Kmečka trgovina Anglija se zanima za naš trg Že nekajkrat smo na tem mestu opozorili na veliko aktivnost angleške trgovske politike na Balkanu, ki stremi za tem, da se z gospodarskimi stiki poveča tudi političen vpliv Anglije. Med našo državo in Anglijo so se vršili razgovori, katerih vpliv se sedaj že močno pozna. Naš izvoz v Anglijo je začel skokoma naraščati. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izvozili v Anglijo za 304 milijone dinarjev blaga, to je za 140 milijonov ali 85.3% več, kakor lansko leto v istem času. Tudi naš uvoz iz Anglije se je dvignil, vendar je bila naša trgovska bilanca z Anglijo v prvih petih mesecih tega leta za 96 milijonov dinarjev aktivna, med tem ko je bila Iansko leto še za skoraj dva milijona pasivna. Živahen izvoz v Anglijo je tem bolj razveseljiv, ker plačujejo Angleži vse naše dobave takoj v zlati valuti, dočim jih plačujejo tako zvane »klirinške« države samo s svojim blagom. Po najnovejših vesteh iz Beograda pa je pričakovati, da se bo izvoz našega blaga v Anglijo še bolj razvil. V septembru pride v našo državo angleška gospodarska delegacija, ki bo proučila možnost uvoza onega našega blaga, ki ga Anglija dosedaj uvaža iz drugih držav. To so predvsem živinski proizvodi, industrijske rastline, žito, les in rude. Trgovski sporazum s Švico V Beogiradu je bil po večtedenskih pogajanjih podpisan trgovski sporazum s švico, s katerim se ukinja sedanji klirinški plačilni promet ter se zopet uvaja svobodno plačevanje. Sporazum stopi v veljavo s 1. avgustom. Sporazum nam tudi priz:nava, da lahko imamo aktivno bilanco, tako da je naš izvoz v švico za 20% večji kakor uvoz iz švice. švica nam je dovolila višje kontingente ao debeli prašiči po 8—9 din za 1 kg žive teže, mladi pujski pa po 100—150 din komad. Sirove kože, ovčja vobia Goveje sirove kože so po 12 din, telečje po 12, svinjske pa po 8 din za 1 kg. — Oprana ovčja volna se prodaja po 35—38 din, neoprana volna pa po 28—32 din za 1 kg. Kakšna bo letos svetovna žetev Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je zbral podatke o stanju posetve po vsem svetu. V svojem poročilu pravi, da bo žetev letos bržkone boljša kakor lani. To velja zlasti za Mažarsko, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Poljsko, Litvo, Rusijo, azijske in afriške žitnice ter za Argentino, kjer so poleg tega posejali z žitom mnogo več polja kakor lani. Tudi v Severni Ameriki bo žetev kljub velikim nalivom nadpovprečna. Čeprav bi v zadnjem trenutku nastale kakšne lokalne katastrofe, se po mnenju zavcda ni bati, da bi se cene letošnjemu žitu dvignile. Kriza na lesnem trgu Zadnje čase so cene lesa precej popustile. Krivda pa leži predvsem na naših producentih samih. V Bosni in na Hrvaškem, kjer imamo velika lesna podjetja, predvsem državno lesno industrijo »šipad«, lesne krize sploh ne občutijo, nasprotno, trgovina postaja vedno živahnejša. Ta velika podjetja so razumela prilagoditi svojo proizvodnjo spremenjenim razmeram ter novim inozemskim trgom, katere si je naša država po prizadevanju sedanje vlade osvojila. Ta podjetja režejo danes les po angleških in nemških merah, ki se precej razlikujejo od mer, ki so v naših. krajih običajne, skrbno pazijo na prvovrstno obde- Javo lesa in tako potem vidimo, da spodriva bosanski lea, četudi je po kakovosti slabši, nažo prvovrstno smrekovino samo zaradi tega, ker so. naži žagarji trdovratni ter mislijo, da se morajo držati mer in načina obdelovanja kakor njihovi očetje. če pa lessni trgovec zahteva od kmeta ali žagarja angleške ali nemške mere, pa misli ta, da mora takoj zahtevati še enkrat višjo ceno kakor za običajne mere, dasi nima s takim lesom prav nobenih. večjih stroškov ali težjega dela, samo nekaj morajo biti plohi krajši. Pri nas bo pač toliko časa lesna kriza, dokler se naši producenti ne bodo združili v velike zadruge ter si osnovali velike, najmoderneje opremljene žage, na katerih bodo lahko sproti po zahtevah svetoTnega trga spreminjali mere lesa. Tako pa smo s sedanjimi merami sposobni samo za izvoz v Italijo in na Mažai-sko; ti dve državi pa imata z nami klirinški sporazum in uvažata od nas samo za toliko, za kolikor uvažamo mi od njih. Naravno, da je nastal zaradi tega v slovenski lesni trgovini in industriji zastoj. Na skladiščih producentov se zbira blago, za katero ni kupcev. Zaloge neprodanega blaga pritiskajo na cene, ki popuščajo. Spričo nazadovanja cen pa se moramo zavedati, da je les nove produkcije mnogo dražje proizveden, ker je bil dražje plačan na panju in so se skoro podvojili izdatki za delavske mezde in za dovoz lesa iz gozda. Narasle so javne dajatve, stroški socialnega zavarovanja itd. Ti povečani prodtikcijski stroški atavljajo znižanju cene za izdelan les zelo ozke meje. Producenti naj ne proizvajajo blaga, za katerega ni kupcev. Nujno je potrebno, da producenti izdatno zmanjšajo obseg produkcije, predvsem z redukcijo seC-nje. To je treba izvesti predvaem v državnih gozdovih in v vseh ostalih gozdovih, ki so pod državno upravo ali pod njenim nadzorstvom. S tako politiko bo država obvarovala gozdove za boljše čase, ko bomo naš les lahko vnovčili z večjim uspehom. Tako nam bo ta sporazum cmogočil mnogo večji izvoz lesa v švico, kar se bo na našem lestnem trgu brez dvoma poznalo. Živina V živinski trgovini je še vedno kriza. Cene so nestalne, deloma tudi nazadujejo. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Maribor. Prignanih je bilo io konj, 7 bikov, 70 volov, 308 krav in 16 telet, skupaj 411 glav. Cene: debeli voli 4.50 do 5.40 din, poldebeli 3.50—4.50, plemenski 4.50 do 6 din, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4,10—5.25, plemenske 3.50—4.50, krave za klobasarje 2,50—3.50, molzne krave 4—5.25, breje 4—5 din, mlada živina 4.50—6 din, teleta 5 do 6.50 din. Prodanih je bilo 240 komadov. — Ptuj. Prignanili je bilo 46 volov, 307 krav, 13 bikov, 37 juncev, 112 telic, 2 teleti, 107 konj, 3 žrebeta. Prodanih je bilo 17 volov, 117 krav, 9 bikov, 4 junci, 42 telic, 1 tele, 9 konj, 1 žrebe. Cene: voli 3.50—5.25, krave 2.50—5 din, biki 3.75—4.75, junci 3.25—4.50, telice 3.50—5.50, teleta 6.50 din. — Metlika. Voli 5.50, 4—5.25, krave 4.50—5 in 3.25—4 din, junci 4.50 in 4—4.25. — Kranj. Voli 6.50, 6 in 5 din, telice 6, 5.50 in 5, krave 5. 4.50 in 4 din, teleta 7.50 in 7 din. — Tinsko. Voli 5.50, 4.50 in 3.50 din, telice 5, 4 in 3 din, krave 4, 3.50 in 2.50 din. teleta 6 in 5 din. — šmarje pri Jelšah. Voli 5.75, 4.75 in 3.50 (Jin, telice 5.50, 4.50 in 3.25 din, krave 4, 3.50 in 2.50 din, teleta 6.50 in 5.50 din. — črnomelj. Voli 6, 4.25 in 4 din, junci 6, 4.50 in 4 din. teleta 6 in 4—4.25 din, krave 5—6 in 2.50—3.50 din. — Sevnica pri Breiicah. Voli 5—6, krave 3.50—i, junci in telice 4—5.50 din. Svinje Ves čas je trgovina s svinjami zelo živahna, cene se neprestano zvišujejo. Na mariborskem sejmu so bile cene sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—120 din, 7—9 tednov 130—160, 3—4 mesece 175—290 din, 5—7 mesecev 400 do 430 din, 8—10 mesecev 440—500 din, eno leto 710—820 din, 1 kg žive teže 6.50—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11.75 din. Na sejem je bilo pripeljanih 153, prodanih pa 98 komadov. — Na ptujskem sejmu so se prodajali pršutarji po 7.25 do 7.50 din, debele svinje po 8 din, plemenske po 6.50—7 din, mladi prasci 6—12 tednov stari po 60—140 din. — Na Gorenjskem se prodajajo debele svinje po 10.50 din, suhe pa po 8 din za 1 kg fcive teže. — Na Dolenjskem so mladi pujski 8 <Jo 1C tednov stari po 90—180 din, v Posavju pa