Poštnina plačana v gotovini Con« - Prano Ur 0.40 Štev. 160 W F Ljubljani, v torek, IS. julija 1041-XIX lAStO VI. Itključoa pooblaSčenka ta ogla8eranJe Italijanskega in tujega .,f izvora i Onione Pobblicitd Italiana S. A, Milano. Oradnlitvo la ipiiHi KopHarJara 6, IJnhHaaa, Redazlon«, AnmlnbtnslMMt KopHit*ra 6, Coocmsionaria Mclosira per la pnbblicitd di provenienza italiano ed ester a: Untone Pnbblititik Italiana S. A, Milano. Italijanki ekspedicijski zbor la boj proti Sovjetom potuje skozi Nemčijo na fronto Vsepovsod so bili Mussolinijevi vojaki sprejeti z navdušenimi pozdravi in velikimi manifestacijami vsega nemškega ljudstva Dunaj, 15. julija, oddelki italijanskega s. Čez Nemčijo so potovali ekspedicijskega zbora, določenega za vzhodno bojišče, da se še enkrat posveti vzajemnost držav Osi v boju proti skupnemu sovražniku. Čeprav so različni vojaški razlogi odsvetovali obvestiti prebivalstvo o prehodu čet, je vendar ljudstvo samo od sebe po raznih krajih Nemčije pridrlo na postaje, koder so se vozile italijanske čete v dolgih posebnih vlakih, polnih ljudi in vojnih potrebščin. Množica je italijanskim vojakom povsod prirejala navdušene manifestacije, ki so pri vojakih zapustile nadvse ljub spomin. Te manifestacije so dobile uradni značaj na neki postaji v dunajski okolici, kjer je bilo določeno, da se prevozi italijanske vojske ustavijo. Iz Berlina je nalašč prišel tja poslanik Alfieri in počakal več vlakov. Zbral je okoli sebe vojake jer jim govoril s prisrčnim ponosom. Vsak vojak je dobil okrepčila, sadje, cigarete in dopisnice. To so oskrbeli mladi fašisti, člani fašistovske zveze na Dunaju. Poveljeval jim je fašistovski nadzornik za Nemčijo polkovnik Ruggero Lader-chi. Nemške oblasti so vojakom potem dale prigrizek. Častniki in vojaki so v odkritosrčnem tovarištvu použili isto jed. Poveljnik dunajskega vojaškega okrožja general Strezius je v družbi drugih nemških gene- ralov, župana, hitlerjevskih prvakov in Italijanskega generalnega konzula sporočil vrhovnemu poveljstvu ekspedicijskega zbora Hitlerjev pozdrav. Dejal je, da prijateljska čustva vsega nemškega naroda spremljajo italijanske vojake v civilizacijskem poslanstvu, ki se ga pripravljajo Potek novih bojev na vzhodni fronti Po nemškem in madžarskem uradnem poročilu se operacije spet razvijajo po načrtu Hitlerjev glavni stan, 15. julija, s. Uradno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi o bojih na Vzhodu: Prodorne operacije na vzhodnem bojjšču se nadaljujejo po načrtu. Finska vojska, je pod poveljstvom maršala Mannerheima na obeh straneth Ladoškega je- Topniški in letalski boji v Severni Afriki Uradno vojno poročilo št. 404 pravi: _ Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku je bil s topniškim ognjem pognan v beg angleški oddelek. Letalski oddelki Osi so bombardirali angleške postojanke in zažgali skladišča pri Marsa M a t r u h u. V Tobruku so letala bombardirala postojanke topništva, oskrbovalne naprave in zbira- lišča motornih vozil ter pristaniške naprave. Dve angleški letali, ki sta skušali napasti Tripolis, sta bili sestreljeni Naši lovci so ju v plamenih sestrelili, nakar sta padli v morje. Angleška letala so bombardirala nekaj krajev na otoku Rodu in je nastalo nekaj škode. Vzhodna Afrika: Živahna delavnost topništva v odseku pri Uolšefitu. Člani nemškega poslaništva v Moskvi so 13. julija zjutraj dopotovali čez sovjetsko mejo na turško ozemlje. Poslaniško in konztilarno osebje jc vodil poslanik von Schulenburg. Člani nemškega konzulata v Vladivostoku so pa 12. julija odpotovali na mandžursko ozemlje. Belgrajsko »Novo Vreme* prinaša članek z odkritji o tem, zakaj je novembra 1940 padel bivši vojni minister Nedič. Po navedbi lista je Nedič v začetku italijansko-grške vojne predlagal, naj bi Jugoslavija zasedla Solun in tako vnaprej preprečila vsako angleško izkrcanje. Toda skupina Angležem prijaznih ministrov in generalov je od kneza namestnika Pavla dosegla, da ie Nedič zaradi tega moral iz vlade. V Ankari so se začela pogajanja med Nemčijo in Turčijo za vpostavitev rednega letalskega prometa med obema državama. Turška uradna agencija prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika na vznodnem bojišču, ki pravi, da je tam videl sovjetski tank vrste »Mamut«, težak 120 ton. Tank je prava gibajoča se trdnjava, ki ji pa docela manjka okretnosti in ni mogla biti kos nemškim srednje-težkim oklepnim vozovom. Slovita pripetska močvirja so bila prizorišče najhujših bitk med nemškimi in sovjetskimi oklepnimi vozovi. Jekleni velikani so se med grozotnim hruščem granat trli v boju po blatu. Na koncu bitke 60 močvirja nudila strahotno sliko zaradi ogromne množite teh jeklenih pošasti, prevrnjenih in pogreznjenih po mlakužah, koder je plavalo nešteto trupel. Tako se glasi poročilo nekega člana nemških propagandnih kompanij v osrednjem glasilu hitlerjevske stranke. Romunska vlada Je izdala zakonski ukrep, po katerem velja vse vojno in drugo blago, kl so ga Sovjeti pustili pri tpi-ku, za državno imovino in ga mora vsakdo izročiti romunskim oblastem. Kdor bi se pregrešil proti temu, kdor bi napadal nemške ati romunske vojake ali državljane, kdor bi uničeval skladiSča in vojni material, kdor bi ropal ali vohunil in sabotiral v ozadju fronte, bo kaznovan s smrtjo. Sodba in usmrtitev morata biti izpolnjeni v štiriindvajsetih urah, kogar bi pa zasačili pri takem dejanju, bo ustreljen na mestu. Japonski listi so kot posebno novico prinesli poročilo iz Šanghaja, da teko pogajanja za sklenitev četverne zveze med Anglijo, Združenimi državami, Sovjeti in Kitajsko, poroča DNB. .400,ieo, >oo. gvrilovo KILOMETROV Murmansk Padut Jokansk .Mivavjra ** 0Lu“bowsk ft>noj > v'< li o •Hablnogorsb £ .Kandalal<4» ’ Pclkosenieml 2» - v Kemijirvi • 0, *'aT£š l' — • Rovanlfmiv a •h Mezen ■niemskoj* Niž.Zolotlcka|» Plnegt ARHANGELSK Kuusamo UokijSrvI« •= Haparanday jL ^ Uleaborg t^^Soroska * Suomusalm^* ^oinisk * Holmogor Onega ojnisk »Jemeck kirfersckojc®03 Ti jli vitra Ešvi=r» ^ Padani • rmes* MedvezntaGora k®! ismu _fVftt«avodsk Sprtavala a IWlsalm«Š|5fe= kotva S HELSINKI _ tallin Baltiški ESTONIJA Parnu Ka-gopot ^ •Koralo *W " •Olonec V» Voslcresen»k J »Lodejnoje Polje gp • •Zaguvj. Blaloze^k lovaja Ladoga ?Čerepovac pn LENJIN6RA0 •Somlno . .No«gmd ,M © Kolonna* ' *v Rjeinlea ?P0C*'a ^ 1imisatUSLj J „ _\KAUNAS(Kowno) ^/.Lepel ^ *Tuta Vn*lV4 ^(.Borls^> •HMbv« ^“TtGPOdnO/g^-RV . J vn' 4 •Baranji1*'' « •Bjatistok PSIuck KJ 'Prjiian. \ W^ve3r^fl^?n.Pj^^M0rir VARŠAVA _Lublln. % _ U KR\ /norod « Brfansk« .Klinci Jatec Livni« ,6pm«l 6lyho\n KbnotbpV •NI On Sumi •Rytsk Kkifsk .Obojan Bj«lqomd J Uelm*^Luclj Wovhon Ul Brodl°W?» ^ •fttbmJr *' cuEv!§riluW 3* Hzcyowj PrMingsl .LV/OUr* Bud« •Miskolcz m*z^ ‘Bata *,AnanifjJikOl AJEV MS,i1ttPi njinsk) ^ 1 *Krfvo]i [JEPUOPETOOVSK PROSTROJ Zaporoije Dubosari . TTraspoli Kronstadt.^ RUMUNJSKA Galac'v^K fPafTt«o.Bra'la> S »i!'>^fvi.,T.S«v«rln BUKARE5T \ | 6£0QRAD'li h-________________* Konstanca«! rJtvpatlort ervon Katri Giovinezze<. Sprejemi pri Vladarice Rim, 15. julija, s. Včeraj ob 19. je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica prvič sprejela v Kvirinalski palači Ekscelenco dr. Stjepana Periča, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra Hrvaške pri kraljevem dvoru. Sprejeta je bila tudi poslanikova gospa. Vzvišena Vladarica je potem sprejela v poslovilni avdienci madžarskega poslanika Eksc. barona Villanija in baronico Villanijevo. Prometni Minister na obisku v Berlinu Berlin, 15. julija, s. Včeraj dopoldne je dospel v Berlin prometni minister Host-Venturi, da vrne svoj e časni obisk nemškega prometnega ministra dr. DorfmUllerja v Italiji. Ministra Host-Venturija spremljajo številni uradniki. Nemčija ne misli na posebni mir s Sovjetf Berlin, 15. julija, s. Na vprašanje nekega tujega časnikarja, če bi Nemčija jemala v poštev kako zahtevo po premirju ali o ločenem miru s strani sedanjih sovjetskih oblastnikov, so na odgovornem mestu izjavili, da si je protiboljševiška vojska postavila za cilj uničenje vsega boljševi-škega sistema. Ta sistem se zdaj uničuje. Misliti ali domnevati, da je možna kaka kompromisna rešitev, je neumno. S tega stališča je vojaška zveza med Anglijo in Spvjeti značilna: podpisala sta jo dva samomorilska kandidata, od katerih se vsak boji, da bi se drugi zadnji trenutek utegnil obesiti. Namen vojaške zveze med Anglijo in Sovjeti Berlin, 15. jul. s. »V81kischer Beobachter« piše o angleško-sovjetski vojaški zvezi in pravi med drugim, da je namen te zveze jasen. Angliji naj zagotovi, da bodo Sovjeti nadaljevali vojno do konca. Danes, ko ni več mogoče govoriti o sovjetski zmagi, se hočejo Angleži oprijeti vsaj možnosti, da bodo Sovjeti dolgo in trdovratno nadaljevali z odporom, kar služi angleškim koristim. Vesti o strupenih plinih Stockholm, 15. julija, a. Pod naslovom »Strupeni plini so poslednje sovjetsko orožje« paše švedski list »Afton Bladet«, da so rdeči vojaki baje uporahljati strupene pline na Karelijski ožini, in sicer pri bojih za obrambo Repole. Churchillove napovedi o novih napadih na nezavarovana mesta Rim, 15, julija, s. Angleški ministrski predsed-, nik Churchill je včeraj govoril na kosilu odbora za civilno obrambo. V govoru je dejal, da se bodo nemški letalski napadi na angleški otok najbrž ojačili z jesenjo in zimo. Potem je trdil, da so angleški letaski napadi na nemška me6ta odgovor na nemške akcije, čeprav je znano, da se je velika vrsta nemških. bombnih napadov na London in na druga angleška mesta začela vsaj tri mesece po angleških napadih na nemško prebivalstvo, kot poseben odgovor na te napade. Napovedal je, da bodo angleški bombniki v še večjem številu prihajali nad Nemčijo ter izrazil upanje, da bo mogoče delovanje teh bombnikov raztegniti tudi na Italijo. Na koncu je dejal, da je pot, po kateri gre Anglija v bodočnost, mračna in resna. Veljak iz Cirenajke o surovih angleških napadih Bojišče, 15. julija, s. Neki veljak iz Cirenajke, eden tistih, čigar avtoriteta se uveljavlja še daleč v puščavo, kjer stoje pastirski šotori in kjer so prenočevališča kamelskih karavan, ob katerih ponoči gore majhni ognji, je iizjav,il posebnemu dopisniku agencije Stefani 'laslednje: Tudi mi smo.se naučili razumeti trdo nujnost sodobne vojne in smo se morali uklonita volji Alaha, ko so angleška letala bombardirala Tripolis, Bengazi in Demo z namenom, da bi zadela ladje in skladišča vojnega materiala, Razumeli smo tudi, čeprav ne odpustili, da so angleške bombe, namenjene letališčem, pognale v zrak hiše naših bratov. Toda stvar je postala tedaj, ko so Angleži morali z največjo naglico izprazniti Oire-najko, popolnoma drugačna: Zdaj prihajajo metat bombe ne na pristanišča in letališča, ptič pa čisto prosto na mesta sama. In oni dobro vedo, da tam prebiva gostoljubno muslimansko ljudstvo ter ubi- jajo naše žene, naše otroke, ki so brez moči, ter črede, ki se pasejo po Gebelu. Za tarčo so si vzeli grobove naših, največjega spoštovanja vrednih mož in naše mošeje. Se pred nekaj tedni so Angleži nabirali naše prostovoljce za boj proti Italiji. Da bi nas pripravili do tega, da bi prelomili prisego, ki smo jo dali Italiji, so se poslužili vseh mogočih sredstev in podkupovanja ter so nam trdno zagotavljali, da je zanje vse, kar je muslimanskega, sveta stvar. Morda so nam tako pravili zaradi tega, ker so k naših oči brali kak dvom, ali pa ker so se zavedali, da tudi mi vemo za strašna preganjanja, ki so jih bili deležni muslimani v Palestini in v Perziji. Njihova surovost se danes kaže v tem, da mečejo bombe. Ta cirenajški veljak se je nato hitro poklonil, v očeh pa mu je sijal ognjeni srd. Skočil je na konja in hitro oddirjal proti Gebelu. Koncert Pine Carmirelli Snoči ob pol devetih ie Glasbena Matica v Ljubljani priredila v veliki filharmonični dvorani zelo uspel koncert, ki (ja je izvajala violinistka virtuozinja gdč. Pina Carmirelli; na klavirju jo je spremljala gdč. Marija Sala. Razmeroma še niladn violinistka ie dala prav dober koncert, za katerega je izbrala zelo resen in dober spored del Frescobaldija, Vival-di-Respighiia, M. Rrucha. Szimanovskega, Schuberta. De Falla, Paganinija, Straussa in Casella. Ze takoj v začetku je v Frescobaldijevi »Ariji« dala slutiti umetnico večjega formata in je svojo reproduktivno moč stopnjevala še v Vivaldi-Rcspighijevi »Sonati in re maggiore« (Moderato —- a fantasia — Allegro moderato, Largo — Vivace) ter v M. Rruchovem »Concerto in sol minore« op 26 (Allegro moderato, Adugio, Allegro energico). Ta program prvega dela koncerta je izvajala in podala ne samo v virtuoznem nbvladanju violine, temveč v nenavadni glasbeni poglobitvi. Krasen violinski ton ie že v Frescobaldijevi »Ariji« prevzel poslušalce in ie vplival kot neko čudovito razodetje: igra in oblikovanje violinistke je osvajala čimdalje bolj. V resnici, tega nismo pričakovali, zato nas je lem bolj veselo presenetila. Gdč. Pina Carmirelli predstavlja redko osebnost v ženskem svetu, katero moramo uvrstili med prvovrstne violiniste-virtuoze. ki jih ne odlikuje le temeljito tehnično obv/adanie instrumenta, ampak podreja vso zunanjo virtuozno gmotnost umetniškim zakonitostim v svoji igri. Kajti njeno poustvarjalno dejstvovanje je koncertrirano zgolj na pristno Kaznovani gostilničarji Ljubljana, 15. julija. Policija za nadzorstvo nad prehrano in cenami je preteklo dni ugotovila, da so naslednje gostilne dajale gostom meso navzlic prepovedi: 1. Vončina Oton, Sv. Petra cesta 55; 2. Nazor Vlado, Sv. Petra cesta 7; 3. Fabijan Aloj*, Tavčarjeva ul. 4; 4. Pengov Osvald, Karlovška c. 19; 5. Možina Martin, Florjanska ul. 24; 6. Zičkar Jerica, Prešernova ul. 9. Razen ovadbe sodnim oblastem je Visoki Komisar zapovedal, da se omenjenim zapro gostilne za pet dni. Policija je v trgovini Neže Marn, Tržaška e. 75, dobila živila, ki so racionlrana, pa niso bila prijavljena. Visoki Komisar je razen ovadbe sodnim oblastem odločil, da ee omenjena trgovina zapre. Novice iz Države Komisija za preskrbo vina. Pred kratkim je bila v Rimu sestavljena posebna komisija za preskrbo vina. Neposredno je podrejena ministrstvu za poljedelstvo in gozdove, pod čigar nadzorstvom razvija svoje delovanje. Ima nalogo — kakor poroča »Agenzia d’Italia e dellTmpero« — proučevati vprašanja, ki se nanašajo na preskrbo vina za vojaštvo in civilno prebivalstvo kakor tudi sodelovati in nadzorovati posamezne organizacije pri nabavi in razdeljevanju vina. Komisijo tvorijo predsednik in podpredsednik, ki oba imenuje minister za poljedelstvo, ter štirje člani kot zaslepil niki ustrezajočih narodnih fašističnih organizacij za sodelovanje. Proizvodnja metana v zadnjih letih. V zadnjih olpetih letih je bil dosežen v Italiji velik napredek tudi na področju proizvodnje metana, s čemer je bil podan nov dokaz, da je italijanska gospodarska samooskrba vedno popolnejša, Italija pa vedno manj odvisna od uvoza raznih proizvodov iz drugih držav. Kako je proizvodnja metana v Italiji zadnjih pet let napredovala, se lepo vidi iz nradnih podatkov. Leta 1936. je znašala še komaj 13.000 kub. metrov, potem pa je polagoma naraščala do leta 1939. Leta 1937. je znašala 15.022 kubičnih metrov, 1938. leta 17.640 in 1939. leta že 20.800 kub. metrov. Silen skok pa je dosegla proizvodnja metana naslednje leto. Poskočila je kar na 35.500 kub. metrov. Najvažnejši podjetji, ki proizvajata metan, sta v S. Giuseppe di Cairo z možno letno proizvodnjo približno 30 milijonov kub. metrov, ter v Porto Marghera, ki na leto lahko proizvede kakšnih 15 milijonov kub. metrov metana. in le s prvinsko sitnostjo zmogljivo črpanje estetskih glasbenih vrednot, ki jih nudi v najpopolnejši oblikovitosti umetnine. Njena nenehna gradeča igra poteka v čudovitem vsestranskem niansiranju s finim občutjem oblikovanih fraz, v čistem, polnem in žametnem tonu, jasno izvedenih pasažah, z globoko prežeto kultiviranostjo. Vse je bilo z ljubeznijo in skrbnostjo pristnega muzika izdelano do natančnosti in podano z močnim estetsko glasbenim občutjem, ki ga le redko srečamo. Težko je reči, kaj je bilo boljše, kje je bila močnejša. Kajti gdč. Pina Carmirelli je bila enakovredna v vseh slogovno svojstvenih delih. Tudi spored drugega dela je podala z enako močno oblikovnostjo. SliŠnli smo mojstrsko v vseh finesah izvedeno delo »La fontana d’aretura« Szimanovskega, »L’ape« Schuberta, De Falla »Juta«, Paganinija »Due caprici per violino solo«, Straussa «Alla sor-gente solitaria« in Casella *Danza siciliana«. Tudi gdč. Marija Sala ie na klavirju podala dobro spremljajočo igro, ki se je gibala v popolnem skladu in preciznosti. Gdč. Carmirelli predstavlja redko violinsko reproduktivno stvarjalko, ki jo bomo radi zopet poslušali v svoji sredi. Kakor ga njena visoko nadpovprečna kvaliteta zasluži, jo je občinstvo, ki ga je na mah osvojila že po prvih taktih, toplo dalo priznanje v prisrčnem navdušen iti. Upamo, da nas bo že jeseni zopet obiskala. Mladi umetnici gredo iskrene čestitke. Maksimalne eene za sadje in zelenjavo Maksimalne cene za povrtnino in razne sadeže ie po pooblastilu Visokega komisariata mestni tržni urad spet določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in prodajalk za ta teden. Po določitvi ten cen ne sme v Ljubljani nihče prodajati navedenih pridelkov po vitjih cenah, pač pa se bo gotovo le med tednom nekaj živil pocenilo. Maksimalne cene so naslednje: koleraba 1.50 lir, rdeča pesa 2 liri, domači stročji fižol 3.50 lir, novi krompir 1.90 lir in zeljnate glave 2.25 lir za kilogram; liter lisičk 1.50 lir, borovnic 2 liri, rdečin jagod 5 lir in šopek s štirimi korenčki srednje aebeline 0.20 lire. Nesreča na Tyrsevi cesti Ko je hitela raanašalka »Slovenca« Fabijan Mimi, stanujoča v Frankopanovi ulici 29, včeraj okrog pol 6 popoldne s kole«om po Tyrževi cesti, je hotela e kolesom preiti ulico pred tramvajem, jo je tramvaj odbil s kolesa, da je z vso silo padla po tlaku in nezavestna obležala. Pri padcu si je Fabijanova prebila lobanjo ter dobila tudi druge telesne poškodbe, zlasti po hrbtu in rokah. Nesrečnici so takoj priskočili na pomoč in jo odpeljali v bolnišnico. Njeno stanje je resno in je še vedno nezavestna. Fabijanova je dostavljala časopis po šiški in jo naši naročniki v tem predelu mesta dobro poznajo. Prijava vseh zalog surove in žgane kave Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX. na podlagi kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 464 in smatrajoč ukrep za nujen, odreja: Člen 1. — Vse zaloge surove ali žgane kave v zrnju, ki so na dan 14.' julija 1911-XIX pri trgovcih na debelo in na drobno, pri zadrugah, civilnih zalednicah (vštevši bolnišnice in sanatorije), hotelih, restavracijah, gostilnah, penzijah, kavarnah in podobnih obratih, se morajo prijaviti do vštetega i6. julija t 1. občini, kjer je blago. Količine zalog je treba prijaviti v kilogramih, člen 2. — Zaloge kave iz člena 1. so z izjemo zalog bolnišnic in sanatorijev pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Člen 3. — Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati neposredno — vsekakor ne po 18. juliju — Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Čl. 4. — Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki bi prijavili neresnične podatke, se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga. Člen 5. — Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 17. julija 1941-XIX. , Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Ko sonce žge Sonce sije z jasnega neba. Vroče je, pasje vroče. Ljudje hite zjutraj v službo in so kar veseli, da se jim ni treba pariti na soncu. V tej pa6j'i vročini je posebno uradnikom še dosti dobro, kajti uradi so hladni in okna odprta. Debele rnojne kaplje pa oblivajo lica trstih, ki morajo delati kje zunaj ali ki opravljajo naporno delo z rokami. Koliko potu prelije kovač ali ključavničar, da ne govorimo o tistih, ki premetavajo premog ali drva. Vsak poklic ima svoje težave. Dopoldansko sonce vedno boli žge. Kar čutiš, kako postaja cestni tlak vedno bolj vroč. Proti poldnevu se s smolo polita cesta kar vdaja. Smola se ti pod nogami kar razleze. Ozračje trepeče od vročega zraka. Ulice so kakor razbeljene. Avto-izvoščki stoje na svojih postajališčih in čakajo, čakajo. Kdo bi se vozil, ko pa je tako malo ljudi na cestah. Izvoščki posedajo z zavihanimi rokavi. Nekateri prebirajo dopoldanske ali popoldanske liste, drugi pa stoje v krogu in 6e pogovarjajo o tem in onem. Le od časa do časa zazvoni telefon. Nekaj lir bo spet padlo v žep... Ljudje pa hite v dopoldanskih urah po svojih opravkih. Podvizajo se, da čim prej vse opravijo, da se jim ne bi bilo treba preveč pariti na soncu. Gospodinje hite s trga domov, več ali mamj obložene, navadno pa precej zamišljene in zaskrbljene. Sploh je v pasjih dneh precej hudo življenje za vse, ne samo za obilnejše ljudi. Pravijo, da rajši zmrzujejo kakor pa da se kuhajo. Oni že vedo kako je z njimi in ni da bi jim oporekali. Proti opoldanski uri pa so ulice kak"’- izumrle. Kakor da bi dobite injekcijo, pa se : spet E' arrivata 1’ACOVA C ARANCIAIA S. Pellegrlno Chiedeteia ovunque! Deposito: M Gerovac, UuDUana Kolodvorska ulica št. 8. — Tel. 28-95 Danes je prispela NINERAINA VODA In Orani ada S. Pellegrlno Zahtevajte jih povsod! Glavna zaloga: Pl. Gerovac, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 8. — Tel. 28-95 opoldne, ko se vrata trgovin zapro in ljudje hite h kosilu. Takrat je spet velik živžav po cestah. Pešci hite po hodnikih in cestnih prehodih, kolesarji, in teh je vedno največ, skoraj drve, da bi čim-prej bili doma, da se ohlade. Prijetna je senca na domačem dvorišču, ali p>a v hladni sobici, kdor le vse to ima. Okrog ene nastane po ulicah spet mrtvilo. Sem in tja vidiš lahko nekaj ljudi, ki imajo opravka in se podvizajo. Kako prav pride popoldanski počitek trgovskim uslužbencem, ko ostanejo trgovine zaprte kar do štirih. Štiri ure, Štiri dolge ure imajo časa, pa ga naj uporabijo kakor koli že. To je njihova prostost, to je njihova svoboda. Na vse mogoče načine jo izrabljajo. Eni ostanejo doma, večina pa sede takoj po kosilu na kolo in hajd na Savo, Ljubljanico ali kam drugam. Vse eno kam, samo da se bodo malo osvežili. In tako iz dneva v dan. Pridno izrabljajo to štiriurno svobodo, saj ne vedo do kdaj jo bodo smeli še izrabljati. Pa tudi drugi, ne samo trgovski pomočniki hite na savski breg. Sicer so oblečeni kar moči lahko, a še vedno jih kuha. In žeja, žeja. Ta dela marsikomu preglavice. Saj bi človek kaT venomer samo pil. A vode ni nikdar dosti. Usta so ti vedno suha. Ce si privoščiš čašo piva, je še najboljše. Toda samo Čašo? Za eno ali največ dve že še imajo cvenka v žepu. Za eno ali dve — žeja bi jih pa hotela najmanj pet. A ostale tri si moraš kar izbiti iz glave. Računski pregled tako velikega dnevnega izdatka nikakor ne prenese. Seveda so tudi tu izjeme. So nekateri, katere tudi pet čaš ne bo še spravilo »na kant«, še več pa je takih, ki si ne morejo privoščiti niti ene. Kje neki, ko pa je denar že vnaprej točno odmerjen za V6e druge, bolj potrebne stvari. In ti morajo ostati pač pri 6ami vodi. Pa pravijo da je kar dobra. Pravijo morda zato, da sebe malo potolažijo. Bregovi voda ožive. Kakor v mravljišču je. Tudi kopališča so napolnjena do zadnjega kotička. Vse kabine in omarice so razprodane. Sonce pa neusmiljeno žge. Kakor za stavo. Ob vodah pa same zagorele, zdrave postave živahnih kopalcev. V9e mogoče počenjajo mi se zabavajo. Med igrami minejo ure prostega časa. Spet kliče nekatere služba, druge spet drugi opravki. Vsi pa so veseli, da 60 nekaj veselih uric prebili na svežem zraku, vročem soncu m hladni vodi. Veseli so, da imajo tako vsaj nekaj miru, vsaj nekaj kratkih trenutkov brezskrbnega življenja Pojasnila glede Izvajanja odloka o prilagoditvi prejemkov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa v pojasnitev nekaterih vprašanj, ki so jih postavile prizadete skupine glede uporabe naredbe o prilagoditvi plač in mezd z dne 5. julija 1941-XIX, št 60, tole: Za določitev plačilnih skupin in pri vsaki teh določenega odstotka zvišanja se morajo upoštevati kosmati prejemki. Odtegljaji za davke, strokovni in zavarovalni prispevki itd. se zaračunavajo po novih kosmatih prejemkih. Za vsako skupino morajo biti kosmati prejemki po določenem odstotku zvišanja vsaj enaki na j višjim prejemkom, določenim za nižio skupino. Potemtakem ne smejo biti za tiste, ki so dobivali prejemke nad 600 lir, novi prejemki nižji kot 720 lir; za tiste, ki so dobivali prejemke nad 900 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji kot 1055 lir; za tiste, ki so dobivali prejemke nad 1200 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji koV1344 lir, za tiste pa. ki so dobivali prejemke nad 2500 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji kot 2750 lir/ V treh vrstah... Med Novim mestom in Šmarjeto je bila te dni vzpostavljena ponovna poštna avtobusna zveza. Največji letošnji živinski sejem Je bil pred kratkim v Kostanjevici. Med kupci in prodajalci je bilo zanj veliko zanimanje. Za bolgarskega poslanika je bil v Zagrebu imenovan politik in novinar Jordan Mečkarov. 40.000 hrvaških gozdarjev je dobilo skupno kolektivno pogodbo. Minimalna mezda je bila določena po 5.50 din. Tudi na Dolenjskem kaže, da bo žitna letina dobra. Prav tako kažejo zelo dobro tudi vinogradi. Ker je bil Mokronog že dalj časa brez stalnega zdravnika, Je bil te dni imenovan na to mesto zdravnik dr. Karel Mušič. Ker je zažgal zavojček smodnika, ki ga je našel v gozdu, se Je pri tem močno opekel po obrazu 17 letni Franc Hrastar iz Gotne vasi. Prvo pomeč so mu nudili v kandijski bolnišnici, potem pa so ga poslali v ljubljansko bolnišnico. Tudi na očesu je dobil hujšo poškodbo. Zirovniški železniški most je zdaj spet popravljen in voziti so začeli že prvi vlaki z Jesenic v Radovljico in dalje proti Ljubljani. V blejskem jezeru je utonil 19 letni mladenič Švajger iz Celovca. Utopljenca so našli šele drugi dan. Strela je udarila v kozolec. V Domžalah je oni dan, ko je bila huda nevihta, udarila strela v kozolec Vincenca Habijana. Zgorel je kozolec, ki je bil poln krme. Gasilci so požar omejili, da se ni razširil še na druga poslopja. Požar Je izbruhnil pri posestniku Simoniču v Soržakih pri Metliki. Ogenj je uničil hlev, iz katerega so k sreči rešili živino, in pa kašča. Simonič trpi veliko škodo, ker ni bil skoraj nič zavarovan. Danes bodo v kopališču Ilirije velike plavalne borbe. Ilirjanski plavači se bodo pomerili med seboj. Tekme se bodo začele ob pol 9 zvečer. Na Hrvaškem kaže letina pšenice zelo dobro ln bodo potrebe države krite. Nekaj pšenice pa bo odkupljene. Odkupna cena bo za metriki stot 450 din. ,: Steklarske potrebe Hrvaške bosta krili fvor-nici stekla v Humu vzhodno od Ormoža in pa hrastniška steklarna. <♦♦♦»♦»♦» ŠPORTNE VESTI Finska nogometna zveza je bila ustanovljena leta 1907. Vsega skupaj je v njej včlanjenih 175 klubov. V prvi Ln drugi ligi igra 8 klubov, v tretji ligi pa 55 klubov. Najboljša dva iz tretje lige prideta vsako leto na zadnji dve mesti v prvi in drugi ligi. Po navadi je v prvi ligi po 6 klubov iz Helsinkov, po eden iz Turkuja in eden iz Vaasa. Najboljši finski nogometni klub je tisti iz Turkuja, ki si je tudi lanii osvojil prvenstvo. Drugi najboljši je iz Turkuja in Sele na tretje mesto pride prvi belsin- §ki 1^2b« Hamburški olimpijski stadion bo imel kmalu za 90.000 ljudi prostora. Helling je bil nemški in evropski prvak v teku na 400 m čez zapreke. Najboljši rezultat je postavil leta 1939, ko j« za to progo rabil 51.6 «ek. Leta 1937 j« prvič postal nemški prvak. Tudi madžarski lahkoatleti so v zelo dobri formi Nekaj rezultatov zadnjih dni: 1500 m Szabo 3:55,8; 5000m: Szilagy 14:56; 800m: Hires 1:57,7; 100m: Korompey 10,8; met diska: Kuliky 47,90m; met krogle: Nemeth 49,37 m; met krogle je nov madžarski rekord. Skok v daljavo: Csany 7,18 m; skok v višino: Gaspar 1,84m; met kopja: Var*-segy 00,10 m in 400 m zapreke: Bolgar 56,00 sek. V nemškem tako imenovanem >Alpenpreis< nogometnem tekmovanju vodi doslej dunajska Austria s 5 točkami. Sledi ji Regensburg « Prav tako 5 točkami, vendar pa z eno odigran® igro več, tretja je Wienna s 4 točkami od dveh iger. Nato pa se vrste dunajski klubi: Sportklub> Ad-mira, VVacker itd Edw Wal!are: Na sever, potepuh! »Govoril sem z guvernerjem in mu vse natančno povedal o izredni dogodivščini. Bil ie izredno ljubezniv. Dal je fotografirali dr. Eving-tonovo izjavo in mislim, da je že pisal državnemu tajniku v Washington. Saj sta, kolikor mi je znano, zelo dobra prijatelja. Povedal sem mu tudi. da sem se poročil.« Sledil ie kratek molk. »Ali so ga polile solze?« je nedolžno vprašala Oktober. »Nikakor ne. Pokazal se je zelo pogumnega. Dal mi je celo dopust.« Začudeno ga je pogledala. »Dopust?« Robin se je skušal pokazati brezbrižnega. »Seveda. Kolikor ga je pač treba za poročno potovanje. Spet je sledil kratek molk. »To torej pomeni, da sva uradno poročena,« je počasi dejala Oktober. »Da.« Oktober je molče strmela proti reki, ki je postajala vedno bolj temna zaradi bližajoče se noči. »To je gotovo hud udarec zate, potepuh,« je rekla Ironično. »Ce ni zale še hujši,« ji je odvrnil. Nato ie ponovil poročilo, kutero so pred dnevi prinesli časopisi: »Prismojena šolarka se je poročila z blaznim potepuhom.« »Oh,« je vzkliknila in hitro pristavila: »Ali je bila tako zelo prismojena?*. Vstala ie in se približala ograji. Zdelo se je, da ie zatopljena v pokrajino, ki je počasi tonila v nočno temo. Nenadoma pa se je okrenila, položila roke na njegova ramena in ga poljubila. »Sedi vendar,« ji je dejal Robin. Ubogala ga je, a njen stol je ostal prazen .... ... »Vse je pripravljeno, mvlord,« je dejal Mortimer pri vhodu. V temi si je Oktober pogladila lase. »Ali ie pošta fe dospela?« ie vprašala. Sicer ni pričakovala nobenega pisma, a zdelo se ji je potrebno, da pokaže vsemu svetu, kako mirna je in kako se zna obvladati — kar pa v tem trenutku nikakor ni bilo res. »Ne, mvladv. Pač pa sem pozabil vam povedati, da je bila pred desetimi minutami tukaj ladv Georgina In pustila za vas majhen zavojček.« »Georgina!« Robin ni rekel ničesar. OdSel Je z ženo v jedilnico. Zavojček je ležal poleg njegovega krožnika. Bila je majhna škatlica. Odprl jo je in vzel iz nje listek in — kameio. »Najiskrenejše čestitkel« je bilo pisano na lislku. Robin je vzdihnil. »Res, pravi gentleman,« je deial. Po večerji je prišel sluga vprašat, ob kateri uri naj pripravi avtomobil. Oktober je odgovorila namesto/ Robina: »Nocoi lord Rochford ne potrebuje več avtomobila.« I o n t c Dve novi zanimivosti je pripravil ^Slovenski dom“ svojim naročnikom in prijateljem. V ponedeljek, 21' *• me8®ca bo začel priobčevati DVA NOVA PODLISTKA Izbrali smo za to priliko dve deli, ki bosta po svoji zanimivosti in napetosti želi priznanje vseh naših bralcev. Prvi novi podlistek je zgodovinski roman G. L. Bon*l^l* Črni krliar Povest iz burne, pošastne dobe križarskih vojska, polna skrivnostnih zapletov, velikih junaštev in dramatičnih napetosti. Drugi listek je prevod knjige slovitega švedskega zdravnika 1° pisatelja Azela Munthej® „Spominl In utrinki1* Mnogim izmed naših bralcev je znana čudovita knjiga istega pisca „San Michele“ Isti čarf ista mojstrska povezanost pravljičnosti in resničnega življenja, isto odkrivanje lepote in dobrote v najbolj neznatnem dogajanju, ista omamljiva privlačnost preveva tudi to delo, ki bo prineslo pozabo in uteho vsem prijateljem našega lista. Ti dve izredni zanimivosti Vam bo začel naš Ust dajati * pontdal|*k 21«Julll*» Ne zamudite začetka, opozorite na to svoje znance, da si bodo s tem dnem naročili naš list in imeli bodo za mesece poleg novic tudi vsak dan zanimivega in očarujočega berila V ranem jutru se zbirajo planinci in nedelj-*** .'5letn'ki pred avtobusi ter ljubljansko železniško postajo — v skrbeh za vreme, ali bo, ali ne — brez dežja. »Kam pa Vi? V Iški Vintgar?« »Na Dolenjsko!« — Zopet drugi s prvima izletoma SPD na Kurešček in na Krim — ljub-1 lanskega vremenskega preroka. In tako so se v megleno nedeljsko jutro odpeljali z vlaki, avtobusi, kolesi, deloma pa odšli peš v razne kraje, na hribe ter na »gore« Ljubljanske province. Majhna, a prijetna družba je izstopila na železniški postaji Preserje ter jo mahnila mimo počivajočih italijanskih vojakov izpod železniškega mostu po stari cesti, da se popne na Krim. Številni izletniki in romarji hite k romarski cerkvi Matere božje sedeni žalosti na Žalostni gori, kjer bo pel slovenski novomašnik prvo sveto mašo pred pozlačenim lesenim, baročnim oltarjem — s prošnjo za svojo srečo in za svoje ter svoj rod, ki se bo zgrnil pod lipami pod cerkvenim obzidjem. Meglene koprene zakrivajo razne poglede in razglede, ko jih za hip pretrgajo zlati prameni ter obsijejo še Sveto Ano in Svetega Jožefa, ki zlati božje oko nad glavnini oltarjem. Meglene zavese se trgajo... naš rod roma tako rad na to goro. Ob poti leži gonilni kvader — spomenik ponesrečencu, pred njim vaza svežih vrtnic in julijskih cvetlic z nnših polj in kmečkih vrtov, nato dalje mimo obnavljajočih se kmečkih domov vasi Preserje. Skoraj vsak dom prezidava in povečuje okna v svet. Ob poti namesto gorenjskega plota zid, zložen iz kraškega kamna. Negotovo vreme se zboljšuje nad Ljubljanskim poljem in barjem, v ozadju slutimo Julijske in Savinjske Alpe z narcisnim poljem Kara-ravank. Pod nami se je pokazalo majhno, stalno Presersko jezero, okroglo kot zagonetno oko, zroče v nejasno nebo. V njem da leži ogromen zmaj, z glavo pod Sveto Ano, z repom pod Krimom, in kadar v jezi z njim zamahne, se Krim pooblači in strašna nevihta s povodnijo zalije vso dolinico v veliko jezero, globoko, temno, polno rib in rakov. Ob njem ti oko razloči prav majhno kopališče, ki bo v poznejših urah sprejelo sonca, zraka in vode željne kopalce. Po gozdnem kolovozu, preko cvetočih senožeti se dvigamo proti Planici, vasici dveh kmetov. Klop pred kmečkim domom po eno in Pol urni hoji naravnost izziva za zajtrk, bolj suhi nahrbtniki se razvezujejo, žejni pa vprašujejo kmetico Vidmarjevo: »Ali imate kaj mleka? Jajc, masla?« »Naše gospe (krave namreč) so šle na planino, a se z izleta še niso vrnile. Jajca in drugo p arabim za naše kosce.« »Blagor koscem,« nam je ušla nevoščljiva želja. Toda nekaj svežega mleka sn\o vendarle dobili pri sosedu. Za sosedom stoji v nedeljski osamljenosti cerkvica svetega Tomaža, kjer da je hotel nekoč krimski medved raztrgati ižanskega grofa, ta pa je v stiski obljubil svojemu SUŠA NA LJUBLJANSKEM POLJU Že nekaj dni ni padla niti kaplja dežja In kmetovalci ter vrtnarji na Ljubljanskem polju se Željno ozirajo v nebo, kdaj se bo pooblačilo. V okolici Ljubljane se že namreč pozna suša, ki -ov|icar še ni katastrofalna, utegne pa se spremeniti f.cj t.i rpsno nesrečo. Sedaj sta namreč krpmpir in fižor v polnem cvetju, medtem ko je grah že dozorel. Fižol in krompir pa sta prav za prav glavna pridelka Ljubljanskega polja in barja, poleg zelja, ki gre prav sedaj v glave. Letina je v začetku dobro kazala, dasi so se pojavili razni škodljivci. Na nekaterih njivah je bramor močno zgrizla krompir in kolerabo, kapusova gosenica pa je močno razžrla zelje in ohrovt, fižolu pa močno škoduje neka uš. Ljudje si proti tem škodljivcem pomagajo na vse mogoče načine, izkopavajo bra-morjeva gnezda, uničujejo gosenice in metulje, ogroženi fižol pa zalivajo z vodo, v kateri se je kuhal tobačni izvleček ali star tobak, oziroma tobačni odpadki. Baje je to zelo uspešno sredstvo. Pač pa ni pomoči proti suši, zlasti ne za kmeta, medtem ko si vrtnarji za silo pomagajo z zalivanjem in škropljenjem, kar pa zopet zahteva veliko dela. Ponekod je zaradi suše zelje že vse osmojeno in uvenelo. Razni škodljivci, zlasti črvi, močno škodujejo tudi korenju, pesi, sončnicam, bučam in .kumaram, ker jim izpodjedajo drobne koreninice, tako da usahne glavna korenina, oziroma Koren in steblo. Vendar je upati, da bo kljub tem .nadlogam — samo da bi Bog dal kmalu dežja —, tetošnja letina na Ljubljanskem polju in barju vgodna. Nedeljski Krim patronu sezidati planinsko cerkvico, i>o srečni rešitvi pa je izpolnil svojo zaobljubo. Pot nas vodi mimo senožeti v Lužno selo, dalje skozi smrekov in mešan gozd po kameni-tem kolovozu navzgor. Ob njem vabijo rdeče jagode. Od križišča poti iz Preserja in Brezovice te vodijo nove markacije strmo po krimskem pobočju na cvetoče sedlo in na sam vrh Krima, na Turn s triangulaci jsko piramido na višini 1107 m. Zal zaradi motne soparice in megle nismo videli znanega razgleda na Ljubljansko barje z belo Ljubljano, niti Savinjskih in Julijskih Alp, zavito v koprene, le proti jugu je nekoliko jasnejši razgled na Turjak, Kurešček, v daljavi Snežnik, Nanos... Zaradi močnega vetra smo se podali na sedlo pod vrhom v zavetje drevja, kjer je divji lovec v ranem nedeljskem jutru končal življenje mladi srni. Polomljene veje, pohojena trava, koža in drobovje priča o lovski tatvini. Poležemo med arniko in drugo planinsko cvetje. Po počitku pa smo se podali proti Gornjemu Igu, deloma po novi planinski cesti, ob kateri je vneta jagodičarka videla vedno vse rdeče, a bilo je le nekaj jagodnih listov ter dve, tri jagode. Iz Gornjega Iga smo si poiskali še novo bližnjico po strmem pobočju v Iški Vintgar. — Ležeč pri prvem zavetišču SPD, ob bistri Iški ti uhajajo misli k Blejskemu in Pohorskemu Vintgarju k strmim stenam Konmrčc, k alpskim dolinam in pobočjem, kjer stoji 68 planinskih domov in koč. Pri cvičku in v hladni kopeli smo se spominjali lepih izletov... Poseben avtobus nas je popeljal preko Ljubljanskega barja. Bila je res lepa nedelja. Nabiranje brovnic in jagod na višku Ljubljana, 14. julija. Včerajšnja nedelja, ki je bila v tem polletju najtoplejša, prijetna za kopalce, ki so v velikih trumah in skupinah zasedli vsa prosta kopališča okoli Ljubljane, je bila tudi za nabiralce in na-biralke gozdnih sadežev najugodnejša. Kdor je napravil izlete po bližnjih dolenjskih gozdovih, je opazoval prave armade mladine, žena in pa moških, ki so s košarami v rokah hodili po gozdovih in nabirali v prvi vrsti borovnice. Tam po dolenjskih gozdovih pa so ljudje brali v prvi vrsti rdeče jagode, ki jih že doma lahko spravijo v dober denar, kajti zanje se sedaj zanimajo mnogi trgovci in izdelovalci raznih sokov. Po dolenjskih gozdovih so letos tudi maline dobro obrodile. Ze sedaj je zanje povsod v poslovnem svetu veliko zanimanje. Organizirati je treba nakup malin na debelo, kajti naši dolenjski kraji bodo lahko nabrali do 60 in še več vagonov malin. Nekateri sicer nekoliko pretiravajo in trde, da bodo gozdovi v Ljubljanski pokrajini dali letos celo do 100 vagonov malin. Za gozdne rdeče jagode in maline pa je treba lastnikom gozdov plačati določeno odškodnino v denarju ali pa na drug način. Lastniki gozdov odstopijo določene dele, kjer rastejo jagode ali maline, v najem revnejšim slojem v vasi, nabiralcem gozdnih sadežev. Ti plačajo najem v gotovem ali pa najemnino odslužijo z dnino, kar letos, ko primanjkuje poljskih delavcev, vsi radevolje sprejmejo. Nabiralci sedaj pazijo in čuvajo svoje v najem vzete gozdne »par-te« in drže tam stražo, ki pazi, da se ne prikrade kak nepoklicanec in ne pobere jagod ali Najvišje dovoljene cene po gostinskih obratih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je n. podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941/XIX do ločil za trostinske obrate v Ljubljani naslednic na do- gostinske obrate v Ljubljani naslednje maksimalne cene: Restavracije Jedila (prva cena velja za obrate I. kategorije, cena v oklepajih pa za obrate II. kategorije): predjedi 6,— (5.—), čista juha 1.50 (1—-), ribja juha V.— (5.50), juha zakunana 2.— (1.50), italijanski rezanci 3.50 (2.20), prikuhe in solate 3.— (1.50), goveje meso 4.— (2.50), telečja pečenka 6.— (4.—), svinjska pečenka 6.50 (4.50), naravni zrezek 6.— (4.—), dunajski zrezek 6.80 (5.—), bifstek z jajcem 8.50 (5.70), perutnina pečena 10.— (8.—), bržola 6.— (4.50), rižota 3.50 (2.80), mali gulaž 3.— (2.—), veliki gulaž 5.— (3—), jetrca, ledvice male 2.30 (1.20), jetrca, ledvice velike 4.50 (2.60), vampi mali 2.30 (1.20), vampi veliki 4.50 (2.60), kranjska klobasa 180 g 3.80 (3.40), hrenovka 1.90 (1.70), gnjat 100 g 6.— (4.—), salama 5.70 (3.80), sardelni fileti 4.— (3.50), divjačina in ribe po dnevni ceni, surovo maslo, marmelada 1.70 (1.20), jajčne jedi iz dveh jajc 5.— (4.—), močnata topla jedila 5.— (2—), sladoled v čaši 4.— (3.—), omeleta z zelenjavo 6.—, z gnjatjo 6.50, sadje 2.— (1.70), torta 2.60 (1.30), domač kompot 2.60 (1.20), fini kompot po dnevni ceni, domač edr 100 g 3.80 (2.—), menu 7.60 (5.50), italijanski menu 13.— (7.—). Pijače: namizna vina za en liter 8.40 (7.60), sortirana vina 11.40 (9.10), domače pivo 5 dl 2.60 (2.60), domače pivo 3 dl 1.50 (1.50), v steklenicah 3.— (3.—), mineralna voda in soda 1 dl 0.55 (0.30), malinovec, limonada, oranžada 6 soda vodo 2 dl 1.90 (1.—), brizganec 1.50 (1.—), domači likerji 2.30 (1.30), domače žganje 1.50 (0.50), črna kava in kapucin 1.50 (0.80), bela kava 1.90 (1.20), turška kava 2.30 (1.50), čaj z dodatkom 3.— (1.20), mleko 1.20 (0.80). Kavarne Kava in tople pijače: črna kava in kapucin 1.70 (0.80), bela kava 2.10 (1.20), turška kava ali zamorec 2.30 (1.50), žitna kava 1.90 (1.—), vroče ali mrzlo mleko 1.15 (0.80), porcija čaja 3.— (1.—), z dodatkom 3.80 (1.70), čaj v kozarcu 1.90 (0.70), z dodatkom 2.60 (1.50), punč, grog 3.40 (2.—), vroča limonada 2.30 (1.—). Pijače: malinovec, limonada, oranžada 2.10 (1-—), mineralne vode, sodavica 0.60 (0.30), brizganec 1.90 (1—), čaša domačega desertnega vina 2.10 (1.20), čaša originalnega desertnega vina 3.— (1.50), čaša malaga cheri 3.80 (2.65). cviček 1 liter 9.50 (7.60), navadno belo vino 11.40 (7.60), sortirano vino 13.70 (9.10), specialna vina 15.20, v originalnih buteljkah 7 dl 22.80 (15.20), fruškogorski biser 24.70, pol litra 15.20. Jedila: smetana 2.30 (1.—), surovo maslo, med, 2.10 (1.15), salama ali gnjat mala porcija lOdkg 3.80 (2.—), velika porcija 6.80 (3.80), sir, mala porcija lOdkg 2.30 (1.-), velika porcija 3.40 (2.—), klobasa 3.80 (2.—), pol klobase ali hrenovka 2.30 (1.70), obložen kruh 2.30 (1.70), žemlja LI 0 U 0 R E LIKER str ec S TONICO DIGESTIV0 JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Za največjo reko na svetu velja Amazonka v Južni Ameriki. Od izvira do izliva je dolga 6.000 km. Pritokov ima nad 200 in jih je od teh 18 večjih kot Ren. z gnjatjo ali salami 2.50 (1.75), kruh z maslom 1.90 (1.15), dunajski zajtrk 5.30 (3.50), jajca in jajčne jedi 5.— (4.—). Penzije v hotelih Pri bivanju najmanj 8 dni so za hotele obvezne tele cene penzij, obsegajočih sobo, zajtrk, obed in večerjo: hoteli I. kategorije (soba z lastno kopalnico) 70-4ir, hoteli I. kategorije (vštevši skupno kopalnico) 60 lir, hoteli II. kategorije (vštevši skupno kopalnico) 50 lir, hoteli II. kategorije (brez kopalnice) 40 lir. Pribitek na postrežb« K predpisanim cenam se določajo naslednji pribitki za jx>strežbo restavracije I. kategorije 10%, kavarne 15%, penzije v hotelih 10%. Pripombe Obrati I. kategorije so: Banko Ignacij, Smar. finska 3; Černe Jernej, Dalmatinova 15; Dolničar Maks, »Emona«; »Daj-Dam«; »Zvezda«; »Šestica«; »Slon«; Košak Jožefa, Prešernova; Majcen Ciril, kolodvor in Tyrševa; »Metropol«, Masarykowa; »Nebotičnik«; Kavarna Prešeren«; »Rio«, Slamič Josipina, Gosposvetska; »Evropa«; »Figovec«, »Union«; »Kavarna Vesel«, Miklošičeva. Obrati II. kategorije so vsi ostali obrati, v katerih se prodajajo zgoraj našteta jedila in pijače. Vsak gostinski obrat, na katerega se nanaša ta cenik, mora na vidnem kraju imeti tablico z navedbo kategorije, v katero spada, in cenik. Vse, kakor koli imenovane obratovalnice, ki prodajajo predmete, navedene v tem ceniku, se morajo ravnati po določenih maksimalnih cenah. Glede jedi in pijač, ki niso naštete v ceniku, se morajo uporabiti maksimalne cene, določene s ceniki, veljavnimi dne 15. marca 194l-XIX; glede tistih, za katere ne bi bile določene maksimalne Cene ali bi se uporabljale nižje kakor maksimalno določene cene, se morajo še nadalje uporabiti cene, ki so se dejansko plačevale na omenjeni dan. Vse restavracije, gostilne, krčme itd. so obvezne postreči z menujem. Italijanski menu se sestoji iz juhe ali italijanskih rezancev ali riža, mesa ali ribe ali jajc g prikuho, sira ali sadja in kruha. Domači menu se sestoji iz juhe, govedine z dvema prikuhama in kruha. Napitnine so prepovedane. Restavracije II. kategorije ne smejo pobirati pribitka na postrežbo. Gornji cenik stopi v veljavo 14. julija 1941-XIX. 1 Več boljših sob mestno poglavarstvo slasti v središču mesta nujno potrebuje za nastanitev višjega uradništva iz Rima, zato pa spet prosi lastnike večjih stanovanj, naj zlasti lepe sobe 8 souporabo kopalnice takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču soba št. 1 v pritličju hiše na Mestnem trgu št. 27. Zlasti tisti meščani, ki gredo na počitnice, bi lahko oblastem napravili veliko uslugo z odsto-pitvijo svojih stanovanj in sob, saj gospodje ostanejo več tednov v LjubljanL Spet pa opozarjamo vse tiste, ki so njih podnajemniki odpotovali, naj Bvoje sobe takoj spet naznanijo. 1 En dan stara piščeta bo mestna občina ljubljanska oddajala po režijski ceni in zato naj se interesenti čimprej javijo med uradnimi urami v sobi štev. 35 mestnega gospodarskega oddelka v Beethovnovi ulici št. 7-II. Mestna občina bo oddajala piščeta po največ štajerskih kokoši, da oskrbi ljudi, ki imajo za to primeren prostor, krmo In veselje, s piščanci, da bodo lastniki čez nekaj mesecev imeli precej zlasti bolnikom in bolnicam potrebnega kokošjega mesa, ki ga sedaj mestnemu prebivalstvu tako primanjkuje. malin. Nabiralci pa tudi goje in čistijo parcele jagod in malin, da bolje obrode. Splošen pregled navaja, da je bilo na ljub-ljnskem trgu za gozdne sadeže pretekli teden do 1500 prodajalk, ki so prodale nad 20.000 litrov borovnic in rdečih jagod. Opažati je. da ljub lianske gospodinje nakupujejo v velikih množinah borovnice. Nekatere so pokupile kar cele velike košare tega sadeža, da napravijo iz borovnic mezge, ali jih pa posuše, kajti iz posušenih borovnic je dober čaj. Sojina moka na mestnih tržnicah ... Sojina moka na mestnih tržnicah gre prav hitro v denar, ker gospodinje ne morejo prehvaliti izdatnosti in okusnosti kruha, zmeše-nega iz enotne in sojine moke. Nekaterim gospodinjam je bolj všeč kruh, ki mu je primešana tretjina sojine moke, druge so pa spet bolj zadovoljne s kruhom, če fenotni moki pridajo samo četrtino sojine moke. Spet pa opozorjamo, da je sojino moko treba posebej zamesiti in šele potem dodati testu iz enotne moke. Treba je tudi malo več kvasa in tak kruh prav dobro zapeči. V prvi vrsti so pa gospodinje s sojino moko zadovoljne zato, ker jo lahko vsaka dobi tudi po več kilogramov skupaj ter kilogram velja samo 5 din. Opozarjamo torej predvsem tiste gospodinje,. ki še niso poskusile speči kruha s primesjo sojine moke, naj to takoj store, da se same prepričajo, kako bodo njih družine zadovoljno s takim kruhom, saj je mnogo bolj redilen kakor najboljši pšenični kruh. Za vse prebivalstvo bi bilo pa tudi zelo koristno, če bi naše gospodinjske organizacije objavile recepte, kako je mogoče tudi pri raznih jedilih koristno porabiti sojino moko. Naše mesto ima med svojimi kuharicami in kuharji prave umetnike ter tudi nekaj strokovnjakov za sodobno živilsko stroko, zato pa prosimo, naj s svojim znanjem v teh časih koristijo tudi sploš-nosti z raznovrstnimi recepti za uporabo sojine moke v kuhinji • ■ ■■ Ljubljana Koledar Danes, torek, 15. julija: Henrik, kr Sreda, 16. julija: Karm. M. B. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-TržaiSka 48. Vsi kmetovalci v mestni občini ljubljanski, ki rede krave in posredno ali neposredno prodajajo mleko mlekarnam ali zasebnikom, marajo prijaviti trošarinakemu oddelku mestnega poglavarstva v Lingarjevi ulici št. 1, I. nadstropje, torej v Kresiji ob tromostovju, najpozneje do sobote, dne 19. t. m., število krav-mlekaric in koliko litrov mleka prodajo na dain na navedeni način mlekarnam in sploh potrošnikom v območju ljubljanske občine. Prijave sprejema trošarinski oddelek od ponedeljka do sobote, t. j. od 14. do 19. julija med uradnimi urami od 8. do 13. ure v sobi št. ‘22. Da ne bo nepotrebnih sitnosti ali, celo glob in kaznii, marajo biti seveda vse prijave zanesljive, resnične in natančne 1 Duhovne vaje za gospe in matere bodo v Lfchtenthumovem zavodu od 14. do 18. julija. Teh duhovnih vaj se lahko udeleže tudi one gospe, ki žele prihajati samo h govorom. Pričetek duhovnih vaJ’ bo v ponedeljek ob sedmih zvečer; takrat zvedo nadaljnji spored. — Prisrčno vabljenel Ljubljansko gledališče OPERA. Začetek ob £0. Torek, 15. julija: Pri treh mladenkah. Red Torek, breda, 16. julija: Ero z onega sveta. Red Sreda. Zadnja opereta, ki jo uprizarja Opera v tekoči sezoni, je Schutoert-Berthčjeva spevoigra »Pri treh mladenkah«. Za občinstvo, ki ljubi solidno, melo-diozno in prisrčno glasbo, bo poset te spevoigre zadovoljstvo. Peli bodo: Janko, Vidalijeva, Polajnarjeva, Barbičeva, Zupan, Poličeva, Španova, B. in M. Sancin. Dirigent: D. Zebre. Režiser: D. Zupan. Drevi v torek ob 20. bo predstava za red Torek. Pod muzikalnim vodstvom dr. Švare in v režiji inž. Gotovina bodo peli v sredo, 16. t. m. Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Libreto je posnet po znani zgodbi o mladem pretkajjcu, ki pride iz »raja« in prevari ljudi za denar, dekle in konja. Muzikalno mikavna zasnova temelji na folklornih dalmatinskih in liških napevih. Glavno žensko partijo bo pela Heybalova, glavno moško, ozir. naslovno partijo pa Franci, nadalje bodo sodelovali: Lupša, Kogejeva, Dolničar. Zahtevajte povsod naš list! Charlie Chan v San Franciscu »Upam, da. Imela je tedaj komaj osemnajst let, ko je izginila, toda Človek ne more pozabiti...« Gospodična Morrow je nenadoma začutila sočustvovanje do tega moža. »Gospod major,« je nadaljeval Fla-nery ter poudarjal sleherno besedo, »mi hnamo razloge, da mislimo, da se vaša ž®na danes nahaja v tej hiši.« . Diran je naredil korak nazaj in žalostno odkimal z glavo: . *Da bj je i,i|0 t0) kar govorite, resnično! Vi tega ne morete razumeti... Petnajst let... saj sem izgubil že vsako upanje. Kolikokrat sem se razočaral, da splojl ne smem več upati.« »Počakajte trenutek,« je rekel Flane-ry m odšel. V salonu je nastopila neprijetna tišina. Tiktakanje ure se je gijšalo kakor udarjanje kladiva. Diran je začel nervozno hoditi gori in doli. »To je nemogočeI« je vzkliknil In se obrnil k Duffu. »Ne... t0 ne more biti Eva. Po toliko letih... sedaj v San Franciscu... ne, ne, tega ne morem verjeti I< »Čez kakšno minuto bomo glede tega že na jasnem, prijatelj,« ga je hrabril Duff. I Minute so se vlekle kakor večnost. Chan je začel postajati nemiren. Diran ]o z neslišnimi koraki stopal po debeli preprogi. Stenska ura pa je še vedno enako udarjala svoje sekuude... pet minut... deset... Vrata so se odprla na stežaj. Flanery je skočil v salon ves rdeč v lica in raz-mršenih las. »Pobegnila jel« je vzkliknil. »Njeno dvigalo se je ustavilo na sedmem nadstropju, vrata pa so bila odprta. I obegnila je in nihče je ni videl, kdaj.« Diran je kriknil, se zleknil v naslanjač in zaril glavo v svoje roke. XIII. POGLAVJE. Srečanje dveh starih znancev. Ni bil samo major Diran razočaran nad novico, ki jo je prinesel nadzornik Flanery. Tudi ostali štirje v salonu so bili presenečeni. »PobegnilaI In nihče je ni videl kdajl« je ponovil Chan. »Toda ona je bila vendar pod nadzorstvom ameriške policije 1« Flanery je srdito odvrnil: »Da, toda mi nismo nadnaravna bitja. Ta ženska se nam je izmuznila med prsti kakor jegulja. Danes sta bila na straži dva moja moža in sicer dva naj-spretnejša. Sicer pa, kaj pomaga vse to stokanje. Prijeli jo bbmol Ne bo nam ušla...« Vrata so se odprla in v sobo je vstopil moški v navadni obleki. Z njim je bila siva okorna starka. »Kaj je Peterson?« je vprašal Fla-nery?« »Ta ženska je čistila eno izmed pisarn na sedmem nadstropju,« je rekel agent in se obrnil proti ženi: »Ponovite sedaj gospodu nadzorniku vse tisto, kar ste povedali meni.« Zenska je nervozno mečkala rob svojega predpasnika. »Bila sem v pisarni štev. 709, gospod. Uradniki odhajajo od tam zelo zgodaj in jaz sem bila čisto sama notri in sem snažila prostore. Vrata pa so se nenadoma odprla in vskočila je gospodična iz dvigala, tista z rdečimi lasmi. Bila je v plašču in s klobukom. — Kaj je? — sem jo vprašala, toda stekla je naprej mimo mene in šla v zadnjo sobo. Začudena sem stopila za njo. Ravno sem bila vstopila, pa sem jo videla, kako se je spuščala po pomožni lestvi. Ni zinila niti besedice. Izginila je v temi.« »Pomožna lestev, jaz sem že mislil nanjo,« je izgoltal Flanery. »Ali ste pregledali to lestev, Peterson?« »Da, to je ena izmed lestev, ki se pod težo telesa raztegne in se spusti prav do tal.« »Dobro,« je odgovoril Flanery. »Nekdo jo je moral videti, ko je tekla čez ulico. Gremo doli in preglejmo vso okolico tega nebotičnika.« Pogledal je starko1 »V redu! Lahko greste.« Medtem ko je žena odhajala, je v salon stopil še en moški v navadni obleki. »Našel sem neko sled, gospod šef. Vajenec iz tobačne prodajalne na vogalu je rekel, da je priletela k njim v trgovino pred nekaj minutami neka ženska, ki je pod plaščem nosila uniformo Kir-kovega nebotičnika. Potem je telefonirala.« »Ali je slišal pogovor?« »Ne. Telefon je v zaprti kabini. Govorila je samo nekaj sekund, nato pa je stekla spet ven.« »Sedaj vemo spet nekaj več. Počakajte ... spodaj imam avtomobil. Predvsem bom dal znak za alarm. Moji ljudje bodo morali po vseh postajal in pristaniščih ... spoznali jo bodo po uniformi. Prijeli, jo bomo še pred polnočjo.« »In na podlagi kakšnega ukaza?« Je bojazljivo vprašala Morrow. »O... o... kot pričo seveda, ki beži pred zaslišanjem. Toda o tej aretaciji se lahko časopisi razčvekajo, kolikor hočejo... Prijel jo bom zato, ker je pobegnila z uniformo Kirkovega nebotičnika. Ta uniforma je namreč last gospoda Kirka.« »Ne. To ml ne ugaja,« je odvrnil Kirk. »Toda to nam bo služilo kot povod za aretacijo. Ali lahko uporabim vaš telefon?« Flanery je stopil v zvezo s policijo in lov za begunko se je nadaljeval. »Ujel jo bom. Prijel jo bom,« se je zaklinjal odločno Flanery. »Obtičali smo, toda ta zastoj ne bo trajal več kot nekaj minut. Ne more nam uiti.« »V preteklosti se ji je večkrat posrečilo izginiti,« je pripomnil Chan. »Da, toda pazite... doslej namreč ni nikoli imela opravka z menoj!« Ropotaje je odšel iz sobe v spremstvu dveh svojih pomočnikov. Major Diran je nepremično sedel v svojem naslanjaču. Nadzornik Duff je mirno kadil svojo dobro natlačeno pipo — »Nimamo ravno največ sreče,« je pripomnil, »toda zaradi tega ne smemo izgubiti potrpljenja, ali ne, tovariš?« Chan je bil ves iz sebe zaradi veselja. »Končno sem našel človeka, ki govori moj jezik,« je veselo vzkliknil. Barry Kirk je vstal in pozvonil. »Kako bi bilo, če bi popili čaj?« je dlagal. Pogledal je skozi okno. Megla Je že ovijala mesto. Veter je piskal in deževne kaplje so trkale ob okno. »Kakšna noč...« je zamrmral Kirk. »Topel čaj nas bo vse pogrel.« Obmolknil je. Ta noč je bila kot nalašč ustvarjena, da se v njej za zmerom izgubita mož in žena, ki bi hotela izginiti pred svetom. Mirni in dostojanstveni Parady je vstopil v sijajno razsvetljeno sobo. »VI ste zvonili, gospod?« >Da. Dajte nam čaj. Pet nas ie...« Motiv c otoka Krka Maria) ftalo Balboi Italijanski roji nad svetom Sformt d * 11 a M ■ tol moodo Pristanišče v Shoal Harbowsu je prikladno za pristanek in vzlet letal; toda zelo veliko je in more prav zato postati nevarno v slučaju pristanka, ki bi trajal dalj časa. Pogum v čakanju. Brzojavke h Rima mi dajejo razumeti, da so tamkaj precej zaskrbljeni zaradi nas. Že v Newyorkn so mi svetovali, da se usmerim proti Azorskim otokom. Moji sodelavci trepetajo za usodo eskadre; predvsem se bojijo megle. Toda mi poznamo meglo in vemo, da je največja nevarnost v pristanku na morju. Sporazumeli smo se, da se bomo do 10. avgusta držali smeri proti Irski, pozneje pa zaradi svetlobe, proti Azorskim otokom. Do tega dne bo dan dovolj dolg, da bo eskadra mogla iz Shoal Har-bourja preko oceana dospeti do Valentie Se pred nočjo. Sicer je pot, ki sem jo sam izbral 400 km daljša, toda v nadomestilo piha tukaj stalno skozi vse leto ugoden veter od zahoda. Za vsak slučaj pa naročim generalu Valleju, naj gre osebno do irskega obrežja in ostane stalno v zvezi z nami. Valle se je udeležil prejšnjega poleta in zato dobro pozna naše težave. Poleg tega je precej vešč v vremenoslovju in zato mi bo zelo ustreženo, če ostane poleg Eredija, da nam pojasni vremenska poročila tega učenjaka, ki so mnogkrat zelo nejasna. Večer preživimo na ladji. Zabavamo se s kartanjem. Skušam se pokazati popolnoma ravnodušnega, toda opažam, da so drugi precej nemirni. Napotim se v kabino, kjer je nameščen vreme- noslovski urad, kjer najdem profesorja Baumanna in dr. Di Maia. Brez dvoma je vreme neugodno: pozno poletje je že in nevihte, ki navadno divjajo šele v septembru, so letos bolj zgodnje. Mogoče se bo vreme še izboljšalo; toda kdaj? Vrhu vsega se še slabo počutim. Mrzlica. Odklonim vse zdravnikove nasvete. Aspirin in post me bosta ozdravila. Sedaj nimam časa, da bi se brigal za svoje zdravje. 3t. so izgledi končno nekoliko boljši. Zdi se, da se je vreme na oceanu znatno izboljšalo. Ne bo sicer idealno, toda prihranjene nam bodo vsaj nevihte. Skličem pilote in jim dam nalog, naj bodo pripravljeni ob treh. Razume se, da kakor pred vsakim poletom, tudi nocoj nisem spal. Ob določeni uri se moštvo vkrca. Ozračje je še precej ugodno, toda depresija, ki se pomika proti vzhodu se je ustavila sredi pota. Medtem pa se druga depresija pomika od Labradorja, če takoj ne odrinemo, bomo morali čakati najmanj še dva dni. Kaj storiti? V očeh častnikov, ki zapuščajo ladjo čitam željo, da bi čimprej odrinili. Nekateri to svojo željo celo izrazijo z besedami. Longo mi zašepeta: »Ekscelenza, ne brigajte se za mnenje drugih. Poslušajte le lastno razsodnost«. Pričakujem še zadnja poročila. Zadnje mi pošilja kitolovska ladja, ki je tisoč kilometrov oddaljena od Irske in vzbuja zaskrbljenost. »Ne vem, kaj bi vam rekel,« pravi Baumann; »položaj je nekoliko negotov«. še enkrat proučim vremenska poročila in izdam ukaz, da se odhod preloži. Z ladje dam znak moštvu in vsi se vrnejo na krov z vidnim nezadovoljstvom na obrazu. Ubogi dečki! Nimam v svojih rokah le njihovega življenja, ampak tudi čast domovine. Ne smem izpostavljati nevarnosti niti enega, niti drugega. Vrnem se v svojo kabino, ker čutim v očeh svojih dečkov nekako grajo. Cagna mi sledi in rečet »Prav ste storili, ekscelenca«. Toda jasno mi je, da misli ravno nasprotno. Vstanem opoldne po šesturnem nemirnem spanju- Pogledam skozi okence. Močan vihar premetava letala. Morje, ki je * prejšnjih dneh bilo modro in gladko, besni, valovi so visoki dva metra. Letala plešejo v pristanišču, silno nevaren ples. Treba bi jih bilo bolje pritrditi; toda nemogoče je, Pr'v,lz,at' se jim. Čoln bi brez dvoma zadel ob letalo in ga pokvaril. Nekateri izmed mojih fantov pogumno skočijo v vodo 20 do 30 metrov proč od aparatov, splavajo do njih in jih trdnejše pričvrstijo. A ocean? Vedno slabši je. Tlak je nenadoma padel. Kito-lovske ladje nam sporočajo: morje 10; 12 najvišja točka ciklonov, je blizn. Tudi obe podmornici sta v strašnem položaju. Vsi so zapustili svoja mesta in pohiteli v zavetje. Ena izmed kitolovskih ladij, na kateri je vkrcan major Marini, je popoldne nenadoma utihnila, čez nekaj ur se ladja zopet oglasi. Sporoča nam da je vihar pokvaril anteno. Od časa do časa se zopet oglasi in poroča o poslabšanem stanju vremena na odprtem morju: valovi pometajo krov in nevarnost je, da prodrejo v strojne oddelke. Pozneje^ pa utihne popolnoma in se ne odzove na neprestane pozive naše ladje in drugih parnikov. Znoči se. Zaman naša ladja pošilja pozive. Nihče se ne odzove. Ali je kitolovka izginila? Noč mine v mučnem čakanju. Šele proti jutru se pogrešana ladja zopet oglasi in utemelji^ svoj molk s tem, da je vihar ponovno pokvaril anteno in da je zaradi divjanja morja bilo nemogoče jo popraviti. Vprašam se: kaj bi se lahko zgodilo, če bi bili odrinili? (Nadaljevanje sledi.) _ ______________________________________________ Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja vsak de,“vn'k 1? Mesečna naročnino je 6 Ur, za inozemstvo 10 Ur ~ ČredniŠtvoi Kopitarjeva nlica 6/II1 — Upravas Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ■* lelelon ites, 40-01 do 40-05 > Eodruiulcat Noto mesta Za LJodskn tiskarno v Ljubljani« jote Kramarič — Izdajatelj: inž. Jože Sodja Uredaiitvoi Kopi Z nedeljskega obiska Visokega Komisarja na Notranjskem: Na levi: Eksc. Grazioli med šolarji v Cerknici. Desno: Visoki Komisar govori zbrani množici v Dolenjem Logatcu. Velikan brez primere 20 letni mladenič visok 3.20 m in težak 400 kg V Budimpešto se je te dni vrnil nek madžarski zdravnik z daljšega Studijskega potovanja po Perziji. Med drugimi zanimivi rečmi, ki jih je pripovedoval svojim znancem o tem svojem potovanju, je tudi povedal, da je v Perziji videl nenavadno visokega človeka, ki najbrž res nima več para nikjer na svetu. Ta človek je visok nič manj ko 3,20 m in tehta kar 400 kg. Stvar je še toliko bolj zanimiva, ker je ta Perzijec zdaj star komaj dvajset let. Zaradi svoje izredne višine in teže pa je res pravi nesrečnež in naj mu nihče nikar ne zavida te njegove posebnosti. Kljub temu, da je še tako mlad, mora hoditi z bergljami. Vse od svojih najmlajših let je ta velikan tudi hudo bolan. Smrt ugledne finske učenjakinje V Helsinkih je umrla ga. Berta Sindman Wit-ting, mati finskega zunanjega ministra. Znana je bila po vsem Finskem in tudi v tujini kot učena žena, ki je zlasti dobro poznala romansko knji. ževnost. Lipov čaj Lipovo cvetje se je kot čaj že mnogo stoletij pred nami uživalo. Saj ima, če je pravilno pripravljeno, izredno dober vonj in okus. PosebnQ se je lipov čaj dosti uporabljal v zdravilstvu, ker vsebuje lipovo cvetje mnogo eteričnega olja, he-speridina, sladkorja in smole. Lipovo cvetje — flores tiliae — se rabi notranje in zunanje, čaj poživi živčni sistem, ga umiri in uravnovesi. Žene tudi na vodo in pospešuje potenje, zato ga rabi-bo predvsem za prehlade s katarjem, kronični kašelj, zasliženost prsi in bronhijevih cevi, nahod in pri drugih prehladih. Nemški zdravnik dr. Belisch je z zelo dobrimi uspehi zdravil božjast (epilepsijo) in vodenico. V teh primerih je poleg predpisane bolniške hrane dajal bolnikom zjutraj in zvečer po 2 skodelici vročega lipovega čaja. Tudi pri slabokrvnosti in bledičnosti je lipov čaj, skuhan na vinu in vodi, zelo priporočljiv. Seveda se moramo delj časa zdraviti. Izvleček iz lipovega cvetja ima prijeten pomirjajoč vonj in ga rabimo pri glavobolu in za rast las. Znan pa je tudi v kozmetiki, ker odpravi gube in pege. Tudi pri opeklinah pomaga lipa. V ta namen vzamemo 100 g lipovega lubja na 2 litra vode in kuhamo K ure. V to obaro namočimo platnene krpe, ki jih še vroče položimo na opekline. Ti obkladki pospešujejo rast nove kože in vplivajo blažilno na bolečino. Za čaj vzamemo vedno le 10 g cvetja na Vi litra vode. Cvetje mora biti nabrano, ko se prične odpirati, a še ni popolnoma razcvelo. Obraz trdne slovenske ženice, ki je doživela mnogo veselih In žalostnih dni v svojem dolgem življenju. General Guderian, poveljnik oklepnih oddelkov na odprtem vozilu in na čelu svoje vojske vodi bojne operacije Vojni dopisnik Herbert Jahn popisuje svoje srečanje z nadzornikom nemških oklepnih oddelkov, generalom Heinzem Guderianom. Zlasti poudarja, da v sedanji nemško-sovjetski vojni stoje na čelu svojih čet v prvih bojnih vrstah tudi ge-berali kot njihovi poveljniki. Prav zato je Hitler povišal v generala tudi polkovnika Guderiana, kajti znal je pravilno ceniti njegove zasluge, ki M jih j« pridobil kot poveljnik oklepnih oddelkov M vzhodnem bojišču. Omenjeni poročevalec popisuje, kako se je general Guderian po hitri presoji položaja postavil s svojim malim glavnim stanom sam na čelo oklepnega oddelka. Njegov glavni stan je vozil na dveh tankih, ki sta se s poveljnikom vred postavila pred kolono. Guderian je danes star približno 50 let, človek pa bi mu jih ne prisodil. Njegove oči so prijazne in tudi prodorne obenem. Zdaj ga vidiš, kako stoji na vrhu svojega tanka, njegove oči pa zro naprej po cesti, na katero do zdaj še ni stopil noben nemški vojak. O«'a je čisto prazna, toda od vseh strani se lah!;o pojavi sovražnik. Sem Qa tja se sliši strel i? "ozda, iz osamljene hiše, ki stoji v bližini, pa se nenadno vsuje ogenj iz samokresov. Toda general se za to ne zmeni. Njegov tank nadaljuje svojo p»’f brez oddiha s hitrostjo 60 kilometrov na uro Nenadno se pojavi ob mostu, ki drži čez potok, nekaj vojakov. Pripadajo Egdnji sovjetski straži in pravkar nameravajo pognati most v zrak General ve, k n'o velikega pomena je ta most. Če hočejo njegovi 'inki prodirati dalje. Ne sme izgubljati časa IV' liče na pomoč, toda ne čaka, da bi ta prišla nač pa začne s svojega tanka, ki je že daleč mvil drugimi, streljati. Sovjetski vojaki presenečeni skočijo v sedla (n v galopu oddirjajo po cesti. Mladi nemški podporočnik jih na motornem kolesu s prikolico zasleduje. Toda pade v zasedo. Žilava roka tega lastnika krčevito drži samokres. Bil je to eden listih vrlih mož, ki so pred očmi vrhovnega po-teljnika izgubili življenje, t i , Dva dni potem se je general Guderian pri-tieljfil s svojim tankom v neko rusko mesto, da ti se razgovarjal s poveljnikom in generali divizije. katere oddelki so se tu vojskovali. Hiše *o bile poškodovane od ruskih granat in mala /skupina častnikov se mora zavarovati. Skromen ftbed, ki so ga imeli kar med razgovorom, je bil testo prekinjen. Guderian ni zgubljal besed, kajti to je mož, ki ve, da so eksplozije granat in grmenje topov več kot nekaj čisto naravnega v trenutku, kadar imajo generali svoj posvet. Treska-nje granat nenadoma zamenja pesem topov s tankov. Nekaterim sovražnikovim tankom se je posrečilo priti v zaledje nemške bojne črte in prodirati dalje. ^Generali se pripravijo za obrambo. En sovražni tank vozi naravnost proti tanku generala Guderiana. Član posadke, neki podnarednik, rp ne izgubi živcev in začne metati ročne granat,e na sovjetski tank. Ta njegov podvig je morda rešil skupino generalov. Napad sovjetskih tankov je odbit. Toda mesto je popolnoma obkoljeno od sovražnih oddelkov, medtem ko onstran mesta prodirajo dalje proti vzhodu nemški oklepni oddelki. General Guderian pa mora dehiteti svojo skupino. Da bi povzročil zmešnjavo, ji je sovražnik brzojavil, da je general Guderian ostal v mestu. Toda, Guderian se je povzel na težak tank, da bi videl, kakšen je položaj na sovražnikovi bojni črti. Dve uri so njegovi čakali, kdaj se bo vrnil. Končno je le prispel in majhna skupina bojnih vozil je nsakočila sovražno bojno črto. Guderian je stoje na vozu vodil premikanja na širokih poteh močvirnatega ozemlja, izogibal pa se je glavnih cest, ki jih je držal sovražnik. Na gosto so žvižgale krogle po zraku, in oba Guderia-nova tanka sta obstala, toda posadka ni izstopila. Vsa vozila so se potem zbrala, da bi tiste tanke, ki so bili na pohodu zadeti, spet popravili. Končno je Guderian s svojim spremstvom spet prispel v glavni stan. Z nasmehom na licu je skočil s svojega tanka in si mel roke. — (La Stampa.) te zdaj je plačal vozni listek za potovanje na Luno Kako je nekaterim postal že odvraten ta svet in bi si zato radi poiskali svoje bivališče magari kje na Luni, priča zanimivo poročilo, da je nek tamkajšnji milijonar že kupil vozni listek za na Luno, čeprav se še točno ne ve, koliko bo takšna vožnja stala. Dal je recimo nekaj na račun in si tako hotel na vsak način zagotoviti prednost pred drugimi potniki, kadar bo človek lahko brez težav in nevarnosti potoval tudi na Luno. Naložil je v ta namen že 250.000 pezet v neki barcelonski banki s pripombo, da mora tedaj, ko bo prva raketa odletela na Luno, priti on prvi na vrsto. Troje je potrebno za zmago Leta 1768, ko je Friderik zmagovito končal sedemletno vojno, je »vladar vseh vernih«, cesar Mustafa III., poslal posebnega sla v Berlin. Ta mož, Resmi Ahmed Efendi, naj bi si pri pruskem kralju izposodil tri dvorne astrologe, da bi s svojimi nasveti pomagal turškemu cesarju, da bi si pridobil prav tako zmagoslavnih lovorik, s kakršnimi si je ovenčal glavo Friderik. Friderik se je nasmehnil; nasmehnil tako Ijub-beznivo, da je upanje gosta iz jutranjih dežel doseglo vrhunec. »Vaš vladar ima prav,« je dejal Friderik. Pri zmagi so odločala tri načela, ki se jih ni težko držati. Glase se: 1. Iz zgodovine in 6kušenj se moreš česa tudi naučiti 1 2. Imej vedno gotovo število vojakov, ki se bodo v mirnem času urili tako, kot bi bila vojna. 3. Imej zakladnico vedno dobro napolnjeno. To, ekscelenca, so moji trije »astrologi«, drugih nimam. Učinkovita kazen za žeparje v Romuniji Policijske oblasti v Bukarešti so uvedle posebno, zdi se da zelo učinkovito kazen za žeparje. Te vrste tatove so začeli briti tudi po glavi, da jih potem vsak lahko takoj že na videz spozna in se zavaruje pred njimi, kadar koga od teh zagleda. Do sedaj je bilo na ta način kaznovanih približno že tisoč žeparjev. Pravijo, da se ie od takrat, ko so začeli uvajati takšno kazen, število žepnih tatov znižalo že za približno polovico. Na drugi strani pa so tisti pošteni ljudje, ki so se prej, vsaj poleti, strigli »na balin«, opustili to navado, kajti nihče ne bi rad veljal za žeparja, saj še tisti, ki v resnici tudi so, nočejo, da bi jih ljudje imeli za takšne. Z letali se vozijo v šolo Že to se je zdek> v začetku nekaj nenadnega, da so se po nekaterih naših krajih otroci pozimi začeli s* smučmi voziti vsak dan v £olo. Zdaj pa beremo, da se v Ameriki šolarji poslužujejo še sodobnejšega prometnega sredstva, da z njim olajšajo in skrajšajo pot do šole. Voziti so se začeli v šolo kar z letali, kakor pravi celo neko poročilo, ki je izšlo zadnje case. Iz_ tega poročila povzemamo dalje, da je v Združenih ameriških državah 312 študentov, ki imajo svoje lastna letala, s katerimi se vozijo vsak dan zjutraj v oddaljeno šolo in zvečer potem spet nazaj domov. Vseh ameriških dijakov, ki imajo letalski izpit, pa je 1.304. (Po Piccolu.) Poročil se je z moškim V Bikaneru v Indiji so pred nedavnim imeli dokaj zanimivo razpravo pred tamkajšnjim sodiščem. Mladi Indijanec je tožil svojega »bivšega tasta«, naj mu vrne večjo vsoto denarja, ki mu jo je bil plačal ob priliki, ko se je poročil z njegovo hčerko, ker da se je izkazalo, da njegova zakonska »družica« ni ženska, pač pa moški. Oče, ki je živel v precejšnjih denarnih stiskah, je bil namreč kaj hitro pripravljen prodati svojega sina za »nevesto«. Tožitelj je vztrajal pri svojem in je svoje tudi dosegel. Sodišče je poroko razveljavilo in razsodilo, da mora oče te čudne »mlade žene« vrniti denar, ki ga je ob priliki poroke dobil »zanjo«. »SLOV. DOM« t vsako hišo!