H»pif delo vsemodre ma tere prirode. Vse >• tako mod ro urejeno, da se izpreminja v okvira velikega vehiepa za ko na. Prijatolj prirode. eigar <-n~tva gotovo nisi* zm primerjati * finimi eutili drugih bitij, vidi nzelcnjujoči g«j in travnik veseli se cvetju in |>ozorno opremlja »tvarjevajoei >»• razvoj cvetan«- in xivane. Vc^ka v#*<* j« izrpreuiemha znisrn ve«e-i nli žalostno melodijo na nežnih strunab eu*tev. ki ro napete v duši prijatelja firi-rode. N*i že dolgo, ko -mo vriskali v kipetVm pomladanskem lire-p; nenju. Gozd >e je odeval v novo, m ta do zelenje, travniki ► o zeleneli in evetrli. Prihajale so Zinili je selivlke, drug«1 ptice pletle gnezda. pele In žvrgolele. Kar naenkrat je bi! dolžen višr k. fvtftoei travnik je v 'alrnem dežju in močni ro»i izgubil pomladanski sijaj. Son-«•" je bilo :zjpremenilo cvet v >eme. Kmet j prišel za koso. /az ve«nehi j«> žalostna peroni klepanja in brušenja kos. Za-dehtelo je izrecno pri jet mi po > veži m senu. toda b za nekaj dni. (Sedaj so travniki prazni in pusti. Prijetnješn 10 polja, kjer zori žito. Prijele pa so tudi žanjiee za si*pe in zlato n i poliih <va ineseea je ve-^•eljacila \>n kukala, saj ji je bilo to lahko, ker so njen rod valili in pitali drugi. in že se je l»odala mi pot. nazaj proti jugu. Do jeseni o-tane pri nas pa itak ne razveseljuje s pesmijo. Za bi te& kri kukavico b6do odsji" kmalu drogi krilati popotniki. Nekoliko živahnejše je v kakem hladnem', deževnem jutru. Ko«, dro®< g ki Mcinkavec bodo peli i«* *e nekaj dni in kon^c bo. Si i 11 se bodo oglašalo Se rie-kf.j <*a>a, 11a -svoj način še jeseni. toda ta pesem bo vse dm-gflena, kakor je bil njihov pomladanski >»pe\\ posvečen lju-beatri. WmJwr pa , «v*endar je pa dobival na tisofce pisem iz vseh krajev sveta, kakor drugi slavni filmski igralci in igralke. Na vseh kuvertah neštetih pisem, ki so do- lana, zlaKti pa ljubitelj dobre kuhinje In tega epikurejca so vsak dan kar zasuli s pismi, ki so v njih ljudje občudovali njegov neverjetni mir, njegovo preudarnost, vse nevarnosti prezirajoči pognm in njegovo detektivsko bistro oko. Pogosto so se ob racali nanj za nasvet v tej ali oni zamotani zadevi pi- *peli v Hollywood, je bilo krat >atelja ali pisateljice čudnega ko napisano: — Charlie Ohan, Hollywood. In ta pismo je dobival Warner Oland, rojak "Grete (xarbo, doibrušen mož dobrih zapustil, toda rad se je vračal kot turist. Pozneje je prihajal na Švedsko kot zelo premožen turist, ?aj je imel v Ameriki štiri lepe hiše v razniti mestih, poleg tega je b^l pa. še lastnik otoka nekje v Mehiškem zalivu. Ta Čistokrvni Skandinavec, a-rijec od pete do glave, se je proslavil s kitajskimi in drugimi vlogami, posebno pa s postavo žoltega detektiva Oharlie Ohana. mU|n{|»UliiUjtHMilirlUH.f(UlllU!H|ti|||illUlA it»i«i>lt'inniiii'n'»inl|iii»»nniiiimHT,|iimulM Mirno laliko rečemo, da po. zaslugi filma v naših časih ni de- pisma, ne da bi se zavedali, da sta si donquichortsiki junak živ- bilo znamenitejše postave e- Ijenja nevarnih kriminalnih pil- (tektiva, ki bi mogel tekmovati ih jstolovščih na filmskem platnu, jtndi s priljubljenostjo Sher-50 let, navdušen slikar akvare- jsloveči kitajski detektiv Char- looko Holmes tako, kakor -a je lov, prevajalec, zbiratelj porce lie Chan in njegov predstavi- ustvari! v filmanih pria^tah te«lj VVanier Oland, bivši Šved- 1 pisatelja pustolovskih roma-ski pisatelj in igralec, prav ta- nov Bitcurersa baš Warner < 1-ko blizu kaikor blo;• srca stiskala prva jesenska bolest. Ko'bo dahnil skozi ~aj Qwichot in njegov bodri, debe-prvi je'sens'ki dih in bo gozd po. la'goma pričel mblačiiti zlato je- Inhasti Sanclio Panza. Pralno je postal filmski Ki- ce, odideta v bližnjo, z robido prop rožen o in rdečimi jagoda ensko oibleko, takrat se bn o-itaJe(% Je bil Warner Oland dra-glasil mogočni jelen. Vse noč! jmati.k in prevajalec, pa tudi •jralec, znan zlasti kespeareovskili .vlog. — bil ljubezni željne ljutbice. j Svojo domovino Švedsko je 'bil daj izredno močno izliva opoj- bo fldical z orjaškim glasom na j gledališki igi ni vonj iz dehtfčih korčkov po- boj vredne nasprotnike in va-iiz Shakes,]>eai nižniih ciklani. Ko zatotie son- hil linbemi beline lmib; /»n ISrnin rlftmnvi 'GLAŠ NAftb6A" f 1 pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga hp- A če naročiti za svoje S sorodnike ali pri jate* j ljef to laliko stori. — I Naročnina za stari j 1 kraj stane $7. — V io lista ne posi- * S.liamo. F ..yersa lami. Dal mu jo hladno masko skromnega moža stare šole, ki se je zelo dobro ujemalo z modernim detektivom tako pradavne države, znal je vtisniti >voji postavi umerjen pogum, bistrovidnost in neverjeteji mir, bi ga je morda pogrešal Oland jL.eara eno svojih najzanlmivej-zasebnem življenju. Warner .šili postav. je bil oženjen .< .-.likatričo velikih aiubieij in nji na ljubo se je tudi sam ukviirjal s slikarstvom. Z '/eno se-je pn* ko življenje je izgubilo v tem bivšem prevajalcu Strimiberga toT predstaviteljn Othella in kralja ni h rnl hude pnle+ne nevihte, i 111 i pretkamo poseko, na pašo. ':i je uničevala o]To je vprav takrat, ko se kosi vinogradih nade kmeta, v osu-Jin drozgi poplavljajo od b'pe šnjočih se lužicah se vidi, da je v giKZ'1 šinilo novo življenje. pesmi. Ko pa 'kosi utihnejo in se tudi šcinkavec že bolj redko POZOR, DOGARJI! — Potrebujem 20 izvežba-nih dogarjev. Pišite na: MASSMAN & CO.. Inc. 947 Maripo sa Street Beaumont, Texas 1 x wk — 3x> parkl> v in parkcljcev, večkrat "d <"evelj<"-kov lahkonoge - nii- \ tu in tam čeveljček sme matere in poleg še d robne j še odlitke mladega srnjačka iin sr-n>c<^; v m1: liki ilovnati zemlji ob poti se pozna divji skok -i njaka. Ko v-e to ogleduješ in razmišljaš, kaj neki to pomeni, za--lišiš neznnne ti glasove: nežni, mehki, čivkanju ptice sličtni glasovi prihajajo iz goščave. Xato -e zasliši ropot in spe4 je v«* tiho. Spet tisto čivkanje in takoj nato se razlega v sveto tišino v poletni vročini dreni a jo.Vga gozrla zatognjen vzkli:k. Kaj neki s<* je zgodilo? Ali je šla smrt skoei sveti gaj * ZojM-ft tak obupen, glasen vzdih. Zatem ropot, spremljan od čudnih, sikanju strupene kače podobnih glasov. Zamajejo se veje, skozi grmičevje sine rdečerjav svit. fVz gozdno |H>t skoči drotbna srnica, za njo se prikaže iz tt-mnega zelenja rogljata glava srnjaka, ki se v divjem skoku požene za srnico Za nekaj trenutkov je vse tiho in že se zopet zasliši tisto tiho, pritajeno čivkanje. Pri-o srnjaki memirni. Pre^ganjajo se tu7 in tam (pride do hudih bonb. Najmanj da pri vsaki taki bor- NAJVEČJI ČLOVEK NA SVETU Robert "V." >na v Illicx*ia Kamorkoli greš, vidiš odtiske«oglaša, zahteva smjak nekaj vkm"' Of I ismice. Le-to pa je povrni, da tudi frčeče srnice prične gn nežno vafbiti. . Navihani .-rnjak le-tff smatra drngačr>: hitro je pri njej. toda več ni tako (nežen kakor prej. Zaradi-srnjakovih sitnosti srnica zbeži. toda .ne dakc. Skrila se mn >• v gostem smrečju. Ker je i tudi želi nekaj nenavadnega, toda ne upa si povedati. To je povod novi gonji. Prične se čuden pit*:. Sma beži okoli samujo-čega bukovega štora a- manjšem krogu, srnjak pa za njo. Po dvajsetkrat in še po vee-kratt se (ponavlja čuden ples. Stinica \*7/flihuje. toda ne beži drugam; kakor bi pričakovala nekaj posebnega. Naposled srnica omaga in konec, je prve letošnje srnjakove ljubezni. Kar | se ni agodilo v vročem dneva, je hotela hladna poletna noč. Z ljubeznijo mime tudi srnjakova prijaznost do mlade ne vest ice. Ko iz zemlje požene ajda, ima srnjak že drugo ljubioo. Dcfbrika se stari srni, ki jo spremljalta mJadiča. Nefprijetrni je gozdnemu veseljaku, toda prav nič ga ne moti dejstvo, da je srna mati. Srnjak ve,' da v takih nevarnih trenutkih obOedi kipa materinska- ljubezen v žaita vroče Ijiibezni strasti. Z rogljato glavo odžene mladiča, ki nato obupno tožita V gtfstem borovničevju za iz-gitbljeno materjo. Pi-i «tari srni -srnjak ne o-stame dolgo, kmalu se je naveliča in srna se povrne k mfladi-forrf. Stara srna in srrljak kaj kmaM pozabita np dneve ve-'eljačerijfl. fo polje' pjbleče zadnjo,' toda najlepšo oible'k'oj ko se vštejejo nadeht^čo ajrljov^ njivo roji 6e- lakrai šele s^e un^iri goz^f, toda'ne piivsio^. V krajjii, ta^'i f našib planinah, v Iški m na Stiežhiku, kjer prebiva riasA aajjaoja divjad, kraljevski je-1 Ji*!**** spet po^bno Mta vprav takrait, ko bo na^ .je. visok ottm. «sivlj«iv.in ► Človeka na svetu. SI m r. ZVKZKK: llvod — Narodne pravljici pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — .Jesenska noč med slovenskimi polhar!*. _ Domen. — Dva prijatelja. IT. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapce. — Viban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — P.rad Ro-jinje. — Golida. HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški val pet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Koz lovska sodba v Višnji gori. —- DVa brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskoijra cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: VII. ZVEZEK: in pravica. — V toma. Dr. Zober. — Tugomer. Lepa Vida. — Pipa tobaka, vojni krajini. — Prar^^ med Moč h ra- Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Roko vn jav i. — Kako jo Kotarjov Peter pokoro delal, ko je krompir grao^.. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veroni ka Desoniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) (rloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. T11-nol je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 i elj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grašeanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi* originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše nevelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Naročite pri: ICn jigarrii Olas 1 i 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. ■ • i ■ . - . . - r* Lanspreškega. 269 strani. -Ti Zapiski gospoda (Spisal Ivan Pregelj} Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestant tizem po, Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila. ^ Cena 91.50 V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana vecerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, M nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer. mu sivo glavo ozarja mlada.ljubezen .njegovega oskrbnika in nesrečne kon-t0se Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $%JSQ t AM ESS H18O0P- Saturday, August 27, 1938 CUOESD BUmSMl D3ILT IN O. I. A ROMAS 12 2IVUEIUA E=3 ZA "fiUS NARODA" PRIREDIL: I. H. •34 •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" In skozi sosedno okno gleda Elena in z roko pošlje očetu •poljub, pri tem pa neiprestano gleda malo dekletce ob njegovi strani. Egon -ženi in hčeri zaklioe prijaaem pozdrav in dvigne Daigmar iz kočije. In ko jo drži kvišku, pravi smeje: "Tukaj poglejte, ik»aj vama lepega (prinašaml" Dagipmr plaho pogleda navzgor k lepi ženi in mlademu dekletcu. Obe ji mahate 7. rcfko v po®drav in Dagmar tudi maha z roko, nekoliko boječe in cakaje na stwri, ki so imele priti. Stric jo takoj dvigne čez prag ter jo nese v vežo, ki je velika kot kaka "dvorana. Počasi in skrbno jo postavi na gladka, kamnita tla. da ji ne bi spodrsnilo. In tedaj pride eignora Katarina s svojo hčerjo ponosnih korakov po stoipni-cab. Egon jima hiti naproti in ju zelo ljubeznivo pozdravi. Nekaj časa stoji Dagmar popolnoma sama, nikdo se ne zmeni «a njo, in ima ofocntek, da mora talko naglo, kakor jo morejo nesti noge, zorpet bežati iz te hiše, k svojemu paipanu in teti Brigiti hi gospodu AVernerju. Ko nato vidi, kako je stric Egon dvignil kvi&km Eleno in jo prisrčno poljubil, tedaj jo to opominja na njenega očeta, da jo Zaboli srce. Ta'ko jo je prej papa budi dvignil kvišku in jo poljubljati in božal. In hrepenenje po ljubeznivem, nežnem očetu ji požene solze v oči in popolnoma pozabi, da zadnje mesece ni bil proti njej ni'kd-ar več nežen in ljubezniv. Junaško pogoltne vstajajoče solze in potrta gleda skupino, iz katere se izloči signora Katarina in stopi k njej. Ž zelo ljuberanivim nasmehom ponudi Dagmar roko. 4'Bodi pozdravljena, mala neiriška deklica!" > Dagmar jo gleda z velikimi, plahimi očmi ter prkne lepo, * °^,anijz.aciJa zdai belo roko. deluje. Ce bi tudi zelo slavni "Hvala ti, lepa gospa." skladatelji, dramatiki, igralci Signora Katarina se zadovoljno smeje ter de&letu sname ®h F*™, ^rito opisali svoje klobuk z glave. Ti ko vidi Dagmarine čudovito lepe lase,, marsikdo pre ki v naravnih kodrih Obdajajo glavo, tedaj se obrne k svo- seileeen' ker hzvedel, da so si jemu možu. "O, kaiko krasen otrok. Tu krasni plavi lasje!'* vzklikne »aemdena. Nato pa njen pogled primerjajoče zadene njeno hčer, čije V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljnih Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stene ~ Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK |Ml||,||1i9tllUi|||ji||llllll'i|,il|lH|"l!||| .lllllllll Ullll''llll||||lll' llllllllll" 'tl|||||||li"l|||||||||| PLOSKANJE PO TARIFI. V Parizu je bila še nedavno posebna organizacija, ki je znala poskrfbeti gledališkim avtorjem pevcem i-n igralcem za primerno ploskanje. In ni izklju- morali do prvih uspehov pomagati s plačanim ploskanjtm. Ne smemo .pa misliti, da je ,ČIo to ipaceni. Tako so recimo plavi lasje^ne morejo^prenesti primerjave z lasmi mlade tujke.! PlaJVvali za ploskanje ob pri-Toda Elena je bila vseeno lepša m to gizdavo mater pomiri. ho(lu ** oder 25 fran- Pozabi pa, da je Dagmar trudna od dolgega pota in oprašena in de je njena dbleka zmečkana in umazana. Slednjič prrde iudi Elena bližje ter zvedavo motri malo tujko od nog do glave. Malo zaviha nosek in pravi ošabno: "O, kako je umazana!" Egomovo č>elo nagubanči. ElenTno obnašanje mu gre bolj na živce, kot 'kdaj poprej. "Ali malemu dt-kletcu nimaš ničesar drugega povedati, Elena? Saj si vendar moreš misliti, da z dolgega pota ne more priti čista in vnažrta. Daj ji roko in jo pozdravi, kajti na£ gost je in bo pri nas dobila svoj dom." Elena ljubko in koketno skaklja proti Dagmar in nekoliko užaljena vsled oeetovega karanja, pravi: "Pozdravljena, malo dekle!'* Elena in tuidi njena mati govorite z Dagmar nemško in to jo nekoliko otaja in ji prežene boječnost. Krasen nasmeh spreleti njen plahi obrazček. Egon se dbrae k svoji ženi. "iProeim, poskrbi, da se otrok skopi je. taisto perilo je v tem kovčegu. Giuseppe, nesi kovčege go-ri! Marieta more otročka skopati rn jo naj nato takoj nese v posteljo, poprej pft mora šedolbiti eno jljee in kozarec mleka. Mora biti trudna do smrti." Signora Katarin a pokliče Marieto, ki je že dolgo bila radovedno na preži. Naroči ji, kaj mora napraviti z Dagmar. Egon pa fee obrne k svoji hčeri. "Pojdi ž njo gori, Elenai, in delaj našemu malemu gostu druščino, dokler ne gre v posteljo." "Ali «i mi kaj prinesel s pota, papa?" vpraša Elena, malo vesela očetovega naročila. . 4 4To bos pozneje izvedela. Sedaj pojdi in napravi, kar sem ti rekel." Egon zopet dvigne Daigmar, jo prisrčno poljubi in pravi: "Pojdi, Dagmar, dobra Marieta te bo spravila v posteljo. Pozneje te bom prišel pogledtet, predno za*piš. Tako si trudna. Elena bo ostala pri tebi, dokler ne greš v posteljo." Dagmar se ljubeznivo oklene strica okoli vratu. Čuti, da je edini v hiši, ki jo ie imel rad in ji je želel dobro. "Saj boš prav gotovo prišel k meni, stric Egon?" pravi Dagmar tiW "Prav gotovo! Sedaj pa bodi pridna in pojdi z Marieto." Marieta z ravno tako prijaznim obrazom, ki je bil ravno tako hinavski kot signorina ljubeznivost in Elenitia priučena nljudnoat,prime Dagmar za rolko. Elerta sledi njej in Dagmar je nejevoljna in zateza ustnice. Njena marti pa ji odločno zamahne z rofco in si zato misli, da je najboljše ubo£»ti. V Dagrrtarini *»obi pa se Elena surovo vrže na stol in radovedno gleda, kakor Marieta D:»groar koplje in obleče. Dol-goeasno pri tem koleba z nogami in se norčuje iz tuje Dagmar, ki je bila v tvoji potrtosti neikoliko okdrna. Elena seveda xwori italjansrko, kar pa seveda ni bilo ©osebno prijetno za Dagmar, ker je tudi Marieta gvorila z Eleno italjan&ko. Ko Dagmarim svetli kodri tudi v vodi obdrže svojo obliko, ker ao bili peč naravni, gizdavo Eleno zelo jezi, kajti njene kodre je bilo tretoa vsak dan navijati z vročim železom. Dagmar se med dvema tuje govorečima osebama počuti tako osamljeno in zapuščeno, da bi najrajše glasno zajokate. Toda ostane hralbra in mo^oe potrpi vse, 'kar se godi okoli nje. Toda malo njeno srce ji Ibije boječe in nemirno. O, samo ne jotaati, si misli, ker se je bala, da ee ji 'bo Elena posmehovala. V njej je bilo nekaj fcoft strah pred mrzlimi očmi malesestrične. Tudi do Marie?te nima ntrcogo -zaupanja, navzlic temu, da i njo iSpregovor! nekaj nemških besed. (Dali* orihodnjii) kov, igralka pa je plačala samo 15 frankov. Za navadno ploskanje med predstavo se jei plačevalo 30 frankov, za vihar-1 no ploskanje, o katerem f=e je pisalo v listih, je bilo tre^a plačati 16 frankov, ce je pa hotel imeti kdo še bolj navdušeno ploskanje, kaiteremu je morala slediti ponovitev ali dodatek, je veljalo 50 frankov. Organi zacija poklicnih pl Oskarjev je bila neizprosna in nikomur ni tarifa znižala. sistem s pravokotno prizmo, ki meče sliko operacijskega polja na prozoren senčnik, nameščen v steni med operacijsko dvorano in predavalnico. Slika meri v premeru 3.5 m in je tako jasna, da lahko vsak gledalec dobro vidi tudi najmanjše podrobnosti operacije. Tako odstranjuje seialvskop gladko vse težkoče operacij pred večjim številom gledalcev. Okrog 50 slušateljev lahko sledi vse-m podrobnostim o-peracije tako, kakor da so sam'i asistenti. Razen tegta jim kirurg po mi krof o mi podrobno razlaga vse. kar dela in kar vidi. Poskusi z novim aparatom so se tako dobro obnesli v Franciji, da je bil instaliran žf v mmogih zdravnikih predavalnicah in tudi inozemstvo se je že jelo zanimati zanj. SLIKA OPERACIJE NA STENI. Profesorja alžirske univerze H. Constantini in L. W. Verain sta izdelala s pomočjo pariške opitične tovarne nfapravo, ki sta jo nazvala scialvskop. Njen namen je v predavalnicah in na kongresih projektirati na stene' vse faze operacije taiko, da jim ltehko slede tudi oddaljenejši gledalci. Naprava obtosoja iz stožčastega reflektorja s premerom 2.5 m, osredotočujočega s parabolicnim'i stenami močno svetlobo na operacijsko polje. Pod svetilko je optični rečeno ne nje, temveč njega, ker gre za krepkega sanica, ki ga spremlja samica normalne barve. Prof. Goodwin pravi, da to ni čisto albino, čepita v je povsem bel. Ima baje temine oči dočim imajo pravi albini rdeče oči. Po mojem mnenju, pravi Goodwin, bi moral paznik lova v masajski rezervaciji izrecno prepovedati streljati po tej žirafi, ker bi bilo res greh ubiti zla navadno lovsko trofejo tako redko- žival. BELA 2IRAFA. Prof. George Goodwin, kura-tor oddelika sesalcev v ameriškem Narodnem prirodoslovnem muzeju, je opazil v rezervaciji Masaljev v Kenvi prvo belo ži-rafo in jo fotografiral. Albi-nizem je znan pojav pri vseh vrstaih sesalcev in tudi pri pticah. Slovita 'bela vrana ni tako redek pojav, kakor pravi ljudski pregovor. Žirafa, ki jo je odkril v Kenvi prof. Goodwin, je prvi doslej zn'ani albino svežega človeka in se baje prav KAKO ŽIVI RUNCIMAN. "Lidove Xoviny" objavlja jo zamimiv opis Kuncimanove-ga življenja v Pragi, kjer je angleški lord predmet največjega zanimanja javnosti. Novi-nari, ki so v hotelu "Alcron", kjer prebiva Runciman, so stal no na preži, da zabeležijo sleherno njegovo delo. Zanimivo je, da ni lord Runciman določil nobenega posebnega delovnega časa ali časa -za sprejemanje strank. Personal hotela titulira lorda: "Your Lordship". Lord prejema dnevno do 60 in ve5 pisem raznega obsega. Zelo ljubi razne športe, predvsem lov, katerega je vzljubil leta 1911., ko je postal upravitelj kraljevskih gozdov, kar je bil do leta 1914. Lord Runciman ie danes lastnik otoka Eigg, kakor poudarja njegov podnaslov: Proprietor of the Isle of Eigg. Po svoji zunanjosti napravi vtis zdravega, še vedno med žirafami. Prof. Goodwin je nedavno organiziral veliko efespedicijo v angleško vzhodno Afriko na lov na divje zveri in tam je odkril to redko žival ter prinesel njeno fotografijo. Prof. Goodwin 'trdi, da je videl belo žirafo na razdaljo kakih 30 rn in rta jo je torej lahko dobro opazovati. Beli lovci je baje še nikoli niso videli, točno sedaj izvrstno počuti. Seveda pa tudi skrbijo vsi praški čini-telji, začenši pri personalu hotela, za to, da bi se visokemu gostu med njegovim bivanjem v Pragi kar najbolje godilo. KRETAJNJE PAKNIKOV SHIPPING NEW/5 27. avgusta: Roma t Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aquitauia v Cherbourg Norma ud ie v Havre 3. septembra: Conte di Savoia v Genoa 4. septembra: Cliamplaiu v Havre 6. septembra: lie de France v Havre Nleuw Auiesterdam v Boulogne 7. septembra: Queen Mary v Cherbourg Deutsehlaud v Hamburg Vuleania v Trst 9. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra : Voleudam v Boulogne Rex v Genoa 13. septembra: Paris v Havre 14. septembra: Normaitdie v Havre Aquitauia v Cherbourg Hamburg v Hamburg VSEPARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence za slepa: SL0VEN1C PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St* New York, N. V. ................................Kill................ .ltll>nll||llHlll,!l,llti||||lli!llll||||||ll>!,lllli|||ii ADVERT 1SE i 'GLAS NARODA 16. septembra: Europa v Bremen 17. septembra: Saturnia v Trst 20. septembra: Statendam v Boulogne 21. septembra: De Gra&e v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 22. septembra: He de France v Havre 24. septembra: • Conte di Savola v Genoa 27. septembra : Brefflwi v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. septembra: Normandie v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bolougne 4 oktobra : Paris, v Havre Europa v Bremen 0. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 8. oktobra: lie de France v Havre Koma v Genoa Voleudam v Boulogne 11. oktobra : Statendam v Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre Aquitauia v Cherbourg 13. oktobra : Bremen v Bremen 15. oktobra: Vuleania v Trst 18. oktobra : Nieuw Amsterdam v Boulogne 10. oktobra : Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra: Europa v Bremen 22. oktobra: Champlain v Havre Conte d i Savola v Genoa 2G. oktobra : Aquitauia v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 29. oktobra: Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendam v Boulogne VA2NO ZA NAROČNIKE lilllllHeieiillllllH z EMLJEVIDI Z N I 2 A N E CENE POKRAJNl ROČNI ZEMLJEVIDI: JUGOSLAVIJA CANADA 25 .40 ZEMLJEVID CELEGA SVETA Cena JW ZEMLJEVID AVSTRUSKE-ITALLIANSKE FRONTE (L. 1818) ..........JK ZDRUŽENIH DRŽAV Mali aemljevid (velikost 12x20 inCev) ............... ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: TURISTIČNI VODNIK Illinois. Mlnne-nU. Michigan, Wisconsin, West Tirginlp, Ofai«, New Tartu Virginia Vsebuje glavne ceste, leleznl- ee, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poStni uradi. Jezera, reke Itd. Posatneine države Ste. Narafllon J« prtloilti denar, bodisi v gotovini, M«M7 Order ali Mijw znamke p» 1 aH 2 t*nt*. Ce pošljete gotovina, rcfcomaodi-rajte pl»». KNJIGARNA <*GLAS NARODA" 216 W. 18 St., New York Cena H centov. TABORIŠČE DVOJČKOV. Amerika ima svoje kanadske pet o roke. Amalija paeetvorčke, ki zdravniki skrbno pazijo na rje. V Nemčiji študirajo zaenkrat samo problem dvojčkov. To je za sedanji rasizem tudi zelo pomfc.mfono vprašanje. Z njim se peča dr. Gottschalk in ker ?-o v Nemčiji priljubljeni razni tabori odn-osno taborišča, je tip t am ovil v ta namen tudi posebno tajborišče, v katerean žive sami dvojčki. In že je dosegel baje n-ekaj zainianivi'h uspehov. Dvojčke je razdelil v dve vi^ti. Eni so pojpolni dvojčki enocerlionega. izvora, d mg i pa tik (popolni d vooelionega. IH*ojčki rprve vrste eo otroci, fizično in drneevno skoraj istovetni. Reagirajo cfeJo na vso enako im imajo tudi enake kretnje. Nasprotno so pa dvo-celioni dvojSki podobni taiko, kf-kor so si med seboj podobni bratje in sestre iste rodbine. Ta teorija je tbi'la potrjena t. mnogimi poskusi. Dvojčki eno-oflionep:a izvora so si tako čudovito podobni, da se ujemajo v najmarnjsih podrobnostih, m-ciTno v kodru las ali v nasmehti na motrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skufiate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh Imena so tiskana z debelimi črkami, ker ao upravi-čeni obiskati tuu: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naoljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob lawfc COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bajuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupsatt" ILLINOIS: Chicago, J. Bevflt Cicero. J. Fabian (Chicago, C.cero In UUnoia) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Auguatin North Chicago in Waukegan. Mntk Wariek VIARILAND: KltzmlUer, Fr. Yodoplveo MICHIGAN: Detroit, L. Piaaku VIINNESOTA: Chiaholm, Frank GouXe, J. Lrxan'-Ui Ely, Joe. J. Peehel Eveleth, Louis Gouie ..Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pov8e Virginia, Frank Hrratlch MONTANA: Round np. U. M. Pan Ian Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck —^ ww york': Qowanda, Karl Uttte Fall«, OHIO: Barberton, Frank Cleveland, Anton Bobek. Chas. Kar-linger, Jacob Resnik, Job« Siapniit Girard, Antra Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumte Youngstown, Anton Kl^H OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar I ' Broughton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brettfw Coverdale In okolica. Mrs. Ivana Ropnik Export, Levis Supantti Farrell. Jerry Okcrn Forest City. Malh Kaadn Fr. Blodnlkar Oreensburg, Frank Novak | Homer City, Fr. Ferencbak Johnstown, Ma Pelanti Krayn, Ant. TkiddJ Luzerne. Frank Balloeb Midway, Ju**u 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Fragar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefcifrer West Newton, Joseph J or an „ WISCONSIN. Milwaukee. West Aliia. F». Sheboygan, WYOMING: Rock Springa. Diamondvllle, Joe Rolka ta,' katere je M